Andrej Fekonja: Celje in okolica.                                                   475
povemo Še nekaj ob ostalem življenju celjskega grofa Friderikall., zlasti iz njegovih poslednjih let. Friderik je bil svoj od očeta Hermana II. mu porušeni grad Friedrichstein zopet pozidal ter v njem živel odveč nasladno. Nezgoda z nepozabljeno Veroniko je navdala grofa z nekako nevoljo in Čemernostjo, da je na starost bil le bolj zase, prepustivši politiške stvari sinu Ulriku. L. 1447., ali po drugih 1450., svetega leta, dasi že šestinosemdesetleten starec, šel je
Friderik v sijajnem spremstvu petdesetih (ali celo petsto"') konjenikov v Rim prosit baje odpuščanja grehov, no bolj iz oholosti in gizda-vosti, nego-li iz pobožnosti in kesanja; zakaj vrnivši se domov, ostal je še nadalje stari grešnik. Namen tega romanja pa je Frideriku bil tudi, papeža Nikolaja V. osebno pregovoriti, da njegovega stranskega sina Janeza — menda iz Veronike — pozakoni; to željo mu je papež tudi izpolnil   16. grudna 1. 1447.')
Ljubljana po potresu:  Pogled na Stari trg z reduto.
L. 1450. je začel Friderik Celje na novo ob-zidavati in utrjevati, ker se je nekdanje mestno obzidje bilo malone že razsulo in je bilo mesto obdano sedaj samo s plotom in rovom. (Ta obzida je bila zgotovljena do 1. 1473). Tudi je Friderik popravil v mestu dolgo in mlinarsko ulico (sedaj gospodsko in kolodvorsko), ki sta bili 1. 1448. pogoreli. Ono obzidje se deloma vidi še dandanes ter nam kaže, kako je bilo Celje tedaj majhno. A vendar se imenuje isto dobo Celje že mesto; od 1. 1446. je namreč stari celjski mestni pečat z gotiškim napisom:
SIGILUM CIVITATS CILIE AO f 46N
t. j. anno 1446. L. 145 1. na tiho nedeljo v postu je podelil grof Friderik (ki je bil sedaj nepo-srednje-državni knez2) Celju navadna prava, ka-koršna so imela druga mesta v deželi, omejil mu mestno okolico, rešil Celjane tlake, krČmarje vinarine, odpustil jim vino, katero so morali dajati na dvor; tudi svojo hišo na trgu, nekdaj lastino H. Erlauerja, jim je prepustil za svetovalnico, pridrzavši si samo jedno sobo, svoje orožišČe. Imenuje se grof v dotiČnem pismu: „Wir Fridrich von gottes gnaden graff zu Cilly,
*) Lp. Matice Slov. 1. 1874. 80; Orožen, G. Kron. 2) Gl. naslednji odstavek.