PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Ano. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. St. 88 (6981) TRST, petek, 12. aprila 1968 NADALJUJEJO SE STIKI MED HANOJEM IN WASHINGTONOM V Se vedno se niso sporazumeli o kraju pripravljalnih razgovorov Hanoj predlaga poleg Pnom Penha tudi Varšavo, kar pa ZDA odklanjajo ter predlagajo Novi Delhi, Vientian ali Džakarto - ZDA bodo poslale v Vietnam še deset tisoč vojakov - U Tant skrajšal obisk v Luksemburgu WASHINGTON, 11. — Predstavnik Bele hiše Christian je izjavil, da za ZDA ni sprejemljiva Varšava kot sedež pripravljalnih razgovorov med ameriškimi in severnovietnamski-mi predstavniki. Kakor je sporočila agencija Tass, je namreč hanojska vlada predlagala, naj bi ti razgovori bili v Varšavi, potem ko je ameriška vlada zavrnila Pnom Penh kot sedež razgovorov. ..ArgK s&a vLri, rjt str«: Pravi med drugim: «Zvedelo se je, m le tudi iz oporišča posebnih sil v Lang Vei 7 kilometrov zahod- . , no od Ke Sanha, ki so ga bile j konferenci zasedle 7. da je Vietnamska demokratična re publika dobila odgovor od ZDA, v katerem vvashingtonska vlada iz Juvlja, da se ne strinja z izbiro Pnom Penha kot kraja sestanka Predstavnikov dveh držav za pri-Pfavljalne stike. Zvedelo se je tu-da je Vietnamska demokratična republika predlagala Varšavo kot Sedež pripravljalnih razgovorov z Ameriškimi predstavniki. Informaci- zah°dnem tisk,J o zatrjevanih drugih “satelitskih"^‘vojakov’.' sakih med severnim: Vietnamci in Osvobodilne sile so med pripra- noja, pa bombardirajo tudi področja severno od tega vzporednika in številna obljudena področja. Severnovietnamska tiskovna agencija poroča, da odkar so ZDA 31. marca napovedale delno ukinitev bombardiranja, so še zaostrile letalske napade. Ameriška letala so poleg tega bombardirala tudi položaje osvobodilnih sil na sektorju Kontum in Dak To. Ameriški tajnik za obrambo Clark Clifford pa je na tiskovni sporočil, da bodo ta-februarja'* Osvobodilne ! koj poklicali pod orožje 24.500 rešile so se umaknile brez bojev zervistov, od katerih bodo 10. ti- in oporišče so zopet zasedle ameriške in sajgonske sile. Spopadi med ameriškimi in o-svobodilnimi silami so bili na raznih sektorjih okoli Sajgona. Zahodne agencije trdijo, da operira na tem področju od 75 tisoč do 100 tisoč ameriških, sajgonskih in Američani v Vietnamu so po trdit-Vah v Hanoiu navadna izmišljoti na. vami za prve stike z ameriškimi predstavniki dokaj zmanjšale vojaško dejavnost, ameriško poveljstvo pa izkorišča to dobro voljo osvobodilnih sil in je začelo nove napade na njihove položaje. Po- Poročilo dodaja, dn so si v Vietnamu samo izmenjali poslanice po S n držav. , vojaško poveljstvo trdi, da Poročilo pravi dalje, da ameri- j bombardirajo kraje južno od 19. ska odklonitev sestanka s severno- j vzporednika, po poročilih iz Ha-vietnamskimi predstavniki v Pnom Penhu lahko velja kot znak, da, ®4£S*i° “** TISKOVm KONFERENCA «Ta odklonitev, nadaljuje poroči-£•- predstavlja presenečenje, ker so ZDA večkrat izjavile da so pripravljene posiati svojega predstavnika v kateri koli kraj da navežejo stike s predstavnikom Vietnamske demokratične republike. . Predstavnik Bele niše Christian J® na tiskovni konferenci izjavil, ?a Je predsednik Johnson odklonil Varšavo kot sedež pripravljalnih razgovorov. Pripomni: pa je, da go-vori bolj s svojega osebnega Stavča kakor s stališča predsednika Johnsona. Dodal je, da je ameriška vlada predlagala nekatere nevtralne države za morebitne stike, ter da je važno imeti razgovore v nevtralnem ozračju. Zvedelo se je, da so ZDA predlagale predvsem Novi Delhi in Ran-8Un in eventualno tudi Džakarto in vietian kot sedež stikov. Christian je izjavil, da se izmenjava poslanic med Hanojem in Vvashingtonom nadaljuje in se bo nadaljevala. Ko so ga časnikarji uprizorili, da je Johnson večkrat iz-Jkvil, da bo poslal svoje predstav-ntke kamor koli, da služi stvari mi-,u\ se je Christian razjezil in je aeJal, da ne misli izjaviti drugega. v Hanoju ugotavljajo, da ameriška odklonitev Pnom Penha ni ute-meljena, ker je Sihanuk sporočil, ?a bi Kambodža dala široke olajšave v primeru izbire Pnom Penha. ureg tega poudarjajo v Hanoju, j a? ameriški voditelji večkrat iz Javili, da so pripravljeni poslati v°jega predstavnika v kateri koli raj sveta, da se sestane s sever-nuvietnatnskim predstavnikom. Za-Jj, ?.® v Hanoju sprašujejo, ali ne d^s.. o, ®A izkoristiti vprašanje še- ke. odločitvi, da ne bodo bombardirali krajev severno od 20. vzporednika v Vietnamu. Nato je Clifford izjavil, da ZDA V BEOGRADU soč poslali v Vietnam. Dodal je, da bodo teh 10 tisoč mož poslali dodatno k 11.000 vojakom, ki so jih nujno poslali februarja v Vietnam zaradi novoletne ofenzive. Trdil je, da je pošiljate v teh novih vojakov v skladu s povečanjem števila vojakov, ki ga je predsednik napovedal 31. marca. Clifford je dodal, da Johnson ni nič sklenil glede morebitnih novih vpoklicev pod orožje. Dejal je, j Šednik^Johnson da bo celotno število ameriških! „n. vojakov v Vietnamu narastlo s fcpm na S49 oni) I ^ voja&ko zmago v Vietnamu, če tem na mh.uuu. J bi pogajanja potekala na način, Clifford je nato trdil, da ni no- | ji!'e?a,.P°s*ati svoje delegate v da ynk°li kraj sveta. List pravi, začni i dejansko skušajo zavleči c. lek pogajanj in hkrati začenja- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci seznanil domače in tuje novinarje s sporočilom jugoslovanske vlade o sporazumu o neširjenju jedrskega orožja. Iz tega poročila sledi, da je jugoslovanska vlada za prepoved širjenja vseh vrst jedrskega orožja. Da bi bil sporazum trajen in učinkovit, bi moral odražati interese širše mednarodne skupnosti. Načrt sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, ki je bil 11. marca 1968 predložen glavni skupščini, je po ugotovitvi jugoslovanske vlade rezultat dosedanjih naporov. Toda ne daje zadovoljivega odgovora na nekatera pomembna vprašanja. Jugoslovanska vlada sodi, ne želeč prejudicirati svojega končnega stališča, da so potrebni nadaljnji napori za izboljšanje tega načrta Jugoslovanska vlada meni, da je v sedanji fazi najvažnejše zagotoviti, da sporazum olajša začetek procesa jedrske razorožitve, ki naj podpira napore za uresničenje splošne razorožitve. Zato bi bilo potrebno, da bi se jedrske sile obvezale, da bodo v kratkem pričele razgovore za sklenitev sporazumov o drugih ukrepih, predvsem o dopolnitvi moskovskega sporazuma o prepovedi vseh jedrskih poskusov, za prenehanje proizvodnje jedrskega materiala v vojne namene, za prenehanje jedrske oboroževalne tekme in podobno. Načrt predloženega sporazuma o- nami?V0 v°Južk° dejavnost v Viet-sev a . Očitno se hočejo sestati s dospJi1101! Vietnamci potem, ko bi da hi kako vojaško zmago, tako Nat6 Dogajale s položaja sile. v w koncu opozarja list: «Naj se nji asmngtonu pazijo, kajti seda-in niiuPi1^ med njihovimi besedami cev |lhLV’mi deJanJi bi konec kon-ZQa ,, 0 bli nevaren predvsem za nekaiM2skve poročajo da bo čez odnlula i7 Vladivostoka „0vietska r ' I D' odplula iz Vladivostoka noip»T‘“, m''torna ladja «Razdol-fone ,n *?o Prispela 1. maja v Haj-Viotn„ adja Prevaža tovor daril za ®lnamee. SencnJn6vietnamska tiskovna a-tadnii Javila, da je v enem lCe PadI° v bojih na sektorju hovipfn^a 2.193 ameri kih in juž-2riant!nams,'ih vojakov. Kakor je Pbleean?0 rOSTObodilne sile ukinile umitlj,’® Ke Sanha ter so se med in spopadale z ameriškimi rtJgonskimi vojaki ter jim za- mogoča nejedrskim državam, da izkoristijo dosežke na področju razvoja jedrske energije, vštevši jedrske eksplozije v miroljubne namene. Toda, da bi se odstranile možnosti morebitne diskriminacije, je po mnenju jugoslovanske vlade potrebno jasneje določiti, da bodo jedrske sile samo z ustreznimi mednarodnimi sporazumi in v enakih pogojih dajale na razpolago nejedrskim državam vse informacije in rezultate izkoriščanja jedrske energije v miroljubne namene, vštevši jedrske eksplozije. Prav tako je potrebno odstraniti možnosti morebitne diskriminacije pri nadzorovanju uporabe jedrske energije v miroljubne namene v nejedrskih državah. Jugoslovanska vlada je nadalje za to, da ba se jedrske sile obvezale, da ne bodo uporabljale jedrskega orožja proti državam podpisnicam sporazuma o neširjenju jedrskega orožja na ozemlju, kjer ni jedrskega orožja, in da se zagotovi tak mehanizem OZN, ki bi učinkovito varoval nejedrske države, ki lahko postanejo žrtve napada, oziroma, ki so izpostavljene grožnjam jedrskega napada. Neposredni prispevek R rešitvi vprašanja varnosti v tej fazi bi po mnenju jugoslovanske vlade bilo prenehanje poučevanja armad drugih držav o izkoriščanju jedrskega orožja, umik tega orožja s tujih ozemelj in ustvarjanje nejedrskih področij v raznih delih sveta. B. B. Kidričeve nagrade LJUBLJANA, 11. - Na slovesni seji upravnega odbora «sklada Boris Kidrič* so danes v dvorani izvršnega sveta Slovenije v navzočnosti najuglednejših zastopnikov političnega življenja Slovenije, zastopnikov znanstvenih ustanov in številnih kulturnih delavcev podelili letošnje «Kidričeve nagrade*, «Na-grade sklada Boris Kidrič* in nagrade za iznajdbe in tehnične izpopolnitve. Kidričeve nagrade so prejeli: dr. inž. Anton Železnik za področje tehničnih ved, prof. dr. Jože Pokorn za področje družbenih ved. Nagrade sklada Boris Kidrič so prejeli: prof. dr. inž. Davorin Kolar, pirof. dr. inž. Drago Leskovšek, prof. dr. Sava Lapajne, avtorji znanstvenih publikacij, dr. Inž. Miha Furlan, dr. Drago Labež za področje tehničnih ved. Docent dr. Milan Dimitrijevič, docent dr. Mitja Gogala, dr. Drago Mezet za področje prirodoslovnih in zdravstvenih ved. Dr. Angel Baš, Alfonz Gspan za področje družbenih ved. Prva nagrada za iznajdbe in tehnične izpopolnitve je biia dodeljena inž. Avguštinu Beliču in inž. Janezu Erženu, druga pa Ivanu Čaru, Karlu Ferležu in Viktorju 2u pančdču. Pred začetkom seje so s položitvijo vencev pred spomenik Borisa Kidriča počastili spomin velikega državnika ob 15-letnici njegove smrti. Ob petnajstletnici smrti Bonsa Kidriča so danes tudi v Beogradu položili vence pred njegov spomenik. ZAKLJUČENA KONFERENCA NAPREDNIH SIL SREDOZEMLJA Sprejeta resolucija o Vietnamu in o borbi proti imperializmu Jugoslovanska delegacija se o glavni resoluciji, ker je vzdržala pri glasovanju ne dopušča potrebne širine RIM, 11. — Komisija konference naprednih in protiim-perialističnih sil držav Sredozemlja je pozno zvečer končala delo in pripravila končni dokument. Posvetovala se je od 16 do 24 včeraj ter od 10 do 20.30 danes. Zvečer je bila plenarna seja, na kateri so odobrili tri dokumente. Prvi je resolucija solidarnosti z vietnamskim ljudstvom in sprejeta je bila soglasno. Politični dokument govori o smotrih in rezultatih konference za borbo proti imperializmu in fašizmu. V zvezi s tem dokumentom se je delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije vzdržala. Jugoslovanska delegacija u gotavlja, da je končna resolucija preveč toga in ne dopušča možnosti sodelovanja in akcije z drugimi naprednimi silami in deželami Sredozemlja. Tretji dokument govori o notranjem nelu, ki je namenjen strankam in gibanjem, ki so se udeležila konference. Pri glasovanju se je vzdržala delegacija francoske enotne socialistične stranke. Politični dokument govori o po- litičnih razmerah v Sredozemlju in s tem v zvezi na svetu sploh ter o borbi in skupnem sodelovanju. Dokument poudarja, da je borba vietnamskega ljudstva razgalila šib-kosv ameriškega vojaškega aparata in protislovja politike sile. Zatem govori o notranjih razmerah v ZDA in zlasti o rasnih borbah ter o pritisku naprednih sil, ki prispevajo k šibitvi ameriškega političnega ustroja. Govori zatem o gospodarskih razmerah v ZDA in o posledicah tega za druge kapitalistične skupine vsega sveta. Resolucija ugotavlja zatem, da je Sredozemlje danes skupno z jugovzhodno Azijo eden od temeljev napadalne politike ZDA in njene ■ IIIIIIIMIIIIMIIIIUIIillllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIMIMIIIIIimiMIMIMinilllllHIIIIIIIIIIIUmillinillllflllllllllllllllllllllllMUllllllllllinilllllllllllllllinMHIIIIIIIHOllllimitllll RAZVELJAVILI SO SKLEP KASACIJE Včeraj prvo zasedanje vrhovnega sodnega sveta Kriza deželnega odbora na Siciliji - Pajetta o diskriminaciji RAI-TV Napovedani stavki LNEL in zdravnikov bolnišnic - Stavka in napadi policije v FIAT RIM, 11. — Danes se je pod predsedstvom Saragata prvič sestal novi vrhovni sodni svet, ki bo deloval v štiriletnem razdobju 1968-72. Med prvimi sklepi je bilo na dnevnem redu prav glasovanje o sestavi sveta samega, pri čemer so člani sveta razveljavili stališče kasacije. Pri volitvah v odpotoval v New York. Časnikar- svet med sodniki so namreč sod- jem je U Tant izjavil, da je optimist glede Vietnama, čeprav bodo pogajanja dolga in težavna. Sporočil je, da se bo med povratkom v New York ustavil v Parizu. nikl kasacije protizakonito razdelili glasove in niso priznali izvolitve dvema predstavnikoma naprednejšega združenja sodnikov. Vrhovni sodni svet je na današ- SPREMEMBE V POLJSKI VLADI Zaključeno zasedanje poljskega «sejma» Komentarji k resolucijam, sprejetim na zasedanju plenuma sovjetske partije v Moskvi VARŠAVA, 11. - Poljski parlament je danes končai z delom in je poleg izvolitve novega predsednika republike maršala Spychalskega, dosedanjega obrambnega ministra, i-menoval za novega obrambnega mi; nistra generala W. Jaruzelskega, ki je bil do sedaj namestnik ministra. «Sejm» je tudi odobril tri izpre-membe v vladi. Odstavili so prvega podpredsednika v odboru za znanost in tehniko M. Lesza, na katerega mesto pa niso nobenega imenovali, ker odslej to mesto ne bo imelo več raven ministra. Zamenjali so tudi ministra za lahko industrijo in ministra za dobave. Odstavitev Lesza je v neposredni zvezi z zadnjim, študentskimi ............m,.........Milin.I...nuni.mil..muli.. STRELJANJE JE TRAJALO OSEM UR Izraelske čete so streljale proti skupini jordanskih delavcev Posebni odposlanec OZN nadaljuje s posredovanjem TEL AVIV, 11. — Posebni odposlanec OZN Gunnar Jarring je danes opozoril novinarje, da se njegovo posredovalno delo ni zaključilo, kot so nekateri napačno poročali iz Kaira, temveč, da se nadaljuje. Jarring je danes prispel z letalom v Tel Aviv, kjer se bo sestal z izraelskim zunanjim ministrom Abba Ebanom. . Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da bo razgovor izredne važnosti. Jarringovo posredovanje je zašlo v odločilno fazo, z dopo-tovanjem v Izrael pa bo skušal doseči, da celotna zadeva ne zastane na mrtvi točki. Prav zaradi tega bo švedski diplomat zahteval od izraelske vlade, da objav' aizjavo o namenih« glede osvojenega ozemlja. Pred tem ne bi prišlo do nobenih pogajanj. V prejšnjih dneh je bilo v okviru izraelske vlade precej važnih debat in nekateri člani kabineta Levyja Eškola so pripravljeni objaviti izjavo o načrtih, ki jih imajo o osvojenem področju. Ministri Mapama (levica) so prepričani, tla mirovni načrt njihove stranke nudi Jarringu pri njegovem posredovanju najboljšo podlago. Predstavnik izraelske vlade n! hotel danes komentirati vesti, da so v Parizu podpisali sporazum za prodajo 54 francoskih letal «Mi-rage« Iraku. Predstavnik se je izgovoril, da vse6ti še niso uradno potrdili. V uradnih krogih vseeno ne morejo prikriti nezadovoljstva nad francoskim korakom. Irak, pravijo, ni samo sodeloval v ((šestdnevni vojni«, temveč je njegov predsednik Aref še pred dnevi potrdil, da so iraške čete zavzele položaje v prednji bojni črti ob Jordanu. Levy Eškol Je v intervjuju vladnemu glasilu «Davar» izjavil, da Izraelci nočejo zasesti Transjorda-nje in je pripomnil, da bodo Arabci, če jim bodo grenili življenje, nosili vse posledice. Ključ miru, je še izjavil prvi minister, je v rokah Arabcev, ki meni, da ga bodo dosegli, pri čemer pa ne bo treba več začeti širokopotezne vojne. Ni pa zanikal možnosti spopadov ob črti premirja in to «za radi poslabšanja položaja« na izraelsko - jordanski meji. Po mnenju Eškola je jordanski kralj Hussein eden od možnih partnerjev za raz govore o miru. V večernih urah so javili, da je razgovor med Jarriogom in E'j,i-norii trajai več kot eno uro Jar ring je povabil izraelskega notranjega ministra naj jasno nakaže mirovne dlje njegove vlade, na kar je Eban odgovoril, da nd drugega izhoda kot miroljubni razgovori med Izraelom in arabskimi državami. Eden od voditeljev arabskega o-svobodilnega gibanja «E1 Fatah«, ki je bil že mesec dni v zaporu v Nablusu, se Je, vsaj tako javljajo izraelski krogi, obesil v ječi. Iz Ammana so javili, da so izraelske čete odprle danes ogenj proti skupini delavcev, ki so pri Shunehu nakladali tovornjak. Človeških žrtev ni bilo, medtem ko je bilo vozilo uničeno. 40 minu' kasneje so Izraelci ponovno stre ljali s strojnicami in havbicami proti skupini kmetij na Jordanski strani. Jordanci so odgovorili na ogenj. Jordansko poročilo javlja, da je trikrat prišlo do streljanja, ki je trajalo vsega skupaj osem ur. Na izraelski strani so bili trije mrtvi in več ranjencev, na jordanski strani nd bilo žrtev, pač pa nekaj materialne škode. Iz Tel Aviva pa javljajo, da so jordanski topovi obstreljevali področje južno od kibuza Gesher. Na izraelski strani so imeli dva ra njenca. demonstracijami, saj dolže njegovega sina, da spada med «zlato mladino* in da je podpiral tudi oče študente ter jim nudil potuho. Novi poljski predsedniK vlade se je rodil pred 68 leti in je študiral arhitekturo na varšavski univerzi, kjer je diplomiral leta 1933, ko je postal član komunistične partije. Leta 1935 je bil imenovan za ravnatelja urbanističnega načrtovanja Varšave in je prejel visoko nagrado v Parizu za urbanistični načrt «Varšava včeraj danes in jutri*. Med okupacijo je sodeloval v partizanskem gibanju in je bil leta 1944 imenovan za načelnika generalnega štaba poljske vojske. Junija 1945 je postal podpoveljnik armade in r.ato namestnik ministra za obrambo ter član politbiroja centralnega Komiteja. Za poslanca je bil izvoljen leta 1947 in leta 1949 je postal minister za obnovo. Vedno je bil tesno povezan z Go-mulko in so ga aretirali leta 1949 ter_ izpustili šele leta 1956, ko je prišel Gomulka. na oblast. Še isto leto je bil imenovan za ministra za obrambo in leta 1963 je postal maršal Poljske. Na zasedanju parlamenta je prišlo do dokaj ostre polemike s skupino katoličanov, ki so vključeni v grupi «znak» in katere je Piasezki obdolžil, da so se dejansko spravili skupaj z inspiratorji študentskih manifestacij. MOSKVA, 11. — Ves sovjetski tisk je z velikim poudarkom objavil resoluciji, ki sta bili včeraj sprejeti na zasedanju plenuma CK KP Sovjetske zveze. Tisk je resoluciji objavil brez komentarja, kot tudi ni objavil ničesar iz govorov, ki so bili izrečeni na plenumu niti ni objavil govorov Brežnjeva in Kosigina. Na plenumu je bilo prisotnih 360 članov, ki spadajo med najbolj u-gledne in vplivne sovjetske osebnosti. Prva resolucija se nanaša na vojno v Vietnamu in na vojaško in civilno pomoč, ki jo bo SZ nudila tako partizanom osvobodilne fronte kot vojski Severnega Vietnama. V isti resoluciji je tudi govor o poskusili zahodnih in imperialističnih držav, da bi od znotraj minirali državo zlasti med mladino. Resolucija v bistvu govori predvsem o ideoloških vprašanjih in o buržoazni ideologiji, ki deluje predvsem med umetniškimi krogi. Med dobro obveščenimi krogi je bil tudi govor, da so na plenumu zelo ostro obsodili zadnje dogodke na Češkoslovaškem in študentske manifestacije na Poljskem. nji seji soglasno izvolil za podpredsednika odv. Alfreda Amatuc-cija, ki dejansko vrši posle, saj je vloga predsednika republike bolj častnega značaja. Amatuccd je v svojem govoru omenil težave sodstva in nujnost, da se sprejmejo ustrezne reforme, ki bodo odgovarjale potrebam sedanje družbe. Moro je predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so bili prisotni podpredsednik Nenni in ministri Piccioni, Fanfani ter Reale, Razpravljali so o pogodbi za nerazširjanje atomske oborožitve in o možnosti ustanovitve evropske družbe Ponovno je prišlo do krize deželnega sveta na Siciliji, ker je odstopil republikanski svetovalec. Spor je nastal okrog proračuna, za katerega pravi republikanec, da je razsipniško sestavljen, tako da je spravil v krizo deželno ureditev samo in da je postavil vprašanje ozdravitve proračuna kot predpogoj za sodelovanje v odboru levega centra. Nameraval je znižati posamezne postavke za o-krog 15 odstotkov, dejansko pa je sedaj stanje tako, da je proračun celo še višji. Kolikor ne bo prišlo do ponovne sestave odbora, ali do posebnega sprejetja zakona, ne bodo prihodnji mesec prejeli deželni uslužbenci plače, z današnjim dnem pa je ustavljena pomoč oškodovancem po potresu, ker je zapadel sklep o začasnem izvajanju proračuna. Komunistični poslanec Giancarlo Pajetta je odločno protestiral zaradi politike TV, ki jo na debelo izkorišča KD, ki kaže vsak dan predsednika vlade Mora in ga tako izkorišča za volilno kampanjo nega funkcionarja. Sindikalna tajništva so po stavki izdala proglas, v katerem je rečeno, da je stavka delavcev FIAT v celoti uspela in v katerem se obdolžuje policijo zaradi ostrega napada na delavce in da se ne hi smela postaviti v zaščito že obstoječih interesov globalne strategije nadvlade. Poleg tega omenja dokument državni udar v Grčiji, ki je uvedel fašistično vojaško diktaturo, ogrožanje neodvisnosti Cipra, vedno večjo vojaško gospodarsko in politično podporo fašističnim režimom v Španiji in Portugalski, ter poudarja potrebo nadaljnjega še večjega sodelovanja vseh demokratičnih in naprednih sil s španskim in portugalskim protifašističnim gibanjem. Resolucija obsoja izraelski napad na arabske države kot izra« politike ekspanzije proti naprednim silam Sredozemlja ob podpori in spodbujanju ameriškega imperializma. Pri tem obsoja nove izraelske napade ter namene Izraela, da priključi zasedeno a-rabsko ozemlje, kakor represalije proti prebivalstvu tega ozemlja. Zatem izraža solidarnost s palestinskim ljudstvom ter zahteva u-kdnitev ameriških in britanskih cipo rišč v Sredozemlju, tako v okviru NATO kot v okviru drugih sporazumov, ki vežejo sredozemske države na ZDA. Zahteva umik ameriškega šestega ladjevja, ter naj se ne obnovita ameriško - španski sporazum in atlantski pakt. Osnovni načrt, ki ga je predložila jugoslovanska delegacija, so priložili resoluciji konference. Predsednik konference je izjavil, da so se v komisiji trudiM, da M našli kompromis med izglasovano resolucijo in jugoslovanskim načrtom. Jugoslovanski delegat, ki je na plenarni seji sporočil, da se Jugoslavija vzdrži glasovanja, je izrazil željo, naj bi pri nadaljnjih diskusijah naleteli jugoslovansld predlogi na ugoden sprejem. Pajetta je za tako stanje direktno obdolžil socialiste, ki so v vodstvu radijske ustanove. Še zlasti pa se je razburil, ker niso hoteli oddati po TV sporočila centralnega komiteja komunistične partije. Pajetta omenja kot možno sankcijo, da bi pričeli z organizirano kampanjo za neplačevanje radijske in televizijske naročnine, češ da gre za pogodbo, ki jo je RAI-TV že prekršila. Na vsak način bi šlo za resen ukrep, katerega pa mora premisliti partija, ki računa na enega izmed štirih volivcev in torej po vsej verjetnosti tudi na isto sorazmerje naročnikov. Vsedržavne sindikalne organizacije so napovedale enotno stavko uslužbencev ENEL, ki bo trajala 24 ur od ponedeljka 22. aprila do srede 24. aprila. Stavko so proglasili, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Medsindikalni odbor zdravnikov je proglasili tridnevno stavko od 16. do 18. aprila, ker zavarovalne u-stanove še vedno niso izplačale bolnišnicam dolžnega denarja in bolnišnice niso mogle plačati zdravnikov. Vsedržavne organizacije so preklicale stavko uslužbencev ENALOTTO, ki bi morala biti v soboto 13. aprila, ker so se načelno dogovorili za rešitev spora. Danes je bila tretja stavka v podjetju FIAT, ki je zajela veliko večino delavcev vseh obratov. Tudi danes je prišlo do resnih spopadov s' policijo in zlasti v Drevoredu Traiana, kjer so stavkajoči naredili zasilne barikade, ki pa jih je policija naglo podrla. Prišlo je do metanja kamenja, pri čemer je bilo okrog petnajst oseb ranjenih m je policija pridržala okrog 50 stavkajočih. Do izgredov je prišlo že dopoldne, ko je policija pridržala pet oseb. Med njimi so dva takoj zaprli in predali sodišču. Gre za -študenta Viale, ki je bil na začasni svobodi, ker ga čaka proces zaradi zasedbe univerze in za študenta Restellija iz Milana Tito obiskal v Tokiu sedež radiotelevizije TOKIO, 11. — Predsednik republike maršal Tito je danes dopoldne s člani jugoslovanske delegacije obiskal japonsko korporacijo za radio in televizijo. Nippon Hodo Kyokad», kjer so ga predsednik in drugi visoki funkcionarji korporacije seznanili z delovanjem in razvojem japonskega radia in televizije. ((Nippon Hodo Kyokai« je javna ustanova, ki se vzdržuje izključno z naročnino okrog 40 mi-Idjomov radijskih in okrog 20 mir lijonov televizijskih naročnikov. Naročniki lahko vsak dan izbirajo program na sedmih kanalih, od katerih dva v barvah. Med obiskom je Tito s predsednikom japonske korporacije ra-diotelevizje dal intervju, v katerem je obrazložil znano stališče Jugoslavije o perečih vprašanjih Vietnama in Bližnjega vzhoda. Ko je govoril o razvoju Jugoslavije, je Tito poudaril, da ima Jugoslavija hude izkušnje iz zadnje svetovne vojne, zato je danes ena najaktivnejših nevezanih držav v borbi za mir, za enakopravne odnose in za mimo rešitev vseh vprašanj. Popoldne Je predsednik Jugoslavije sprejel v svoji rezidenci zastopnike socialistične stranke Japonske in zastopnike največje japonske sindikalne organizacije uSo-hdo«. Med razgovori je Tito podrobno seznanil svoje goste z vprašanji, ki naj bi bila na dnevnem redu na bodoči konferenci nevezanih držav na vrhu. Zastopniki japonske socialistične stranke in sindikata so podprli pobudo Jugoslavije za sklicanje te konference in pozdravil obisk Tita kot pomemben prispevek k napredku odnosov med Jugoslavijo in Japonsko in miru na svetu. Ostali člani jugoslovanske delegacije so se danes v Tokiu sestali z zastopniki japonske vlade, s katerimi so razpravljali o možnosti napredka gospodarskih odnosov, posebno blagovne izmenjave uiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiHmHiMiiniiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia VČERAJ V ZAHODNEM BERLINU Teroristični atentator ustrelil levega socialista Dutschkeja Mladi voditelj naprednega gibanja se bori s smrtjo • Atentatorja so prijeli in je tudi težko ranjen • Solidarnostne manifestacije po vsej lapadni Nemčiji BERLIN, 11. — Rudi Dutschke, «Rdeči Rudi*, teoretik Študentskega socialističnega gibanja (SDS), je bil danes v Berlinu žrtev zločinskega atentata in se bori za življenje v mestni bolnišnici. Do atentata je prišlo na Kur furstendamm; 27-letni Dutschke se je peljal na kolesu proti sedežu SDS, ko se mu je približal okrog 25 let star mladenič in ga ustavil. Po poročilu očividcev sta začela mladeniča živahno debatirati, prišlo je do prepira in nato do pretepa, nenadoma pa je neznanec potegnil iz žepa samokres in sprožil več strelov na študenta, ki se je težko ranjen zgrudil na cesto. Nekaj ljudi, ki je prisostvovalo atentatu, je ranjenca položilo na klop ob cesti, nato pa so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali bolnišnico «Albrecht Achilles*. od koder so ga kmalu premestili v bolnišnico «Westend-krankenhaus* v poseben oddelek za zdravljenje ran na možganih. Študenta so namreč zadeli trije streli: na prsih, na licu in na glavi. Slednja krogla nu je prebila lobanjsko kost in mu ranila možgane. Atentator se je po zločinskem dejanju zateke' v klet bližnje hiše, ki so jo komaj dogradili. Policija je kmalu obkolile |wslopje ter začela vanj metati plinske bombe, mladenič pa je odgovoril s strelja njem. Tudi policija je streljala, trem agentom pr. se je posrečilo, da so vdrli v klet in iz nje izvlekli atentatorja, Ki je bil težko ranjen po prsih. Krogla mu je prebila ar terijo, zato so tudi njega odvedli v isto oolnišnico, kjei je že ležal Dutschke. Mladenič ni imel pri sebi nobenih dokumentov, zato ga po licija še ni identificirala. Rudi Dutschke je bil doma iz Liickenvvalda v Vzhodni Nemčiji. Ker ni hotel služit, vojaškega roka v Ljudski vojsk' in mu je bilo za radi tega onemogočeno nadaljevanje študijev, se je preselil v zahodni Berlin, kjer se je vpisal na sociološko fakultete «Freie Universitat*. Vpisal se je v SDS, leta 1966 pa ja po zelo ostrem napadu proti koaliciji krščansko-demokratske in socialistične stranke bi! označen za voditelja «?xtraparlamentarne opozicije* v Berlinu. Takrat je tudi dobil vzdevek -tRdeči Rudi*. Bil je pobudnik demonstracij proti ameriškemu oodpredsedniku Humph-reyu, proti vojni v Vietnamu, pro- ti perzijskemu sahn ter za demokratizacijo univerze Lani je med polnočnico s ‘'kupim, tovarišev vdrl v neko oerlirv.ko cerkev in povabil vernike na demonstracijo proti a-meriŠKi intervenciji v Vietnamu. Foročen je ameriško študentko teologije, od katei. je dobil sina, ki mu 'e da' un- «Che», v počastitev spomina umrlegi Guevare. Zločinsk' atentat je vzbudil val ogorčenja v Nernčij- m po svetu. Zaliodnonemsea vlada jt obsodi a atentat, prav tak je to storil ka..c-ler Kiesinger k, je posiai Dutsoi-kejevi zeoi t“it gram v katerem je izrazil svoje ogorčenje nad dtja-ajem. Krmil.nun«, dejanje so obso-dilt tudi re 'lodnonemSKt vladne stranki Po vsej Zahodni Nemčiji so se if 2atek; protesdic manifestacije. V Berlinu je zv_eer demonstrirajo preko dva tisoč študentov podobno se je zg dm v Kolnn Kssenu in Karlsruheju Pozno -ve^er si Dutschkeja operirali. Dve krogli so mu že izvlekli, operacija pa se naoaijuje Zdravniki so izjavili, ilu še upajo, da mu bodo rešili življenje. 12. aprila 1S5S Vreme včeraj: Najvišja temperatura 13.9. najnižja 7,1, ob 19. uri 13,2 stop., vlaga 3« odst., zratni tlak 1018,6 raste, veter io km južni, nebo 2/10 poobla-čeno. morje skoro mirno, temperatura morja 12,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 12. aprila LAZAR Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 18j47. — Dolžina dneva 13.23. — Luna vzide ob 18.06 in zatone ob 5.04. Jutri, SOBOTA, 13. aprila IDA SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA Razdelitev državnih in deželnih prispevkov za razvoj kmetijstva Skupno bodo razdelili 1.800 milijonov lir Deželni odbor je na svoji zadnji, službe dokazuje, kako je koristna. seji odobril tudi vrste sklepov za podelitev državnih in deželnih prispevkov v prid kmetijstvu v skupni vrednosti l.GOO milijonov lir. Tako je ministrstvo za kmetijstvo dalo na razpolago 425 milijonov lir za izboljšanje zemljišč, za povečanje proizvodnje in izboljšanje življenjskih razmer na kmetih. Od te vsote je deželni odbor nakazal 210 milijonov videmski pokrajini, 140 por-denonski, 00 goriški in 15 tržaški. Nadaljnjih 150 milijonov istega ministrstva so razdelit raznim konzorcijem za izboljšanje zemljišč v Furlaniji. 140 milijonov je nakazal za pogozditev raznih področij, od Česar odpade tudi 15 milijonov ža pogozdovanje goriškega Krasa. Za plačevanje obrest4 od posojil, najetih za izboljšanje zemljišč raznih kmečkih posestev ter za modernizacijo posestev je dežela nakazala 55 milijonov, pretežno za Furlanijo. Prav tako je odbor dodelil 53 milijonov lir za nakup raznih kmetijskih strojev, od česar odpade 50 milijonov na Furlanijo in 3 milijoni na goriško pokrajino Znatna vsota se tiče žlahtnih kultur. 200 milijonov je na razpolago za vinogradništvo, sadjarstvo in sviloprejo. Od te vsote odpade 165 milijonov na Furlanijo 25 na Gorico in 10 milijonov na Trst. Po drugi strani pa bo prispevala v ta namen 601.' milijonov lir tudi dežela na podlagi zakone št. 29 iz leta 1967. 151 milijonov lir bodo porabili na podlagi zakona št 18 iz leta 1965 *a razna javna dela na kmečkih področjih in med drugim tudi v občinah Dreka, Neme. Št. Lenart in Špeter Slovenov v Beneški Sloveniji. Služba nagle cestne pomoči v pripravljenosti V Furlaniji - Julijski krajini že dalj časa deluje zdravstvena služba hitre cestne pomoči, ki jo je usta novila deželna uprava, da bi se nudila ponesrečencem čimprejšnja pomoč. Dosedanje delovanje te Zaradi tega je naša dežela v tem pogledu na prvem mestu v državi. Odbornik za zdravstvo Nardini se je pridružil pozivu ministra za javna dela Mancinija za varnost cestnega prometa, hkrati pa je opozoril, da v primeru nesreč služba cestne pomoči brezhibno deluje. Po vseh cestah so nameščene napisne table s telefonskimi številkami najbližje bolnišniške postaje za naglo pomoč. Morebitni posegi za pomoč bodo še posebno hitri, ker je vsa mreža postaj za cestno pomoč v pripravljenosti spričo bližnjih velikonočnih praznikov, ki pač pomenijo tudi povečanje cestnega prometa. V torek zjutraj je v svojem stanovanju v Ul. Sorgente 9 padla 79-letna Ada Filippi vd. Mazzuccato ter se pobila po ramenu. Šele včeraj se je priletna žena zaradi hudih bolečin zatekla v glavno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da si je pri padcu verjetno zlomila levo ramo. Ženo so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravila od 2 do 3 mesece. Na sestanku v torek v Trstu Dogovori o izmenjavi na šolskem področju V torek so se v Trstu sestali strokovnjaki italijansko - jugoslovanskega mešanega odbora, katere sta vodila za jugoslovansko stran dr. Črtomir Kolenc za italijansko pa odv. Gnido Gerin. Na sestanku so razpravljali predvsem o izmenjavi na področju šolstva. Dogovorili so se, da bodo tudi letos poleti v Sloveniji seminarji za šolnike od 20. do 29. avgusta. Dogovorili so se tudi za izlete za dijake po vzorcu izletov prejšnjih let. Dijaki nižjih srednjih šol bodo šli na izlet od 17. do vključno 19. maja po Sloveniji, maturanti višjih srednjih šol pa. od 24. do 30. julija po Jugoslaviji. V prihodnjih dneh bodo razpisali štipendije za izpopolnitev študija na ljubljanski univerzi. Razpisanih bo šest štipendij. Razpravljali so tudi o izmenjavi šolskih knjig in o knjigah za šolske knjižnice. Analogno so obravnavali podobna vprašanja tudi v korist šolstva italijanske manjšine v Jugoslaviji. niMIMIIIIlUnillllllllltllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllMIIIIIIIIIIIllMIlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllUlllllllflllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIIIIIIII IZSLEDKI ACEGATOVE JAVNE ANKETE Dve tretjini mestnega prebivalstva uporablja izkljuino javne prevoze Le ena oseba na deset uporablja izključno lastno prevozno sredstvo Polovica dnevnega premikanja prebivalstva gre v smeri predmestje-meslo Kakor smo že poročali, je vod-1 stvo občinskega podjetja Acetat | izvedlo lani anketo med tržaškimi družinami, da bi pripravilo temeljito analizo problema mestnega prometa in prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Zbiranje podatkov je trajalo nekaj mesecev in sedaj je vodstvo omenjenega občinskega podjetja objavilo nekaj zanimivih zaključkov, oziroma u-gotovitev. Tako so na podlagi odgovorov na vprašalnih polah, ki so jih izpopolnili in odposlali Acegatu številni meščani, ugotovili, da je tre ba približno polovico dnevne migracije pripisati potrebi zaposle nih ljudi, da pridejo na svoje delovno mesto. Več kot petina jih gre za opravke v raznih uradih, manj kot petina za nakupe. Manjši odstotki zadevajo obisk šol in zabav. ■MllllllllltnilltinilllHIIIIimillllllllllllMIIIIIIIMIIIIItlllllUUlUlllllllllllllllllllltlllllllIMMHIMimillMIIIIIIIII SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA ho Prvih 9 milijonov za dosedanjo gradnjo otroškega vrtca v Rojanu Odobrenih 5 milijonov lir za opremo otroškega vrtca v Rocolu Sklep o gradnji radijskega mostu za službo mestnih redarjev Na zadnji seji občinskega odbora so govorili o gradnji novega občinskega otroškega vrtca v Rojanu. Na predlog odbornika za finance dr. Verze so odborniki odobrili izplačilo gradbenemu podjetju prvega predujma v višini 9.060.000 lir za do sedaj opravljena dela. Novi otroški vrtec bo znatno olajšal sedanji položaj, ki je tudi v tem mestnem predelu nevzdržen zaradi stalne gradnje novih hiš in povečanja števila prebivalstva in otrok. Na predlog odbornika za e-konomat Di Gioie pa je odbor odobril 5 milijonov lir stroškov za nakup opreme za nov otroški vrtec v Rocolu. Prav tako je občinski odbor na predlog odbornika Di Gioie odobril sklep o uporabi milijona lir za nakup in postavitev novih hišnih številk. Dela bodo oddana na zasebna dražbi. Sklep se nanaša predvsem na nadomestilo starih hišnih številk, ki so že izrabljene in nečitljive. Poleg tega se je odbor ukvarjal tud: z dvema sklepoma, ki jih je predložil odbornik za javna dela Mocchi. Prvi sklep se nanaša na popravilo «rotonde» v vili Sarto-rio na Reški cesti, za kar bo občina porabila milijon 800.000 lir; drugi sklep pa se nanaša na gradnjo in postavitev radijskega mosta za službo mestnih redarjev. Odbor je izvolil komisijo, ki bo ocenila ponudbe v okviru razpisa dražbe za omenjena dela. Gradnja in nostavitev radijskega mosta za mestne redarje je najtesneje povezana z novo nadzorno prometno službo, ki jo bodo kmalu vršili mestni redarji. Te bodo postopno opremili s posebnimi avtomobili, ki bodo opravljali tudi vse ugotovitve pri prometnih trčenjih in nesrečah, se nravi vso tisto službo, ki jo sedaj opravljata prometna policija in karabinjerji. Avtomobdi mestnih redarjev bodo opremljeni ; radijskim telefonom in bodo lahko v stalnem stiku s svojim poveljstvom, kjer bodo sprejemali vse pozive za poseg v enem ali drugem kraju mesta. Obe; nem pa bodo ti redarski avtomobili opravljali tudi nočno nadzorno službo tako po mestu kot tudi v predmestjih in okolici. Skratka, tržaški mestni redarji bodo kmalu sodobno opremljeni za vsi, prometno nadzorno službo in za pomoč na cestah. ja mva enotnost levice tudi v Trstu, o čemer pričata tudi sporazum med KPI in PSIUP in Par-rijev poziv, na katerega se je odzvalo na stotine izobražencev in med njimi prof. Montesi in prof. Costa v našem mestu. 166 milijonov lir za športne in razvedrilne dejavnosti v deželi Na predlog odbornika za šport Cumbata je deželni odbor na zadnji seji odobril sklep o prispevkih raznim združenjem in ustanovam, ki se ukvarjajo s športnimi, razvedrilnimi in družbenimi dejavnostmi. Gre za prvi osnutek razdelitve sredstev na podlagi zakona št. 23 v ta namen, pri čemer so zato upoštevali samo prošnje, ki so jih prejeli do konca marca. Deželni odbor je sprejel 276 prošenj za skupno vsoto 116 milijonov lir. Denar dobi enako število združenj in ustanov za razne prireditve, ki gredo od avtomobilskega rallyja, do balincarskih tekem, od košarkarskih in drugih športnih tekem do kolesarskih dirk, od smučarskih tekem do nogometnih turnirjev itd. Zborovanje KPI pri Sv. Alojziju Včeraj Je govoril kandidat KPI za poslansko zbornico Mario Colli pri Sv. Alojziju ter orisal gospodarski položaj v Trstu. Dejal je, da vedno narašča število brezposelnih ter da Je iz uradne propagande KD izginilo geslo o «vell-kem Trstu«. Dejal je, da imajo Tržačani sedaj še več vzrokov za to, da spremenijo s svojim glasom sedanje stanje. In spremembe so mogoče. Govornik je dejal, da Je levi sredini spodletela tudi namera, da bi osamila KPI, saj se v tovarnah, na poljih in v šolah ustvar- Drugi zanimivi podatki govorijo o uporabi raznih prevoznih sredstev. Predvsem so ugotovili da se približno dve tretjini mestnega prebivalstva vozi izključno z javnimi prevoznimi sredstvi. Ena o-seba na deset uporablja izključno svoje prevozno sredstvo (avtomobil), le ena oseba na dvajset pa ne uporablja nobenega prevoznega sredstva, približno petina prebivalstva pa uporablja izmenoma svoje vozilo in javna prevozna sredstva. Bolj zapletena je zadeva glede krajev, oziroma mestnih predelov, ki pridejo najbolj v poštev za mestni promet. Vsekakor pa se na podlagi zbranih podatkov lahko ugotovi, da odpade približno polovica dnevne migracije prebivalstva v smeri predmestje - središče mesta, petina pa v nasprotno smer (središče - predmestje). Največji mestni promet je dopoldne med 7. in 9. uro, precejšen je med 12. in 14., nato pa med 19, in 21., manjši promet je od 15. do 16. ure. Glede pojava zmanjšanja števila potnikov v tramvajih, filobu-sih in avtobusih, je treba upoštevati vedno večjo vlogo in obseg zasebnih vozil. Znatno manjši vpliv imajo prevozne tarife, ki veljajo za javna prevozna sredstva. Zanimivi so tudi podatki glede odgovorov, oziroma sodelovanja pri anketi. Tako so ugotovili, da so sorazmerno v največji smeri poslali odgovore na vprašanja uradniki (ena tretjina), nato upokojenci, delavci, gospodinje, trgovci itd. Na zadnjem mestu so dijaki in obrtniki. Skupno je pri anketi sodelovalo nad 50.000 oseb, posredno ali neposredno. Z anketo so med drugim tudi ugotovili, da imajo družine, ki so sodelovale pri anketi, večinoma po tri člane in da vsak dan vsaj en član družine uporablja javno prevozno sredstvo. Odbornik se je sestal tudi s predstavniki kovinarjev vseh treh sindikatov, ki so mu predočfli razna vprašanja v zvezi z zaposlitvijo delavcev bivšega podjetja Felszegi v novem podjetju. Tudi glede tega vprašanja je zagotovil odbornik svoje posredovanje. V PROSTORIH TRŽAŠKE POMORSKE POSTAJE Več kot 70 zanimivih standov na mednarodnem salonu turizma Številno bodo zastopane tudi turistične organizacije iz tujine Pravila za odobritev prispevkov godbam Ministrstvo za turizem in predstave je izdalo pravila v zvezi z odobritvijo prispevkov godbam na pihala, na osnovi zakona štev. 800 od 14. avgusta leta 1967. Prizadeti se lahko seznanijo s pravili v uradu za tisk in informacije vladnega komisariata, Ul. del Pešce 4 — tel. 24-011. Prvi mednarodni salon turizma, ki ga bodo svečano odprli 28. aprila v prostorih tržaške pomorske postaje in za katerega je dala pobudo Italijanska zveza potovalnih in turističnih uradov FIAVET, bo obsegal kar 70 zanimivih standov. Prireditvi se potemtakem obeta že vnaprej prodoren uspeh, kateremu bo dal posebno obeležje tudi 5. vsedržavni kongres organizacije FIAVET — na sporedu od četrtka 2. maja do nedelje 5. maja in ki se ga bo udeležilo nad 400 članov in sodelavcev. Na mednarodnem salonu turizma bodo med drugimi sodelovale Vsedržavna ustanova za turizem ENIT. Državne železnice, štiri dežele s posebnim statutom (Sicilija, Sardinija, Tridentinsko - Gornje poadiž-je in Furlanija - Julijska krajina), dalje državna pomorska družba Finmare in vsedržavna ustanova za skrbstvo delavcev trgovinske stroke ENALC. Na pomorski postaji je že zdaj na delu vrsta arhitektov in delavcev, ki pripravljajo stande. Finmare je napovedala, da bo na razstavo pripeljala posebno privlačen eksponat, ki bo zavzel v dolžino kar 15 metrov razstavnega prostora, in za katerega sl lahko mislimo, da bo model ene izmed najvidnejših ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, tako na primer model Michelangelo ali katere druge enote. Tudi sodelovanje turističnih organizacij iz tujine bo obsežno. Tako je Španija zagotovila, da bo na salonu zastopana prek svoje letalske družbe «Iberia»; prisotne bodo nadalje Bolgarija Madžarska, (s potovalnimi uradi), Brazilija s svojimi letalskimi progami, Jugoslavija, Sovjetska zveza, Romunija, Izrael, Grčija, švedska, Norveška, Danska in Islandija. Češkoslovaška, Poljska in Madžarska nameravajo postaviti na razstavi nekaj velikih reklamnih plošč,, ki bo-bo nedvomno povečali pestrost prireditve. Kar zadeva pokrajinsko turistične ustanove in neodvisne letoviščarske ustanove iz Italije, pa se jih je doslej priglasilo šest, in sicer organizacije iz Benetk, Verone, Vlčenze, Trevisa, Belluna in JcsoIb Kakor smo že naglasili, bo na salonu prisotna osrednja italijanska pomorska družba Finmare, poleg nje pa bodo nastopile sorodne družbe «Linea Costa«, (iCanguri sar- din, «Sdosa», jugoslovansko podjetje ((Jadrolinija«, grški «Kavoumi-des«, mednarodna organizacija, ki posoja avtomobile, «Herz», pa bo pripravila za tržaško prireditev nekaj ((karakterističnega in posebnega«. Tržaški odbor za praznovanje uTrieste 68» bo s svoje strani pripravil poseben reprezentativni stand, v katerem bodo tudi dajali informacije. Med vzporednimi prireditvami, k.l se bodo vrstile za časa salona in vsedržavnega kongresa, to se pra-' 28. aprila pa vse ni ravni, ob kateri se bodo strokovnjaki lotili aktualnega vprašanja «reklame in turizma«. Okrogla miza bo pod okriljem Italijanske zveze za reklamo in bo v torek 30. aprila in v sredo 1. maja. Iz vrste spremnih prireditev naj omenimo še mednarodni prikaz turističnega filma in srečanje o strokovni izobrazbi, pri katerem bosta sodelovala Ravnateljstvo za poklicno izobraževanje pri ministrstvu za javno vzgojo in že omenjena organizacija ENAL; končno naj omenimo še bogat turistični srečolov, pri katerem bodo glavni dobitki zanimiva potovanja. vi v času od do nedelje 5. maja, zasluži posebno omembo okrogla miza na držav- .................mili...........■*............... ZASKRBLJENOST ZARADI TURISTIČNEGA RAZVOJA Tržaški hotelirji nasprotujejo avtocesti Villesse-Ljubljana Pravijo, da bi ta cestna smer popolnoma potisnila v kot tržaško področje in tako povzročila veliko gospodarsko škodo Na dnevnem občnem zboru zdru-1 naj spremenijo načrt o avtocest-ženja hotelirjev iz tržaške pokra-1 rri povezavi s sosedno republiko, Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM V nedeljo, 14. aprila ob 16. uri Mirko Mahnič «Stari ljudski triptih» (Soldaški mizerere, Kmečki rekvijem, Vinska žalostna z alelujo) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in priznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. jine, je prišla med drugim na dan velika skrb za razvoj turističnih dejavnosti na tem področju v prihodnje, ko bo uresničena zamisel napovedane avtocestne povezave Villesse - Gorica . Ljubljana. Tržaški hotelirji so mnenja, da bo takšna prometna zveza potisnila čisto v kot tržaško področje, ter bo tako povzročila na Tržaškem nepopravljivo gospodarsko škodo. Hkrati s tem pa nova avtocestna povezava ne bo prinesla nobenih koristi niti drugim turistično zanimivim krajem v deželi, kajti po sedanjem načrtu bo cesta pustila ob strani prav vsa središča, ki bi utegnila zbuditi zanimanje turistov, da bi se v njih ustavili vsaj za krajša čas. Nova prometna zveza bo torej pomenila čisto zgubo za deželni turizem in za deželno gospodarstvo (v tem smislu se je pred časom izreklo tudi tukajšnje združenje trgovcev). Zaradi tega so hotelirji na občnem zboru spre, jeli resolucijo, s katero pozivajo krajevne, deželne in državne oblasti, in sicer tako, «da bodo nad parti-kularističnimi interesi prevladali splošni interesi dežele, ki se v tem primeru popolnoma ujemajo interesi Trsta«. Predstavniki sindikatov pri odborniku Dal Masu Deželni odbornik za delo Dal Mas je včeraj sprejel člane notranje komisije tovarne Gaslini, ki so jih spremljali sindikalni voditelji CGIL, CISL in Delavske zbornice (CCdL) iz Trsta. Men sestankom so sindikalni predstavniki delavcev predo-čili resni pok žaj v tovarni, kjer je ravnateljstvo 14. marca odpustilo 12 delavcev, 110 pa jih je suspendiralo z dela. Izrekli so tudi zaskrbljenost za obstoj tovarne same, ki bo ogrožena zaradi ukinitve carin od L julija dalje med državami EGS. Po daljši razprav’ je odbornik i pri I.U<>»H»|>» II.I......I..IM.......... ...umu....III............ in......... l............... i. m ii.im. mm... im., mm., m.ulil.... u"i. mn) PRECEJ HUDA NESREČA NA GRADBIŠČU V UL. M0NTEGRAPPA ,:Tivr. Zemeljski plaz zasul delavca pri kopanju temeljev za stavbo Izpod plazu so ga rešili delovni tovariši - Zlomil si je levo nogo • Z vagona je padel na tračnice Na delu se je včeraj ponesrečil I doro Albertacci iz Ul. Commer-58-letni Emesto Favento lz Doli-1 ciale 64. Okrog 7. ure zjutraj je ne 78. Mož, ki je zaposlen pri podjetju <(Fabbro-Ricchetti», je na gradbišču v Ul. Montegrappa kopal temelje za novo stavbo, ko se je nadenj usul plaz prsti in kamenja. Njegovi delovni tovariši so ga povlekli iz jarka, nato pa poklicali rešilni avtomobil Rdečega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v splošno bolnišnico. Tu so ga zdravniki pregledali in mu ugotovili zlom leve noge ter ogrebnine po nogah in na čelu. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravil 40 dni. Se ena nesreča na delu se je pripetila v prvih popoldanskih urah v novem pristanišču. Tu je 47-let,ni Aldo Rigutti iz Ul. Trissi-no 29 razkladal blago z železniškega vagona, ko je nenadoma zgubil ravnotežje in padel z vagona na tračnice. Mož se je pri padcu udaril po vsem telesu, zaradi česar so ga z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Rigutti bo okreval v 8 dneh. Trčenje avtomobilov v Drevoredu D'Annunzio Zaradi neprevidnega prehitevanja je prišlo preteklo noč v Drevoredu D’Annunzio do trčenja med avtomobiloma, pri katerem sta bili dve osebi laže ranjeni. Do nesreče je prišlo okrog, dveh ponoči, ko je Hat 600, ki ga je vozil 32-jetni Armando Covaccd iz Ul. Al-fieri 9, čelno trčil v fiat 1100, za volanom katerega je sedel 29-letni Benito Crosta iz Ul. Scarlicchio 6, ki je vozil po levi, ker je ravnokar prehiteval. Trčenje je bilo ne- Lambretist podrl pešca zagotovil, da bo posredoval pri I žrtev neprevidnega voznika je glavnem ravnateljstvu podjetja | bil včeraj 62-letni upokojenec Teo- mož na prehodu za pešce prečkal Ul. Vergerio pri križišču z Ulico Ghirlandaio, ko ga je povozila lam-breta, na kateri se je peljal 56-letni Bruno Janežič iz Ul. dell’E-remo 102. Agenti letečega oddelka, ki so prihiteli na kraj nezgode, so poklicali rešilni avtomobil Rdečega križa, s katerim so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Tu so ga pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti en mesec zaradi močnega u-darca in poškodb na desnem ramenu ter udarcev po obrazu in levi nogi. izogibno, vendar sta oba šoferja ostro zavrla in tako omilila sunek. Na kraj trčenja so prihiteli a-gentt prometne policije, nato pa šs bolničarji Rdečega križa, ki so ponesrečena avtomobilista pospremili v bolnišnico. Oba so pridržali na I. kirurškem oddelku, kjer se bo Covacci zdravil 10 dni zaradi ran po bradi in spodnji ustnici ter udarca na desnem kolenu ; Crosta, ki se je udaril po trebuhu in kolenu, bo okreval v enem tednu. PO PODATKIH POKRAJINSKIH URADOV ZA DELO V DEŽELI 22.585 ljudi brez dela ob kontu lanskega leta Največ brezposelnih je bilo v videmski pokrajini, najmanj pa v goriški - V tržaški pokrajini brez dela skoraj 6000 ljudi IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ce opazujemo podatke o obsegu zaposlenosti na področju naše dežele, ugotovimo, da Je bilo na dan 31 decembra 1967 po statističnih pregledih pokrajinskih uradov za delo v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu, 22.585 ljudi brez posla. To je kar visoko število za področje, ki šteje nekaj nad 1,200.000 prebivalcev, čeprav Je opaziti, da se je obseg tega neugodnega pojava lani nekoliko skrčil v primerjavi s stanjem konec decembra 1966. Takrat je bilo namreč v Furlaniji-Julijski krajini brez posla 25.688 ljudi. Število brezposelnih močno niha od meseca do meseca: če upoštevamo podatke za celotno deželo, je bilo na primer v januarju lanskega leta brez posla kar 30.817 ljudi, januarja predlanskega leta pa celo 35.547. Na splošno je opaziti, da je obseg brezposelnosti največji v trimesečju december-januar-februar, ko se skrčijo nekatere specifične dejavnosti, med temi predvsem gradbeništvo. V spomladnih mesecih se nato brezposelnost prične krčiti in ohrani to tendenco vse do septembra, ko se število ljudi brez posla prične ponovno dvigati. Zlasti viden je vsako leto preskok iz novembra v december: v letu 1966 se je na primer v tem času število ljudi brez posla dvignilo s 24.088 na 28.605, v lanskem letu pa z 21.559 na 26.149. Oglejmo si zdaj še, koliko ljudi Je brez posla v posameznih pokrajinah naše dežele: v tržaški pokrajini jih je bilo konec decembra lanskega leta 5.903, ob Istem času leto poprej pa 6.299. V videmski pokrajini je bilo brez posla 8.891 ljudi, konec leta 1966 pa 10.486: v pordenonskl pokrajini jih je bilo 4.834, leto poprej 'pa 5.425; v goriški pokrajini pa 3.634, oziroma 3.478. Prispeva jlt‘ za DIJAŠKO MA IK'0! Oproščena odgovornosti za smrt nemškega tehnika v «VetrobeIu» Strokovnjak je izgubil življenje, ker se je nenadoma začel premikati stroj, katerega je pregledoval Pred kazenskimi sodniki sta se morala zagovarjati tudi 33-letni Claudio Delton iz Trga Giarizzole 16 in 29-letni Paolo Gregori iz Ul. Re-ni 14, ki sta bila obtožena, da sta nenamerno ubila tedaj 53-let-nega nemškega tehničnega strokov, n.jaka Wilhelma Bernhardta iz Hardheima v Zahodni Nemčiji. Nesreča pri kateri je Bernhardt izgubil življenje, se je pripetila 2. Julija predlani v tovarni «Vetro-bel«. Bernhardta je poslala v Trst tovarna «Maschinenfabrik» iz Hardheima, da bi v tovarni Vetrobel pregledal razne stroje, ki jih je dobavilo nemško podjetje. Bernhardt je tragično izgubil življenje pri ogledovanju velikega stroja • mešalca. Gre za sodoben stroj, kjer se nakladanje, prenos ln mešanje raznih prvin, ki so potrebne za izdelavo stekla, izvajajo na popolnoma avtomatski način. Razne dele stroja poganjajo električni motorji z napetostjo 380 voltov, vse ostale kontrolne naprave pa električni tok z nizko napetostjo. Nesreča se Je pripetila, ko je Bernhardt pregledoval zaklopko pri mešalcu. Da bi lahko opravil ta pregled, bi bilo treba pognati določen električni motor ter izključiti vse ostale. Zgodilo pa se je, da delavec, ki se je spoznal na armaturno ploščo, še ni bdi prišel v tovarno ter sta zato Delton, Gregori in še nekdo drug odstranili nekaj varovalk, žal pa so zamenjali skupino ter odstranili napačne. Tako se je zgodilo, da se je nenadoma premaknil plašč mešalca, ki je stisnil nesrečnega tehnika. Bernhardt je bil pri priči mrtev, čeprav so ustavili stroj še preden je napravil četrtino obrata. Na obravnavi Je nastopila tudi Bernhardtova žena, ki je delala, da prejema 746 zahodnonemšikih mark pokojnine mesečno. Pričakuje pa, da ji bo zavarovalnica izplačala 4.000 mark odškodnine Njen mož je delal v «Maschinen-fabrik« 30 let. Obtoženi Delton je prepričljivo dokazal na obravnavi, da je bil nesreče kriv sam Bernhardt, ker je bil pogostoma preveč drzen. Sodniki so upoštevali zagovor ter so oba oprostili, ker nista zagrešila dejanja. ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA iz Bazovice vabi na TRADICIONALNI PLES NA PROSTEM v ponedeljek, 15. aprila s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni zlasti mladina in člani vseh slovenskih športnih društev na Tržaškem. Gledališča Ženska in vesplst ranjena pri trčenju Zaradi neprevidnega prečkanja ceste sta se morala sinoči priletna žena ter mlad vespist, ki jo je po vozil, zateči na zdravljenje v sploš no bolnišnico. 17-letni študent Adriano Brandi iz Ul. de4 Vigneti 57 se je malo pred osmo zvečer peljal na vespi po Istrski cesti, ko mu je nenadoma presekala pot 82-letna Anna Giacomini por. Eller iz Drevoreda Elizejskih poljan 6, ki je stopila s pločnika in začela prečkati cesto izven prehoda za pešce, ne da bi prej pogledala, če je pot prosta. Študent je tako zavozil v žensko in jo podrl, nato pa se še sam prevrni! na asfalt. Z rešilnim avtom RK so oba odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ju pridržali na nevrokirurškem oddelku. Fant se bo zaradi lobanjskega pretresa ter udarcev po čelu in obrazu zdravil 8 dni, ženi pa so zdravniki ugotovili lobanjski pretres, rano in udarce na čelu, zlom levega gležnja in udarce po kolenih. Zdraviti se bo morala od 30 do 40 dni Krasno predavanje Sandija Blazine V Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa je bil sinoči gost Alpinističnega odseka SPDT Sandi Blazina eden najboljših jugoslovanskih al pinistov in star prijatelj (čeprav po letih še mlad) tržaških planin cev. Blazina je ob spremljavi šte vilnih diapozitivov govoril o svo jih izkušnjah v skali in ledu. Al pinistični odsek je predavatelja po vabil predvsem zato, da bi populariziral alpinizem in planinstvo sploh med mladimi, predavanje pa naj bi služilo tudi za nekakšen teoretični uvod za plezalni tečaj, ki se bo v kratkem začel. Ravno zato ni predavatelj govoril o svojih vrhunskih dosežkih v naših in tujih gorah, pač pa je hotel prikazati lepoto življenja v gorah ter nepopisna doživetja, ki jih gora nudi planincu takorelcoč na vsakem - koraku. - Blazina je- začel svoje predavanje z opisom ture v severni triglavski steni, ki nudi tako začetniku kot vrhunskemu plezalcu brezštevilne možnosti udejstvovanja v skali. Pokazal je nekaj prelepih posnetkov iz vzpona po Čopovem stebru, ki je zaslovel posebno v zadnjih mesecih, ko je bil prvič preplezan pozimi od trojice slovenskih alpinistov, kar predstavlja enega najvišjih dosežkov našega plezalstva. Predavatelj se je nato pomudil ob vrhovih v Dolomitih ter opisal vzpon m vrhove v skupini Vaiolet, ki slovi po svoji lepoti, posebno pa po izredni trdnosti skale. Zaradi velikega števila lahkih in težjih smeri, ki so bile izpeljane v tej skupini, je Blažina priporočil mladim plezalcem SPDT, da bi ta predel obiskali. Udejstvovanje v gorah ima tudi svojo negativno stran, in to je nevarnost, ki ji je planinec iz postavljen, posebno zaradi spremenljivih vremenskih razmer, ki prevladujejo v gorskem svetu. Zato je predavatelj posvetil nekaj be sed in posnetkov gorski reševalni službi ter metodam reševanja v hribih. Za zaključek je Blažina opisal svoja doživetja v Zapadnih Alpah na področju Monte Rosa, Mont Blanca in Grepona. Verdi Danes bo v gledališču Verdi v okviru spomladanske simfonične sezone simfonični koncert pod vodstvom dirigenta Georgesa Sebastiana s sodelova, njem čelista Enrica Mainardija. Program bo naslednji: Leo — Sv. Helena na Kalvariji, simfonija; Haydn •— Koncert za čelo in orkester; Bruck-ner — Šesta simfonija. Vse tri skladbe so nove za Trst. Za koncert, ki se bo začel ob 21. uri, se nadaljuje pri blagajni gledali, šča prodaja vstopnic. Kino Nazionale 16.00 «Squadra omicidi, spa-rate a vista«. R. VVidmark, Henry Fonda. Technicolor - Techniscope. Excelsior 16.00 ((Banditi a Milano«. G. M. Volonte, Don Backi, M. Lee. Technicolor - Techniscope. Fenice 16.00 «Impiccalo piu alto». C. Eastvvood, Stevens. Technicolor Eden 16.00 «Bambi». Barvna risanka W. Disneya. Grattacielo 16.00 ((Benjamin«. Cathe-rine Deneuve, M. Piccoli, M. Morgan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Hitz (Ulica Sati trancesco štev. 10) 15.30 «Per qualche Topolino in piu«. Barvna risanka. Alabarda 16.00 «1 sette fratelll Cervi«. Lisa Gastoni, G. M. Volonte. Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Trappola pef quatro». Lang jefrin. Francisca Tu. Technicolor. Moderno — zaprto. Jutri «L’investlga, tore«. F. Sinatra, R Conte. Technicolor, Prepovedano mladini pod 1* letom. Cristallo 16.00 «La calda notte del-1'ispettore Tipps«. Barvna kriminal, ka. Garibaldi 16.30 «11 Granduca e W-Pimms«. Technicolor. Capltol 16.00 «11 protela«. Ann Mač gret, Vittorio Gassman, Aurora 16,00 «LJrutti di notte«. Frafl’ chi in Irigrassia. Technicolor. Impero 16.30 «Cenerentola». Risank* W. Disneya. Astra 16,30 «Arriva Speedy Gonzales«. Barvna risanka Vittorio Veneto 16.00 <(Natascia». Seč gto Bondarciuk, Ludmilla Saveljeva-Iz romana L. Tolstoja Vojna in mh- Abbazia 16.00 «Per un pugno ,di di«' man ti«. Piene Brice, Renee DeUgeit Fotografije, ki jih je posnel M a H5 Magajna na Jugoslovanskem konzulat11 ob sorejemu šolnikov, so na ogled v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 2<1. Prosvetno društvo v Skednju orga nizira dne 28. 4. 1968 Izlet na Staro goro pri Čedadu, v Kobarid ter na grob Simona Gregorčiča k Sv. Lovrencu pod Libušinjami. Vpisovanje vsak večer, razen ob sobotah in nedeljah od 20.30 do 22. ure na sedežu društva v Skedenjski ulici 24/1. Blažina je s svojim pestrim pripovedovanjem in s prekrasnimi dia pozitivi resnično navdušil občin stvo, ki pa je bilo žal premalo številno. Vse kaže, da bosta imela SPDT in Alpinistični odsek težko delo, da bosta pridobila čimveč mladine v svoj krog, ki nikakor ni in ne sme biti omejen le na maloštevilne izbrance, ampak je dostopen vsem, ki količkaj ljubijo naravo in zdravo življenje v njenem okolju. T. M. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. aprila 1968 se Je v Trst11 rodilo 9 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 84-letna Maria FrisacC1’ vd, Swagel, 78-letni Mlchele Salott0, 63-letnl Lorenzo Tuli. 68-letna Nad1 Flego por. Busan, 93-letna GiušeppU1* Fradel vd. Riva, 66-letni Guerrb1? Buldo, 78-letni Francesco Kosič, 7« letna Elvira Štolfa. Krvodajalci poklonili dr. Nardiniju kolajno Združenje krvodajalcev tržaške pokrajine je darovalo deželnemu odborniku za zdravstvo Nardiniju posebno srebrno kolajno, s katero so proslavili prvi «praznik krvodajalcev*. Kolajno so mu podelili včeraj popoldne v njegovem uradu, pri čemer so bili navzoč: vsi člani vodstvenega sveta združenja krvodajalcev s predsednikom na čelu. Predsednik združenja Tendella je poudaril moralno in tvarno pomoč, ki jo je dajal dr. Nardini združenju. Združenje ima sedaj že 4.500 članov, doseči pa jih hoče 7.000 M MARKET Koper - Sežana - Nova Gorica - Kranjska gora Vam nudi za velikonočne praznike vse vrste delikatesnega blaga predvsem * V v Jagnjetino Kraški pršut Budjolo ir Šunko Purane na kose DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. urt) AlFEsculapio, Ul Homa 15. 1NAM' Al Cammello, Drevored XX. SetteiF bre 4 Alla Maddalena, Ul. dellTstr1’ 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero ' NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 8.30) Busolinl, Ul. P. Kevoltella 41. P1* zul-Cignola, Korzo Italia 14. Prendlf1, Ul. T. Vecellio 34. Serravallo. Trg C* vana 1. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Mafij vd. Stopar daruje Vekoslav Spanj* 2000 lir za Dijaško matico. V počastitev spornima pok. Mafij! vd. Stopar daruje Milena Sila za v jaško matico 1000 Ur. Namesto cvetja na grob dragi Marički darujeta Ernest ln Mila »J ban 1000 lir za Dijaško matico. V t’ častitev spomina none Maričke dar9) Neva 1000 lir za Dijaško matico. 11. t. m. je zapustila svoje dr»C Josipina Saksida roj. Lisiak Pogreb bo v soboto, 13. t. ■J ob 9.30 iz bolnišnice pri Sv. IvaJjJ Žalostno vest sporočajo mož O' vanni, sina Giovanni in Ernest hčerka Mariuccia in drugi sori’* niki. Primarla Impresa Ztmolo , DOGODKI NA POLJSKEM \ova politika ali samo novi ljudje? Zakaj je predsednik Ochab podal ostavko? Ostanki starega in vezi s preteklostjo VARŠAVA, aprila — Po znanih burnih dogodkih na Poljskem, je nenadoma podal ostavko še predsednik republike Ochab. Na njegovo mesto je ze bil izvoljen maršal Spychalski. Mnogi si postavljajo vprašanje, zakaj je Ochab podal ostavko. Ali morda pomenijo te spremembe «na vrhu* v Poljski začetni znak «nove politike* ali samo nadaljevanje in, morebiti, konec «obračuna» z onimi, ki so se — kot se jim očita — skušali oddaljiti od dosedanjega kurza? Ali ima na videz podobna oziroma vsaj časovno enaka usoda dveh državnih poglavarjev, No-votnega v Pragi in Ochaba v Varšavi, podobne ali različne vzroke, oziroma, ali se s tem v zvezi napovedujejo tudi podobne ali različne posledice? Ded odgovora je vsebovan v preteklosti. Rojen v Krakowu, je O-chab postal član partije 1. 1929. Del vojne je, kot poudarjajo, preživel v SZ in se je na Poljsko vrnil Kot politični oficir prve poljske armade. Član CK je postal 1. 1944, član politbiroja 1. 1948, obenem je bil namestnik poljsko-so-vjetskega maršala Rokosovskega v svojstvu pomočnika šefa politične uprave poljske armade. če je — kot se je ponekikrat govorilo — pripadal «starim silam*, Pa je Ochab obenem tudi sodil uied tiste njihove pripadnike, ki se oktobra 1. 1956 z njimi «ni dokončno obračunalo*. Morda zaradi tega ne, ker se je, za razliko od mnogih drugih, prostovoljno odrekel svojemu tedanjemu položaju Prvega sekretarja Poljske združene delavske partije, in sicer v korist današnjega prvega sekretarja Gomulke. Ostal pa je član Politbiroja, zatem je bil nekaj časa minister za poljedelstvo, od avgusta 1. 1964 pa predsednik državnega sveta. Podal je ostavko, kot je bilo sporočeno, zaradi starosti in bolezni. Ostarel je, pravijo, zares »predčasno*, pa tudi bolezen ni izmišljena. Tako je namreč kratkoviden, da je zadnji čas komaj mogel prečitati tiste redke izjave, ki jih je dajal za javnost. V Varšavi so po «marčnih» dogodkih sicer govorili o morebitni Ochabovi ostavki, dasiravno se v splošnem ni pričakovalo, da bo do tega prišlo že zdaj, kot tudi ni bil Ochab edina visoka osebnost, za katero se je ostavka smatrala mogoča ali verjetna. Dogodki pa so, Morebiti, samo pospešili že prej načeti proces. Poljski so — je bilo poudarjeno Potrebne «nove osebnosti*. Zlasti Poljski, kjer so se nekateri politiki in funkcionarji na svojih položajih nahajali že celih 15 ali 20 let. Med temi n.pr. Cyrankiewicz, uigar »staž* je najprej najdaljši v . vropi in na svetu V glavnem pa Je obstaja! vtis, kot da se v Var-savi mnogo več govori o potrebi, ba se neaateri '.judje menjajo, kot Pa, da bi se v zvezi ter v skladu s tem menjala tudi politika. Sobesedniki pa, nasprotno, podarjajo, kako to v bistvu sploh nf pride v poštev. Poljska bo, pra-yjo, nadaljevala po poti, po kateri je stopila leta 1956, dasiravno — *°t trdijo nekateri — v enajstih •etih na njej ni bistveno napredo-vala. Ali so i a to krivi tisti, ki Jadnje dni plačujejo s položaji, funkcijami in partijskimi izkaznicami? Ali odhajajo zato, ker so K°t »ostanki starega* zavirali «no-Vo iz 1. 1956», ali zato, ker žele bovo v »starem od 1 1965»? Ali pa s° med zamenjanimi tako eni kot arugi oziroma, morda, še tretji? Edvvard Ochab je bil osebno gotovo tesno povezan z neko zgodovinsko že preteklo epoho, pa se tou navzlic temu očita, ker se je ena od njegovih treh hčera ne-dvno baje udeležila študentskih demonstracij v Varšavi. Morda tubi bi slučajno, da je nedavno ča-bPis vladi naklonjene katoliške organizacije «Pax» kritiziral delova-J® Nacionalne fronte, katere pred-ednik je prav tako bil Ochab. Na oljskem, kot je videti, stvari ni-,b enostavne, pa jih spričo tega b' ne gre lo!mačit; šablonsko. se je v torek in sredo zgodilo in čulo v poljskem parlamentu. Ed-ward Ochab ni prisostvoval zasedanju, na katerem je bila podana njegova ostavka. Med člani vlade pa ni bilo ministra za zunanje zadeve Rapackega, ki je pred nedavnim »iz zdravstvenih razlogov* odložil napovedano potovanje v Alžirijo. Sicer pa, naj bo z istimi ali drugimi ljudmi, na Poljskem se, poudarjajo, nadaljuje s tisto politiko in linijo, ki jo partijski funkcionarji že dneve pojasnjujejo in tolmačijo na številnih zborovanjih in konferencah. Kakršno si bodi »liberalizacijo čehoslovaškega tipa*, pa smatrajo v Varšavi za nemogočo in nepotrebno, kot tudi zavračajo vse ostale primerjave med Poljsko in čehoslovaško. »Mi smo to,» zatrjujejo, «storili že pred enajstimi leti.* Same niso priložnosti — bodo pristavili morebitni kritiki — izkoristili do konca. Je pa še vse mogoče, tudi presenečenja niso izključena. Vsaj kar zadeva osebe ne. Sedanji proces «čiščenja» in »razčiščevanja* pa bo moč razumeti in oceniti šele po njegovih posledicah, pa ne onih, ki se tičejo oseb, temveč političnih in ekonomskih. Za to pa je, vsekakor, neposredno po «dogodkih» samih, še prezgodaj. Ž. BRIHTA ODMEV TUDI V LJUBLJANI Geografski obzornik* o našem Krasu Geograf Darko Radinja opozarja na načrte o zaščiti Krasa, hkrati pa poudarja, kako se je v dosedanjem obravnavanju prezrl človek Odkar se je vprašanje zaščite našega Krasa začelo konkretneje obravnavati, smo se ob tem za nas Slovence na Tržaškem tako pomembnem vprašanju že večkrat ustavili in povedali svoje mnenje, oziroma zahteve. Hkrati pa smo sproti beležili vsakršno dogajanje, ki je bilo neposredno ali tudi posredno povezano z njim. Danes in jutri pa bomo objavili nekoliko skrajšani članek, kt ga je o tem vprašanju objavil v glasilu Društva geografov Slovenije Darko Radinja. V prvem delu avtor go-gori o naseljevanju istrskih beguncev po naših krajih, v drugem pa o načrtih za že znane rezervate na naši kraški planoti. Darko Radinja piše: «Povojna državna razmejitev je neposredno gravitacijsko področje Trsta skrčila na maloobsežno okolico. Zato pa so se posegi tržaškega mesta na to področje toliko bolj okrepili. Tržaška okolica v tem času močno pridobiva na pomenu v številnih pogledih, zlasti v populacijskc-naselbinskem, prometnem, agrarnem in gospodarskem sploh, rekreacijskem in drugih, ne nazadnje tudi v vojaškem oziroma strateškem. Povsem razumljivo je, da se pri različnih posegih posamezni interesi ne skladajo in da so med njimi marsikatera navzkrižja To so pojavi in problemi, ki jih prinašajo sodobni procesi deagrarizacije in urbanizacije podeželja tudi drugod po svetu. Toda pri Trstu in njegovi okolici se ti problemi še stopnjujejo zaradi utesnjenega gravitacijskega prostora in njene dvojne narodnostne sestave. V povojnem razdobju, zlasti v zadnjih petnajstih letih, je prišlo v tržaški pokrajini do večjih druž-beno-geografskih oziroma fiziogno-mičnih sprememb kot pa v prejšnjih mnogo daljših obdobjih. Dinamika in mnogovrstnost sprememb, ki sta pogojeni s celim spletom najrazličnejših vzgibov, sta nedvomno osnovni značilnosti povojnega razvoja Številne poteze tega . razvoja pa močno posegajo tudi v samo strukturo in fiziognomijo slovenskega tržaškega podeželja. Pri Trstu zaradi bližine meje ne moremo govoriti o zaledju v pravem pomenu besede, temveč le o mestni okolici, čeprav segajo njegovi vplivi tudi prek meje. Razen skromnega obsega in slovenskega značaja ima ta okolica še to posebnost, da je razvlečena v obliki ozke proge, nekakšnega mostišča, ki novezuje Trst z drugim italijanskim ozemljem. To ozemlje ima seveda zelo važno prometno funkcijo. Zato je na Tržaškem prišlo v povojnem času do gradnje dodatnih prometnih linij v sicer že dotlej prometno dobro opremljeni pokrajini. Tako se je obalni avtomobilski cesti in železnici pridružila še nova dalj-novodna avtomobilska cesta od Trsta oziroma Opčin do roba go-riške pokrajine pri Štivanu. Razen tega so modernizirali na Tržaškem tudi dotedanje cestno o-mrežje. Pred dvems letoma pa so to prometno razvejanost še dopolnili s sodobno avtomobilsko cesto, ki teče od štivana in po Selškem dolu ter ob vznožju dober- PODELITEV LETOŠNJIH «OSCARJEV» Čehom visoko priznanje za najboljši film leta «Vroča noč inšpektorja Tibbsa» je dobil «oscarja» kot najboljši film v angleščini ■ Dobil je še tri nagrade Vse to pa, no glede na ono, kar Italijanski filmi za Cannes Včeraj smo poročali, katere filme so predložile češkoslovaška, Madžarska, Jugoslavija in še nekatere druge države za bližnji filmski festival v Cannesu. Danes pa bomo navedli naslove italijanskih filmov, ki so bili nakazani za to veliko mednarodno filmsko prireditve, ki ho v tem slovitem letoviškem mestu v prvih dneh maja. Pravzaprav ne gre še za izbiro italijanskih filmov za Cannes, pač pa le za predlog, kaj bi za to priložnost prišlo v poštev. Posebna komisija je predložila ministrstvu za prireditve m turizem naslednje filme: «Banditi a Milano*, ki ga je izdelal režiser Carlo Lizzan i po znanem lanskoletnem krvavem dogodku v Milanu, film «L’ora del vento*, ki ga je režiral Valerio Zurlini, in film »I sette fratelh Cervi*. v katerem je režiser Gian-ni Puccini prikazal veliko žrtev sedmih kmetov-junakov iz Roma-gne, ki so jih nacisti leta 1943 pobili, ker so sodelovali v italijanskem odporniškem gibanju. Omenjena komisija je nadalje predlagala ministrstvu tudi film »D pane amaro* Giuseppa Scote-seja, ki pa pride le v zvrst dokumentarnih filmov. Na osnovi te širše izbire se bo ministrstvo v prihodnjih dneh odločilo za tisto filmsko umetniško delo, za katerega bo menilo, da je najprimernejše, da zastopa italijansko kinematografijo v Cannesu. "“"'»....m.............................................................................. OVENiod 21.3. de 20.4.) Ne bo- Odlične perspektivejajse podjetne hle grobi s s\ojimi sodelavci, ker ,Se..v’am to znalo maščevati. Raz-ec*rih se bos:.e v veseli družbi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pričako-ana vest bo prišla nekoliko pre-k Ne" niea Pripravljenost na sodelova--J °d stran: nevarnega tekmeca. B"" °d Tpernx,sv°i Pretirani ponos TEHfNICA (od 23.9. do 22.11.) mlade ljudi. Očaran- boste od drznosti in iskrenosti nekega prijatelja. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes ne boste najbolj delovno razpoloženi. Ne dvomite v odkritosrčnost drage osebe. STRELEC (ou 22.11. do 21.12.) Vaši sodelavci preveč počivajo, vtem ko vi na vse pretege garate. Prebili boste večer z nadvse simpatično osebo. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Ne izpovejte vsega, kar mislite o nekem novem poslovnem znancu. Prevec objokujete venomer samega s-be. „ VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Pa: zite se prenagljenih ukrepov, ki bi vas utegnili d*ago stati. Ostanite zvesti svojemu načelu enakopravnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Priznali boste neko svojo napako in s tem koristili sebi te. drugim. Ljubezen bo nad vsem ostalim. SANCTA MONICA. 11. — Spencer Tracy, veliki filmski umetnik, ki ga je pred meseci umorila neozdravljiva bolezen, ni dobil «o-scarja», ko1 so že dolgo napovedovali tisti, ki so želeli, da bi tega umetnika nagradili s tem priznanjem za vse njegovo veliko delo na področju filmske umetnosti, pa čeprav sedaj, že pc smrti. Prav tako ni dobil te nagrade črnski umetnik Poitier, ki so mu jo napovedovali za t'ec njegovih vlog v lanskoletnih in letošnjih filmih. Kakor vidimo, so napovedi, ki smo jih tudi mi ob času navajali, odpovedale, ker je najvišje letošnje priznanje — oscarja za najboljšo moško vlogo — ameriška akademija za filmsko umetnost podelila Rodu Steigerju za njegovo glavno vlogo v filmu »Vročo noč inšpektorja Tibbsa». Oscarja za najboljšo glavno ženskr vlogo pa so podelili lilmski umetnici Katheri-ni Hepburn za vlogo v filmu «17-gani, kdo pride na večerjo». Za najboljši film v angleškem jeziku so tokrat izbrali film »Vroča noc inšpektorja Tibbsa*, ki je dobil še druga tri tovrstna priznanja, že omenjeno priznanje, ki ga je žirija podelila Rodu Steigerju za najboljšo moško glavno vlogo, ter »oscorjo* za najboljše predelano vsebino po delu, ki ni bilo pripravljeno za film, ter toscarja» za najboljšo montažo. Kot najbo’jša umetnika za dve stranski vlogi sta bila proglašena George Kennedj, za njegovo vlogo v filmu rNick, hladna roka» tn Estelle Parsons za njeno vlogo v filmu rBonnie and Clyde». Kot najboljši film v tujem jeziku je bil letos nagrajen film, ki ga je češkoslovaška filmska umetnost poslala v Hollgvuood, in sicer film «Ko ljubezen gre v šolo*, ki nosi v italijanski verziji naslov «Treni streitamente sorvegliati*. Gre za delo znanega češkega režiserja Kiriio Menzela, ki je tudi avtor filma Muhasto poletje*, ki ga je češka pred nedavnim poslala na ogled v Cannes Nadaljnje visoko priznanje, in sicer toscarja» za najboljšo režijo, so tokrat podelili Nikeu Ni-cholsu za film *The Graduate*. Kakor je znano, podeli ameriška akademija za filmsko umetnost celo kopico *oscarjev* za najrazličnejše dejavnosti pri u-stvarjanju filmov. Glavne in najpomembnejše €oscarje» smo že omenili, vendar bomo dodali, da je toscarja> za najboljšo barvno fotografijo dobil Guffeg Bur-nett za lepe barve v filmu «Bon-nie and Clgde». Kot najboljša glasbena spremljava je bila priznana Elmeru Bernsteinu za njegovo glasbo v filmu »Milite*. Najboljši scenarij so — po mnenju žirije — pripravili John Truscott, Edtvard Carrere in John Brotvn za film rCamelot», ki je dobil roscarja» tudi za najboljšo glasbeno priredbo in za najboljše kostume, Oscarja za najboljši dolgome-tražni dokumentari j so podelili filmu rAndersonova patrulja*, e-nako nagrado za kratkometražni dokumentarij je dobil film »The R.eeciwoods*. oscarja za kratko metrazni dokumentarec z vsebino pa je dobil kanadski film »A plače to stand*. Na koncu bomo omenili, da je dobil visoko priznanje tudi Gregorji Pečk in sicer posebno nagrado za njegov delež «pri poveličevanju človekoljubnih idealov in človeškega dostojanstva». Sicer pa je bil Gre gor y Pečk sinoči pri podeljevanju nagrad glavna osebnost v veliki dvorani •rCivic Aiiditorium» v Sancti Monici. Čeprav je imel glavno vlogo pn režiji prireditve znani a-meriški filmski umetnik Bob Ho-pe, ki že vrsto let vodi to v' precejšnji meri tudi mondensko prireditev, je imel svečani nagovor predsednik ameriške akademije za filmsko umetnost Gregorg Pečk, ki se je zbranemu občinstvu obrnil r počastitvijo spomina ameriškega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga, ki so ga predvčerajšnjim pokopati v Atlanti. Gregorg Pečk je v svojem govoru med drugim rekel: «Pridružujemo se svojim tovarišem iz filmskega in umetniškega sveta ter vsem ljudem dobre volje v počastitvi spomina dr. Martina Luthra Kinga.* S škrlatni krita hiša v Repnu dobskega Krasa do Redipulje na Vilese, kjer se priključi na osnovno italijansko cestno omrežje. Prometno tako močno prepleteno tržaško slovensko podeželje se je s tem navzven še bolj široko odprlo, kar se kaže v obsežni transformaciji celotne pokrajine in življenja v njej. Med drugim se kažejo učinki tudi v izdatnem vsakodnevnem dotoku delovne sile iz kraških vasi v Trst in druge neagrarne centre. S tem v zvezi se je pospešila tudi intenzivna preobrazba v socialni strukturi slovenskih kraških vasi na Tržaškem, prišlo pa je tudi do preobrazbe v drugih smereh. Med prvimi izdatnimi transformacijskimi posegi po drugi svetovni vojni je vsekakor naselitev italijanskih beguncev iz Istre, ko je bila ta priključena Jugoslaviji. Te so naseljevali bodisi v Trstu, zlasti v predmestjih, kjer so nastale ponekod nove stanovanjske kolonije ali mestne četrti, bodisi v okolici, ponajveč na Krasu, pa tudi ob morju, kjer so zrasla povsem nova naselja v dotlej docela slovenski sredini, kar je seveda močno spremenilo narodnostno sestavo teh krajev. ' Kolonizacija istrskih beguncev je šla v več smeri. Na eni strani v naseljevanje in krepitev tržaškega mestnega organizma, na drugi strani pa v naseljevanje planotastega obrobja, kar je u-stvarilo okrog Trsta pravcati obroč, ki se je na široko zajedel v do tedaj narodnostno homogeno mestno okolico Naseljevanje pa se je usmerilo tudi v utrjevanje mostišča, ki veže Trst z Italijo in slednjič se je kolonizacija usmerila v ustanavljanje ribiških naselij ter s tem k posrednemu odrivanju slovenskega življa od morja v notranjost. Z omenjeno kolonizacijo je nastalo na Tržaškem več novih naselij. Tako so postavili begunsko ribiško naselje San Marco v Štivanu, novo ribiške naselje San Mauro v Sesljanu, begunsko naselje San Nazario na Proseku-Kon-tovelu, begunsko naselje pri Križu, naselje pri Proseku in begunska naselja v Barkovljah, na Pro-barmiru in v čedasu. Naslednji izrazitejši poseg v slovensko tržaško okolico je bila gradnja industrijske cone v Žav-Ijah na vzhodni strani Trsta, ki je terjala obsežno razlastitev slo- venske zemlje za odmik slovenskega življa od morja tudi v tem delu tržaške pokrajine, hkrati pa je ta gradnja terjala tudi določeno preobrazbo bližnjih slovenskih naselij. Temu je sluzila postavitev industrijske luke v Žavljah in gradnja naftovoda prek Krasa. S tem so prišle na vrsto nove razlastitve slovenske zemlje, tokrat tudi v notranjosti in sredi povsem a-grarne okolice. V pripravi so tudi načrti za graditev protosinhrotrona blizu Doberdoba, kjer naj bi nastalo obsežno raziskovalno središče, ki bi obsegalo okoli 20 kv.km kraškega sveta, kar je polovica (!) vsega Doberdobskega Krasa. Če upoštevamo, da bo s tem v zvezi nastalo naselje z več tisoč strokovnjakov, je na dlani, da bo vse to pomenilo r.e le razlastitev Dober-dobske planote, temveč tudi bistvene spremembe v njeni etnični strukturi. To, kar ni bilo doseženo med obema vojnama, bo prinesla trda 'ogika tega gospodarskega razvoja, ki se semkaj načrtno usmerja. Vsi ti načrti niso le velikopotezni, očitni in pokrajinsko rparj kantni, temveč so zaJrazjjoj, šlo! venskega podeželja na Tržaškem tudi zelo pomembni Toda preobrazba slovenskega podeželja na Tržaškem tudi zelo pomembni. Toda preoorazba slovenskega podeželja gre tudi po drugih, na prvi pogled manj opaznih poteh, ki pa so zato toliso bolj stanovitne, mnogovrstne, vsestranske in tudi bolj pronicljive. To so pojavi, ki jih v agrarno pokrajino vnašajo procesi urbanizacije v najširšem pomenu besede. Na Tržaškem, kjer gre za izrazito nesorazmerje med obsežnim urbanim središčem na eni in po obsegu neznatno agrarno okolico na drugi stran , so ti pojavi toliko izrazitejši. Na Tržaškem so zato v ospred>u predvsem procesi urbanizacije. manj pa deagrarizacije. So pa tam še drugi problemi. Na eni strani se zaradi oskrbe Trsta kaže nuja po intenzifikaciji agrarne pok-ajine ir. njene proizvodnje, na drugi strani pa narašča potreba po širjenju urbanih instalacij in urbanih funkcij ter s tem v zvezi odvzemanje agrarnih zemljišč. (Konec jutri) Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Schonberg: O-žarjena noč - 12.10 Gospodinja nakupuje - 12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Ital. skladbe 17.00 Orgelske skladbe - 17.20 Ne vse, toda o vsem - 17.30 Nacamuli: Noč v Getsemani - 17.55 Corellijeve sonate - 18.15 Umetnost - 18.30 Bach: Iz »Glasbene daritve* - 19.00 Ni-cola Lisi: «Zlati svetnik* - 19.15 F. Delius: Sonata za violončelo in klavir - 19.30 Postni govori -19.45 Franck: Molitev, op. 20 -20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Handl: Messias, oratorij. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 14.00 J. Tomadini: «Quomodo sedet sola* - 14.30 Naccamuli: »Noč v Getsemani*. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glas-ma - 8.00 Prenos RL - 10.16 Trio Bardorfer - 10.45 Plošče - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Operna panorama - 15.25 Od Soče do Drave - 16.30 Sim. koncert - 17.40 Ritmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Orkester Nelson - 22.10 Pisana glasba - 22.35 Pianistka Sonja Pahor. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.OJ, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Mozartove skladbe -8.S0 Judovska velika noč - 9.5 PETEK, 12. APRILA 1968 Tosatijev Rekvijem - 10.05 Cava-lierijeve skladbe - 11.15 Zipoli, pastoral; Cimarosa, sonata štev. 21 - 11.40 Glasbena antologija - 12.05 Komorna glasba 13.20 Radijske kronike - 15.10 Martuccijev nokturno - 16.00 Spored za mladino -17.10 Pasijon iz bazilike S. M. Maggiore - 18.40 Orgle - 19.00 Nabožna oddaja - 20.15 Stara zaveza - 21.00 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Haydn in Wagner - 10.00 Roman - 10.15 Beethoven, Romanca 11.41 Boccherinijeva sonata - 13.00 »Miša gitana* -14.00 Simf. glasba - 14.45, Schubert, kvintet, opus 163 - 16.00 Simf. poemi - 16.35 Nabožna glasba -17.35 Bachovi korali - 19.00 J. Brahms: Lieder - 19.55 Gregorijansko petje - 20.45 Komorna glasba. ///. program 10.45 Respighijava suita in Straussov simf. poem - 11.35 Tri Corellijeve sonate - 12.20 Brahmsove variacije - 13.10 Simf. koncert - 14.30 Operni zbori - 15.30 Schubertova sonata - 15.50 Pre-dieri, Stabat mater - 17.30 Angleščina - 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.10 Rossini: «Mojzes». vas doma - 11.00 Turistični napotki 11.15 Igramo za vas 12.00 Na danasnj. dan 12.10 Violist Pavle Škaba: 12.40 Iz kraja v kraj 13 30 Priporočajo vam... - 14.05 Lauka glasba - 15.20 Turistični napork* 15.45 Kulturni globus - 16.0u Vsak dan za vas - 17.05 Človek in zdravje 17.15 Glasbene uganke - 18.00 Aktualnosti 18.15 Zvočni razgledi -18.45 Na križpotjih 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Poje J. Svete - 20.00 Zbor »Temelko Nenkov* -20.30 Dobimo se ob isti uri - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Britten in Szymanowsk’ - 23.05 Literarni nokturno. Ital. televitija 12.30 Živi svet - 13.00 Roditeljski krožek - 19.30 Dnevnik - 16.00 Plavalne tekme v Piacenzi - 17.00 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Knncert - 19.15 Velika verstva - 19.45 Šport - 20.30 Dnevnik - 21.00 D. Fabbri- «Processo a Gesu* 22.30 Liturgična drama Sveta Paraskeva - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.10 Križev pot v Koloseju po svetu. 22.10 Ital. podvigi Slovenija 6.00, 7.00, lc.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Matineja pri E. Gnegu 8.55 Pionirski tednik - 9.21’ Zb,ir «Svobode» - 9.40 Glasbena šola Zagorje - 10.15 Pri Jug. televizija 17.25, 20.00, 22.20 Poročila - 9.40 TV v šoli 11.00 Splošna izobrazba - 16.10 Filmi - 17.30 Deček iz džungle, film - 18.00 Obzornik -18.20 Mladinski koncert 19.05 Šport - 19.35 Srečanje z Branko Jurčevo 20.35 Mali ribič, film - 22.05 Nastop pevca Karla Gotta -22.35 Simfonični koncert. IVAN REGENT: SPOMINI ». Množice pa so se še bolj razburile, ko so zvedele, da je tedanji cesarski namestnik v Trstu baron Goess prepovedal shod, ki je bil napovedan za tretjo uro popoldne v gledališču Politeama Rossetti. Kasneje je baron na intervencijo zastopnikov socialistične stranke, ki je prevzela vso odgovornost za red, shod dovolil. Če se dobro spominjam, so takrat tržaški listi pisali, da se je zbralo v gledališču Politeama Rossetti nad štiri tisoč delavcev, prav mnogo pa jih je bilo tudi okrog gledališča. Po shodu je šla množica v sprevodu po ulici Aquedotto in ulici Corso. Hotela je verjetno na veliki trg protestirat pred Lloydovo palačo, v kateri je bil sedež Lloy-dove družbe. Na ulici Aquedotto je neki policijski komisar sprevidel, da ne bi bilo pametno zoperstavljati se množici in se je s svojimi redarji umaknil, tako je množica lahko korakala naprej. Pred Borznim trgom (Piazza delia Borsa) pa je krdelo vojakov ustavilo demonstrante s tem, da je ulico zaprlo. Ker se množica ni hotela raziti, so vojaki ustrelili proti njej. Verzij o tem dogodku je veliko in se med seboj ne skladajo. Med množico, v katero so streljali vojaki, je bilo dvanajst ali trinajst mrtvih, med njimi tudi več slovenskih delavcev, ki so tako s krvnim davkom dokazali svojo solidarnost z italijanskimi delavci. Bilo je tudi precej ranjenih. Hkrati so streljali tudi vojaki, ki so stražili vhod od gledališča Verdi na Veliki trg, kjer je bil sedež cesarskega namestnika. Vse to je množico še bolj razburilo. Nekaj ljudi se je zaradi strelov res prestrašeno umaknilo v domove, toda najbolj vročekrvni so ostali na ulicah in se spravili nad stebre in kandelabre plinskih svetilk. Te so lomili in potem prižgali plin, da je plamen švigal iz plinskih cevi visoko v zrak. Naslednji dan so se demonstracije nadaljevale in vojaki so v ulici St. Catarina ustrelili mladega pekovskega pomočnika, ki je metal kamenje proti krdelu vojakov. Streli v ulici St. Catarine, s katerimi so hoteli vojaki pregnati pekovskega pomočnika, so bili večinoma zelo visoko merjeni; še danes se na ometu zunanje desne stene cerkve Novega sv Antona poznajo njihovi sledovi. Nekaj strelov pa je bilo merjenih nizko in eden od teh je zadel peka. Ljudje, ki so bili navzoči pri tem streljanju, so pripovedovali, da je mlad častnik s sabljo v roki potisnil navzdol v vodoravno črto cevi pušk nekaterih vojakov, ki so, kakor ostali vojaki, merili visoko. Tretji dan je bilo v Trstu proglašeno obsedne stanje. Na zidovih so se pojavili plakati, ki so prebivalce obveščali, da bodo za vsak najmanjši prestopek kaznovani s smrtjo. Burja je pihala ta dan prav močno. Navzlic temu so korakale po mestu vojaške in policijske patrulje z nasajenimi bajoneti. V Trst so priplule tri bojne ladje, ki so izkrcale precej mornarjev, da so v ladjedelnici S. Marca brez potrebe varovali gradnjo oklepnice Viribus unitis in nekatere druge objekte. A da bi avstrijska vlada še bolj prestrašila Tržačane, je poslala z Dunaja svojega rablja Langa in njegova dva pomočnika. Stavka se je končala ob posredovanju sindikatov z določenimi obljubami s strani Lloydove družbe. Moj gospodar, ki ga je bila sama korajža, je 14. februarja že navsezgodaj pritekel k meni in me prosil, naj za božjo voljo ne odprem žganjarije. Nič lažjega. To seveda ni storil iz solidarnosti s stavkajočimi, marveč iz bojazni, da mu ti ne bi kaj razbili, kajti lokal je bil nov in na zelo izpostavljenem mestu. Žganjarije nismo odprli niti 14. niti 15. februarja. Bil sem torej dva dni povsem prost. 15. februarja sem bil v ulici St. Catarina, ko so vojaki streljali na demonstrante. Videl sem, kako je večina ljudi v trenutku, ko so dali vojakom s trobento znak za napad, začeli bežati z ulice. Mnogi so se stisnili k stenam hiš in k vratom. Tudi jaz sem se stisnil k vratom neke gostilne, ki pa so bila zaprta. Od totTTSeifr "VOTel, kako je kakih deset metrov od mene omahnit- pod streli mlad fant, ki je Ostal skoraj sam sredi ulice — potem pa so se odprla za mojim hrbtom gostilniška vrata in zatekel sem se v gostilno. Na dan, ko je bilo objavljeno obsedno stanje, smo popoldne zopet zaprli žganjarijo, predvsem zato, ker ‘ je bila burja tako močna, da ni bilo pričakovati gostov. Preden pa smo jo zaprli, je slučajno prišel k meni ves premražen Karel Vrabec in z njim sem potem prvič šel v Delavski dom, ki je bil, morda tudi zaradi burje, popolnoma prazen. Tu v Delavskem domu sem Vrabcu naročil, naj me vpiše v Jugoslovansko socialnodemokratično stranko, dasi me je Delavski dom nekoliko razočaral. Da sem se odločil vstopiti v Jugoslovansko socialnodemokratično stranko, so pripomogle tudi delavske žrtve, ki so padle pod avstrijskimi svinčenkami. V socialnodemokratično stranko sem stopil torej v Trstu, ko je bilo v njem obsedno stanje. Položaj je silil tedaj marsikoga ven iz stranke, mene pa je dodobra vtaknil vanjo. Z mojimi slovenskimi prijatelji, posebno še s Karlom Vrabcem, smo tu pa tam govorili tudi o politiki, vendarle tako. kakor se o tem govori med prijatelji in med ljudmi, ki se na politiko ne razumejo. Sam pa sem že tedaj začel gledati na položaj Slovencev v Trstu precej samostojno, zaradi česar sem večkrat prišel v konflikt s prijatelji. Moje gledanje na ponižujoči položaj in na upravičene zahteve tržaških Slovencev je bilo močno podobno tistemu mojemu gledanju na problem brezpravnih in zatiranih, Ki mi ga je bil posredoval v prvi žganjariji socialist Vittorio. V drugi žganjariji sem še delal, ko je politično društvo Edinost septembra 1902. leta sklicalo v mestnem okraju Sv. Jakoba, kjer je živelo mnogo Slovencev, shod za slovenske šole v Trstu. Shod je bil pod milim nebom. Na tem shodu sta poleg narodnih govornikov nastopila za socialne demokrate Jože Kopač in Karel Linhart. Meni se je zdelo, da Karel Linhart ne govori pravilno niti kot Slovenec niti kot socialisti. O socializmu in o mednarodni ideji sem že nekaj vedel, zato sem upravičeno pričakoval od Linharta boljši govor. Slučajno se je zgodilo, da sem protestiral proti Linhartovemu govoru, ko je bil Kopač, ki me pa še ni poznal, prav blizu mene. Ko je slišal, kaj govorim, le stopil k meni in me nahrulil: «Ce, mule, ne boš tiho, ti prima-žem zaušnico!« Povedal sem mu, da Linhart ne govori prav. Prav tako nisem bil zadovoljen z govori narodnih voditeljev, ki so se mi zdeli preveč ponižni. Ko je na koncu shoda dr. Avgust Gregorin predlagal, naj shod pošlje vdanostno brzojavko cesarju Francu Jožefu, sem zavpil: »Nobene vdavnostne brzojavke!« To mojo parolo je sprejel shod skoraj enodušno in začel vpiti: «Nobene vdanostne brzojavke!« Kljub nasprotovanju večine prisotnih je politično društvo poslalo vdanostno brzojavko cesarju in jo tudi objavilo v svojem listu Edinost. Brzojavka se glasi: «Njegovo veličanstvo cesar Franc Jožef I., Dunaj. Nad šest tisoč tržaških mestnih Slovencev, zbranih 14.. tega meseca na manifestativnem shodu za slovenske šole v Trstu, izraža Vašemu Veličanstvu svojo vdanost in prosi Vaše Veličanstvo, da sč svojo mogočno besedo pripomore zvestim tržaškim Slovencem do slovenske šole v mestu Tržaškem, za katero se isti že enajst le bore.« Vdanostni brzojavki je isto društvo poslalo tudi tedanjemu ministrskemu predsedniku Kčrberju in ministru za bogočastje in nauk Hartlu. Poslati tako brzojavko cesarju Francu Jožefu iz Trsta, je pomenilo zoperstaviti se vsem napredno mislečim Italijanom in Slovencem. Pomenilo je pridobiti zahtevi po slovenski šoli sovražnike namesto prijatelje. Cesar Franc Jožef pa verjetno ne le ni želel pomagati, marveč praktično tudi ni mogel, ker ljudske šole v tako imenovanih samostojnih avstrijskih občinah, kakršna je bila tržaška, niso bile odvisne od dunajske vlade. Vlada je mogla le prisiliti take občine da zgrade nove šole, če so stale več kot štiri kilometre oddaljene druga od druge, ni jim pa mogla vsiliti učnega jezika. Jože Kopeč, ki Je govoril na shodu v imenu Jugoslovanske socialnodemokratične stranke, je izjavil, da so tudi socialni demokratje za slovenske šole v Trstu in da bo boj za šole Jugoslovanska socialnodemokratična stranka podpirala. Upravičeno pa se ni mogel strinjati z načinom boja. kakršnega sov se posluževali slovenski narodnjaki. Menil je, da bi morali tržaški Slovenci nastopiti za slovenske šole bolj energično m ne samo prosjačiti zanje. (Nadaljevanje sledi) OB 60-LETNICI HRANILNICE V DOBERDOBU Verjetno bo že kmalu imela urad ki bo za stranke odprt ves dan Iz poročil na občnem zboru je razvidno, da je znašal lanski promet 170 milijonov lir Doberdobska «Kmečko obrtniška hranilnica« je na nedeljskem občnem zboru pregledala lanskoletno poslovanje, obenem pa je počastila 60-letnico ustanovitve. Shoda se je udeležilo lepo Število članov iz Doberdoba, Jamelj in Dola. Predsed-i : tega denarnega zavoda Jožef Gergolet se je ob tej priliki najprej spomnil pomembne obletnice kakor tudi oseb, ki so 1908. leta ustanovili zavod in v katerem so bili naslednji odborniki: Andrej Gergolet — predsednik (oče sedanjega predsednika), Josip Brezigar, tajnik in učitelj po poklicu, člani Andrej Lakovič, Miha Ferletič, Stefan Zužič, Matevž Ferfolja in Josip Lakovič. Prisotni so se z enominutnim molkom oddolžili pionirjem denarnega zavoda, ki so v tem času pomrli; zadnji odbornik Lakovič je umrl pred dvema letoma. «8. aprila 1908 je bila na pobudo nekaterih doberdobskih mož ustanovljena Kmečko obrtniška posojilnica — je dejal predsednik Gergolet — da bi pomagala našim revnim kmetom, ki so si tedaj začeli nakupovati njive v Laškem in si tako pomagali pri trdem kra-Skem delu z majhnim koščkom zemlje. Delovanje je bilo v začetku trdo, ker je manjkalo denarja, včasih pa tudi zaupanje ljudi v uspeh Hranilnice. Ko so ljudje polagoma spoznali, da je pomoč namenjena predvsem revnemu ljudstvu, so začeli dobivati tudi zaupanje v zavod.« Hranilnica je preživljala hude gospodarske udarce med obema vojnama, med drugo vojno je njeno poslopje zgorelo; urad je namreč imela v županstvu ter od njega ni ostalo ničesar. Po vojni je zavod začel docela od kra- Pravila ,,Kmečke posojilnice in hranilnice1* v Doberdobu l«Mnnn ulnp • ■•««•!«■• IBM ja, danes pa uživa spoštovanje po vsej pokrajini ter je tudi lansko poslovno leto zaključilo z uspehom. Hranilne vloge so se povišale in ne bo več dolgo, ko bodo prekoračile mejo stotih milijonov. Lanski promet je znašal 170 milijonov, v zadnjem času pa je začel zavod prejemati plačilo mene zavoda ICREA iz Rima. Predsednik je ob kancu dejal, da si prizadevajo odpreti svoj urad, ki bi posloval ves dan. «Takftno prizadevanje voditeljev hranilnice — je zaključil predsednik Gergolet — je treba čimbolj podpreti z vseinl močmi, predvsem pa z varčevanjem in vlaganjem denarja.« Tajnik Benito Ferletič je nato navedel nekaj podatkov o finančnem poslovanju. Iz tega sledi, da je znašala višina lanskih vlog 89 milijonov (1966. leta 78 milijonov), da je bilo izplačanih 50.8 milijona posojil (40.3 milijona), medtem ko se je kosmati dohodek zvišal od 4.8 milijona v 1966. letu na 6.2 milijona Lanski poslovni stroški so znašali 5.9 milijona (4.6 milijona), čisti dobiček pa 347.119 lir (188 tisoč 390 lir). Na občnem zboru so sklenili, da bodo zgornjo mejo posojil zvišali od dva na tri milijone. Člani plačajo za posojila po 7, nečlani pa 9 odstotkov. Dodamo naj še to, da plačuje Hranilnica navadne vloge po 2, vezane vloge pa po 4 od sto. Občni zbor je nadalje poveril upravnemu svetu, da razčisti lastnino in uporabo kmetijskega orodja. PO SKORO PETIH MESECIH Obljubljeno je razdeljevanje sladkorja in kave proste cone Komu koristi tako zavlačevanje in s tako pičlim obrokom sladkorja? Po skoro petih mesecih po zad- ostale občine naše pokrajine njem razdeljevanju sladkorja in kave proste cone, je trgovinska zbornica v Gorici sporočila, da bodo v prihodnjih dneh začeli z razdeljevanjem tega blaga za potrošni ke proste cone v Gorici in Sovod-njah. Sladkor bodo razdelili vsakemu upravičencu v Gorici in Sovodnjah po 1.4 kg na odrezek 77 nakaznice proste cone in po 130 lir za kg. Kavo pa bodo razdeljevali na odrezek št. 78 in sicer po 800 g za potrošnike v Gorici in Sovodnjah ter po 600 g za potrošnike po drugih občinah na Goriškem, na odrezek št. 5. To razdeljevanje kave je prvi obrok naračun dobav za tekoče leto, za katero je predviden mesečni obrok po 300 g na osebo za Gorico in Sovodnje ter po 220 g za IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllinillMIIIIIimillllllllllllffllllllUlllllllllllimiHIHtllllllimilllMIIMIIIIIIIIIIMIimillllllllMHIIIIIIIII S SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE Odbor strokovnjakov naj prouči načrt za tovorno pristanišče Prefekt dr. Pietrostefani je obiskal zbornico ter se zanimal za gospodarske probleme Goriške l Tfrika. Mili. (kolti la umea Mirit«. § 1- Tvrdka zadruge »e glasi- ..Kneika (dojil-•toa la kraallaica" v Doberdobu, regislrovana adruga z neomejeno zavezo. Zadruga im« svoj sedež v Doberdobu. Okoliš zadruge je omejen na obSne (župnije) Doberdob In Devin. S 2- Namen zadruge |e, pospeSevati gospodarstvo svojih elanov s tem. da jim preskrbuje v njih gospodarstvu potrebni kredit O. lalrataa deaaraa trdilu. § » Denarna sredstva, ki služijo udru(d v do. SCgo njenega nimeon (S 2) aoa a Fac simile hranilne knjižice do-berdobske »Kmečke posojilnice in hranilnice* s pravili izpred 60 let ................................................ Gorica VERRI. 17.00: «11 favoloso dototor Dollttie«, R. Harrison in S. Eg-gar. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.15—22; «11 giomo della civetta«, C. Cardinale in F. Nero. Italijanski barvni film. MODERNISSIMO. Zaprto. CENTRALE. Zaprto. V1TTORIA. Danes zaprto. Jutri ob 17.15—21.30; «Diabolik», J. Phili-pe in M. Mell. Italijanski barvni film. Tržič AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. Zaprto. PRINCIPE. Zaprto. Konke EXCELSIOR. Zaprto. RIO. Zaprto. Na zadnjo sejo upravnega odbira trgovinske zbornice v Gorici j 2 prišel dne 8. t.m. tudi prefekt dr. Pietrostefani, ki ga je v imenu odbora pozdravil njegov predsednik Silvio Bressan, ter zagotovil sodelovanje zbornice pri reševanju vseh gospodarskih problemov naše pokrajine. Prefekt se je zahvalil za pozdrav in na kratko govoril o svojih prvih vtisih glede gospodarskega življenja v naši pokrajini. Tudi on jc zagotovil svoje sodelovanje pri reševanju problemov, ki se tičejo razvoja raznih sektorjev gospodarstva na Goriškem. V spremstvu predsednika in glavnega tajnika zbornice si je prefekt nato ogledal urade. Upravni odbor je po tem ceremonialnem delu proučil številne probleme, ki so bili na dnevnem redu za to sejo. Predvsem so odobrili obračun za pobude na področju živinoreje, ki znaša za preteklo leto 36 milijonov Ur ter su doiodild program za tekoče leto na tem področju. OdobriU so nadalje poročilo pokrajinskega živinorejskega odbora in obračun oplo-jevalne sekcije za govejo živino za 1967. V zvezi s pobudo zbornice za pri. spevek pri plačevanju obresti za obratovalne kredite obrtnikov, so odobrili obračun po stanju od 31.12.1967, ter so proučih program za tekoče leto. V zvezi s priporočilom, ki ga je prejela zbornica na nekem sestanku, kjer so proučih okvirni načrt za izgradnjo avto pristanišča v Gorici, je odbor proučil možnost imenovanja posebnega odbora izvedencev, ki naj bi podrobno proučil ta problem in dal potrebne nasvete tehničnega značaja za čim boljšo rešitev te zadeve in za izdelavo dokončnega načrta. ProučiU so tudi možnosti, da bi raztegnili na Gorico delovanje poklicne posvetovalnice, kot že deluje v Trstu na pobudo tamkajšnje trgovinske zbornice ter je dala zadovoljive rezultate. Pravtako so proučiU možnost otvoritve načrtovalnega urada deželne zveze trgovinskih zbornic za našo deželo, s posebnim ozirom na povezavo z go-| riško trgovinsko zbornico. Ob kon- cu so proučili tudi več pritožb v zvezd z izdajo trgovinskih obrtnic Stavke v Tržiču Včeraj so delavci podjetja Detroit proglasih poldrugo urno stavko in med tem časom so se zbrali na trgu, kjer so jim govorili predstavniki treh sindikatov CGIL, CISL in UIL. Tudi v Tovarni vijakov so stavkali tri in pol ure. Za danes so napovedali ponovno triurno stavko v tem podjetju. legacija, ki jo vodi minister za trgovino Pavlov. Delegacija bo obiskala tovarno Sem-Detroit, pozneje pa jo bo na županstvu sprejel tržaški župan Romani, ki bo podeUl odlikovanje sovjetskemu ministru. Prometna nezgoda šoferke Iz Doberdoba Na cesti iz Tržiča proti Trstu je s svojim avtom fiat 600 trčil 43-letni Fernando Veronese, doma iz Trsta v fiat 500, ki ga je vozila v nasprotni smeri 21-letna Marija Frandohč iz Doberdoba, Ul. Giardini 24. Fiat 600 se je nato odbila in se zaletela v železno o-grajo ob cesti. Ranjen ni bil na srečo nihče, pač pa sta bili obe vozili zelo poškodovani. Zdi sa, da je Veronese vozil prenaglo na ovinku, da ga je zaneslo in to je bil vzrok za trčenje. V teku je tudi postopek za preskrbo potrebnih kohčin sladkorja iz letošnjega kontingenta proste co-ne. Zgoraj navedeno razdeljevanje blaga pa se bo zaključilo 31. marca. Potrošniki menijo, da je po tako dolgem presledku sedanji obrok sladkorja proste cone odločno premajhen. Ker bo trajalo to razdeljevanje do konca maja je poleg tega tudi jasno, da ne bo nobenega drugega razdeljevanja vsaj do junija in bodo morali potrošniki kupovati sladkor za svoje potrebe na prostem trgu. Pri tem se vprašujejo, ali se ne bo morda tudi pri sladkorju primerilo isto kot la ni pri bencinu, ko so v obdobju, kadar je potrošnja najmanjša, vrgli na trg največje količine. V takem primeru potrošniki ne bodo imeli tiste koristi od proste cone, kot jim pritiče, pač pa kvečjemu trgovci. Upamo vsaj, tako zaključujejo potrošniki, da bodo začeli s tem razdeljevanjem vsaj Se pred prazniki, ko je potreba po sladkorju največja. Sovjetska delegacija danes v Tržiču Danes dopoldne pride na obisa v Tržič sovjetska gospodarska de n............................... V ORGANIZACIJI ZKPO IN SPZ Obmejno srečanje bo letos v Bukovici Sodelovali bodo pevski zbori in godbi na pihala-V Mirnu prijateljska nogometna tekma Jože Cej razstavlja v Kočevju Prof. Jože Cej iz Gorice je po dveh uspelih razstavah svojih najnovejših stvaritev v Gorici in Gradiški danes odprl v Kočevju na Dolenjskem samostojno razstavo v Likovnem salonu, ki bo odprta do 24. aprila. Na delu ga je zasulo Pri kopanju jarkov za kanalizacijo na Placuti je zasulo včeraj popoldne okrog 14. ure 59-letnega delavca Giovannija De Grassija iz Trsta, Čampi EUsi 52. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljaU v goriško civilno bolnišnico, kjer pa so mu ugotovili le nekaj odrgnjenj ter so mu nudiU prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v nekaj dneh. KGŠA K K A POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Real Madrid evropski klubski prvak po zmagi nad moštvom Spartak Brno Španci so premagali Čehoslovake s tesnim izidom 98:95 (52:49) movanja v njegovih dosedanjih enajstih izvedbah. Za letošnje tekmovanje za pokal evropskih prvakov pa je bala na splošno značilna precejšnja izenačenost nekaterih ekip. Tako je moral tudi Real Madrid na svoji poti do končne zmage utrpeti kar tri poraze, vendar pa je nato v povratnih tekmah vedno nadomestil v prvih srečanjih zapravljene točke. LYON, 11. — V 11. finalu za pokal evropskih košarkarskih prvakov je španskemu moštvu Real Madrid uspelo že drugo leto zaporedoma osvojiti najvišji klubski naslov v Evropi. Španci so zmagali s tesno razliko komaj treh košev, ki so si jo priborili že v prvem delu srečanja in so jo uspeli obdržati tudi v drugem polčasu. Srečanje je bilo — kot kaže rezultat — dokaj izenačeno in Cehoslovaki bi lahko z nekaj več sreče rezultat tudi obrnili v svojo korist. Real Madrid je s to zmago ponovno dokazal, da je ta ekipa trenutno v Evropi najmočnejša in to ne le zaradi zadnje zmage nad Cehoslovaki, ampak tudi sodeč po rezultatih in dosežkih iz zadnjih let v tekmovanju za pokal evropskih prvakov. Španci so bili namreč kar 6-krat finalisti tega tekil,.........■iiiiiiiiiimi..............................................................mini ODBOJKA Poraz okrnjenega Bora v srečanju s Kanalom OK KANAL — SZ BOR 3:0 (15:9, 15:6, 15:10) Postavi: KANAL: Jeronič, Ber- ATUTIKA V nedeljo borovci v Novi Gorici Na startu bodo prvič tudi dekleta Četrto obmejno srečanje, ki ga prirejata Slovenska prosvetna zveza iz Gorice ter Zveza kulturno prosvetnih organizacij iz Nove Gorice, bo letos 2. junija v Bukovici. Ta dan so izbrali predstavniki obeh organizacij ter prebivalstva obmejnega področja, ki so se sestali v sredo zvečer v Novi Gorici, da bi kar podrobneje izdelali program tega tradicionalnega srečanja, ki se je začelo v Mirnu, potem pa nadaljevalo v Sovodnjah ter Goriških brdih v Jugoslaviji. Letošnjo srečanje zaobsega prijateljsko nogometno tekmo reprezentanc obmejnih področij, ki bo ob 16. uri v Mirnu, ter kulturni program v prosvetni dvorani v Bu- kovici, ki ga bo izvajalo pet zborov iz Goriške in Vipavske ter zbori SPZ iz Romk, Doberdoba, Dola-Poljan in štandreža. Prireditelji bodo povabili k sodelovanju tudi godbi, po eno z vsake strani meje. Pevci bodo ob koncu koncerta skupno zapeli dve pesmi. V okviru 100-letnice UGG bodo na programu razne športne manifestacije. Notranje ministrstvo je dalo za UGG dva milijona lir. Prireditve bodo zaobsegale mednarodne tekme v odbojki, judo, mednarodno tekmovanje v dekathlonu tek čez drn in strn, orodno telovadbo, razstavo društvenih pokalov, kotalkanje ter kulturni program. Tatvina v cerkvi pri Bračanu Prejšnjo noc so neznani vlomilci odnesli iz cerkve Sv Jurija na hribu pri Bračanu štiri lesene kipe svetnikov v velikosti po en meter. Odnesli so tudi 4 lesene svečnike in druge stalinske zanimivosti, ki so delo G. Rodolfija ter izhajajo iz 16. ali 17. stoletja. Tatovi so vdrli v cerkev na ta način, da so odkril’ kos strehe nad zakristijo, se splazili v samotno cerkev in potem nemoteno odnesli svoj plen. Že pred nekaj meseci so tatovi obiskali to cerkev ter tudi takrat odnesli dva starinska svečnika, ki so ju potem našli pri nekem starinarju. Karabinjerji vodijo preiskavo, da bi odkri". nočne goste. Blagovni promet v tržiškem pristanišču Blagovni promet v tržiškem pristanišču je lansko leto dosegel 698.022 ton, ter je bil za malenkost večji od prometa, ki so ga zabeležili leta 1966: 672.292 ton. Odvoz blaga po morju je neznaten: v lanskem letu vsega le 2.511 ton, pa še to v enem samem mesecu, namreč v maju; predlanskim pa 750 ton, od tega po nekaj v juniju, avgustu in oktobru. Dovoz pa je v letu 1967 dosegel 695.511 ton, medtem ko je znašal leto poprej 671.542. ton. Ta promet v smeri morje-kopne se odvija redno brez posebnih nihanj od meseca do meseca. Najvažnejša postavka v tržiškem pristanišču je les, s katerim oskrbujejo štivansko pap.rni-cu. V ta obrat prihaja mnogo ruske hlodovine iz Karelije. V nedeljo zjutraj bo na stadionu v Novi Gorici otvoritveni atletski miting Slovenije. Na tekmovanju bodo predvidoma nastopili skoraj vsi najboljši atleti Slovenije, kot gostje pa tudi borovci. Borovi atleti so se v prejšnjih letih že dvakrat udeležili tega tekmovanja in tudi dosegli nekaj dobrih uspehov, njihovi nastopi pa postajajo vse bolj režki, ker se novogoriški miting vedno bolj u-veljavlja tudi v vseslovenskem merilu in se na startu pojavljajo tudi atleti mednarodnega slovesa. Zaradi pomanjkanja tekmovanj doma so borovci letos brez tekmo, valnih izkušenj. Za seboj nimajo niti enega starta in tudi zato ni mogoče pričakovati izrednih uspehov v Novi Gorici. Krstni nastop pa bodo na mitingu v Novi Goric: opravila dekleta. Zenski odsek je letošnja novost borove atletike in prav gotovo tudi dopolnitev velike vrzeli v domačem športu. Za nedeljsko tekmovanje, ki se bo začelo ob 10. uri, bodo za Bor predvidoma nastopili: Molki: 100 m: Košuta Aleksander, Iztok Furlan, Bruno Križman, Jurij Ku-ferzrtn, Igor Sancin. 400 m: Aleksander Košuta. 1000 m mladinci: Fabio Ruzzier. 1500 m: Duško Švab. 300 m: Ivan Furlanič. Višina: Borut Spacal. Daljina: Iztok Furlan. Krogla: Emil Sedmak. Kopje: Bruno Križman. Zenske: 100 m: Sonja Lukač, Marta Vodopivec, Ivica Švab. Daljina: Marta Vodopivec, Anica Kuferzin. Krogla: Sonja Lukač. Tako v moški, kot v ženski konkurenci bo Bor nastopil tudi s štafeto 4x100 m. * * * Vsi atleti in atletinje, ki bodo skutino odšli na to tekmovanje v Novo Gorico, naj se zbero v nedeljo zjutraj ob 7. uri na Trgu Oberdan. S seboj naj prinese dokumente za prehod meje. Mladinski lurnir UEFA Portugalska, Bolgarija, Ceškoslo-ška in Francija so se uvrstile v polfinale mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja, ki ga je organizirala evropska nogometna zveza v Franciji. Včerajšnji izidi so bili naslednji: Skupina «A»: Škotska - Belgija 2:0 Portugalska - Švica 1:0 Skupina «B»: Bolgarija . Nizozemska 3:1 Anglija . Sovjetska zveza 1:1 Skupina «C»: Češkoslovaška . Zah. Nemčija 3:1 Italija - Jugoslavija 2:2 Skupina «D»: Francija - Vzh. Nemčija 4:3 Madžarska . Grčija 2:1 BALINANJE Zadovoljiv nastop Gaje v drugem kolu C lije don, Tušar, Bukovec, Kolenc, 2e-fran, Gabrijelčič, Baudaš in Boltar. BOR: Jurkič, Plesničar, Fufeka, Veljak, Miot, Uršič, Vodopivec, Starc in Persinger. Sinoči so na stadionu «Prvi maj« v Trstu odigrali prijateljsko moško tekmo med domačim Borom in Odbojkarskim klubom iz Kanala. V srečanju so zmagali Kanal-čani z rezultatom 3:0. Dobro vigra-na ekipa iz Slovenije se je predstavila na igrišču v popolni postavi proti okrnjenemu tržaškemu moštvu, v katerem sta nastopala celo dva igralca druge ekipe. Oba zar služita pohvalo, saj sta se kar dobro odrezala. Poraz Bora je treba pripisati predvsem utrujenosti e-klpe, ki je do zadnje nedelje nastopala v napornem tekmovanju italijanske «B» lige. O Kanalu lahko rečemo, da je zelo dobro moštvo, ki bo gotovo zasedlo v slovenski ligi visoko mesto na lestvici. V prijateljskem odbojkarskem srečanju se bosta nocoj pomerili v Trstu v dvorani stadiona «Prvl maj« moški šesterici nabrežinskega Sokola in zgoniškega Krasa. Tekma se bo začela ob 19.45. NAMIZNI UNIŠ TURNIR PETDESETLETNICE Nastop tudi slovenskih tržaških pingpongašcv Jutri zjutraj ob 8.30 se bo začel v prostorih društva Ginnasti-ca Triestina velik vsedržavni namiznoteniški turnir. Istočasno bodo odigrali tudi polfinale In finale tekmovanja za Italijanski pokal, do katerega se borovci le za las niso dokopali. V četrtfinalu so namreč po dramatični borbi tesno klonili s 4:5 močni prvoligaški ekipi Lega Navale iz Taranta. Na turnirju bo na sporedu 15 različnih tekmovanj. Za Šz BOR bodo nastopili vsi najboljši igralci in sicer 8 fantov: Edi in Emil Bole, Sergij in Adrijan Tavčar, Ervin Mezgec, Nevo Hrvat, Karel Tomšič in Edi Košuta ter štiri dekleta: Norčd Zavadlav, Nadja Švab, Preteklo nedeljo je športno društvo Gaja nastopilo z dvema dvojicama na turnirju ki J® | Miranda Battista in Lučka Fale-organiziralo balmcarsko društvo ^ 0?njeni krst bodo tokrat pre. stala dekleta, ki bi lahko odločilno pripomogla k morebitni osvojitvi pokala petdesetletnice. Ta pokal gre namreč dokončno društvu, ki v vseh tekmovanjih turnirja zbere največ točk. Z ozirom na to, da pridejo društva iz drugih mest z razmeroma majhnim številom igralcev, ni izključeno, da bo ta podvig Borovcem uspel-Upajmo le, da bodo imeli borovci v glavnem srečen žreb. Nastopil bo tudi DOM Rojan-Zanj bodo igrali Srečko Cebron, Aleš Žet,ko, Pavel Ugrin, Stelij I-vančlč, Mili Bogdan, Rudi Košuta in perspektivna igralka Nadja Grion. Vsega skupaj bo torej prisotnih kar 19 slovenskih tekmovalcev. Razen tega so svoj prihod zagotovili res vsi najboljši italijanski namiznoteniški igralci. Turnir bo torej kakovosten in favoritom za najbolj prestižno zmago v moškem finalu bo precej. Na prve«1 mestu bi vsekakor imenovali mladega Triulzija, Macerato in Rastel-lija, pa tudi Boris Košuta bi lahko pred domačim občinstvom končno snet našel svojo nekdanjo fot' mo. Borovci pa seveda upajo na uspeh Cesto presenetljivega Edija Boleta. Edi Košuta Riosa. V prvi ekipi Gaje sta igrala Guštin in Bak, v drugi pa sta nastopala žagar in Grgič Vincenc. To je bil drugi nastop padriško-gropajske ekipe v C ligi balinarskega tekmovanja. Kot prvič, so se predstavniki Gaje tudi tokrat zelo dobro odrezali, saj je dvojica Zagar-Grgič prišla celo v finale svoje skupine. Ce bi pa imela pri igri vsaj nekoliko več sreče, pa bi gotovo odnesla tudi eno izmed osmih nagrad. Ta dvojica je predvajala zelo urejeno igro. V prvem srečanju je zmagala p.f., v drugem pa je z lahkoto odpravila Campanelle z 9:15 in nato še San Giacomo nekoliko bolj tesno 11:13. V četrtem, odločilnem srečanju pa st-a se morala padriško-gropajska predstavnika predati močni ekipi Bocce Rossi z rezultatom 13:10. V tem srečanju se je obeh igralcev polotila živčnost in tako nista zapravila le tekme, ampak tudi že skupaj zagotovljeno zlato medaljo. Druga dvojica ni bila tako uspešna' v prvem srečanju je zmagala p.f. nato, pa je klonila proti ekipi Poldo z 10:13. V dvoboju s Poldo pa je — kljub porazu — zaigral dokaj dobro Albin Bak. STEFAN OUVIER NOVI ŠEF Srečo ima, si je mislil Kriiger. Prejšnjo noč Je popival, zato je bil truden. Ce ne bi imel maske, bi okrog njega čutili vonj po alkoholu. Tako pa ga je čutil le sam, bil je zoprn vonj. Da bi bila operacija že mimo. Potom pride na vrsto veliko, hladno pivo. . , . «Kruger,» ga je Feldhusen z nasmehom pograjal, «asi-stiranje pomeni pomoč pri pacientu, ne pa spanje s pacien- t0m«2al mi je,» Je zmedeno zamrmral Kriiger in potegnil samodržec bolj narazen. Neugebauer se je za masko nasmehnil. Stara, obrabljena operaterska šala! Sestra Sieglinde m premaknila veke. Operaterski pogovori so jo motili komaj toliko, kot motijo črvi prodajalca jabolk. Neugebauer je spel robove trebušne mrene. Ko so skrbno odmaknili črevesje, so opazili tumor: blestečo se majhno okroglino, ki je štrlela iz stene maternice, veliko kot sliva, bila je modrikasto rdeča. Prav tako, kot sem sklepal, je pomislil Neugebauer. Močno se razteza v steno. Ali jo bo znal izluščiti? Ko je minilo naslednjih deset minut, je Neugebauer vedel, da je njegova žena imela prav. Obstajal je razlog, da se je Feldhusen izogibal operacijam: operirati ne zna Ko je začel izrezovati tumor, se je zdelo, da ni opazil, koliko je velik. Zarezal je v kepico, potem pa naprej v zdravo tkivo. Prereza) je žile. Vse številnejše žile v mišičnem tkivu so čedalje bolj krvavele. Bilo je veliko preveč krvi. Neugebauer je spajal in brisal z gazo, srce mu je divje tolklo. Kaj če bi Feldhusnu vzel nož? Ko je pogledal Sieglinde, je videl, da misli isto. Toda napravil ni ničesar. Živi organ je Feldhusen pohabljal košček za Koščkom. Nihče mu tega ni preprečil, nihče mu ni ustavil roke. Kriiger in anestezistka Regina Florstedt sta čutila napetost, čeprav doktor Florstedt ni mogla ničesar videti, Kriiger pa le del tistega, kar se je dogajalo. Toda vse sta brala na Neugebauerjevem obrazu — bil je kakor zrcalo Feldhusen je videl, da mu izluščenje ni uspelo. Napaka je bila mnogo prevelika. To, kar je naredil, ne Di mogel nihče zašiti. In tudi če bi, zaraslo tkivo ne bi vzdržalo popadkov. Zravnal se je. «Kako je s pacientko, dr. Florstedt?« «Popolnoma dobro, doktor,« je odgovorila. «Pulz 76, krvni pritisk 135.» «Dobro.» Feldhusen se je obotavljal. Neugebauerjeve oči so gledale vzporedno z njegovimi. Prej mu je bil njegov pogled v podporo, zdaj se ga je bal. Zbral je ves pogum. «Hysterectomia» (operacija, s katero se odstrani maternica), je rekel. «Nič drugega ni mogoče storiti.« Povesil je glavo, kakor da se brani pred protestom, a Neugebauer je molčal. Kaj naj bi rekel? Bilo je prepozno. Pomagal je odstraniti maternico. Ostal je samo štrcelj, klavrn ostanek živega mesa. Ko so ustavili krvavenje in ko so bili prvi šivi narejeni, je Feldhusen dobil spet zaupanje. Zapiral je trebušno steno, plast za plastjo. Kriiger je odložil samodržec. Doktor Florstedt je z obraza Marianne Maurer vzela masko. Sestra Sieglinde je odložila zadnje operacijske pripomočke, naglo kot vedno. t, Ko so pacientko odpeljali, je stal Neugebauer kot odrevenel. Ni čutil vročine in ne vonja po etru. Končano, si je mislil. Nobenih otrok za tega majhnega dekleta. Vse življenje brez otrok. In ne vnuka in dediča za starega moža. Feldhusen je uganil njegove misli. «Da,» je rekel, «zelo mi je žal ubogega dekleta. Toda nič drugega se ni dalo napraviti. Tumor se je preveč razrastel v steno. Takšna stvar se ne bi dala nikoli popraviti.« Neugebauer ni spregovoril in tudi drugi niso spregovorili. Feldhusen je čutil, da se z njim ne strinjajo, čutil je, da bi bilo zaman, če bi jih skušal o tem prepričati. Rokavice je vrgel v umivalnik. «Ali greste?« je vprašal Neugebauerja. «2al; imam še delo,« je takoj odgovoril Neugebauer. Slo je za izpraskanje maternice pri starejši ženski, sumili so, da ima raka, a mudilo se ni. Predvsem je hotel biti sam. «Prav...» je rekel Feldhusen in se obrnil k drugim, «hvala vsem. Ce me boste potrebovali, bom v svoji pisarni.« Odšel je. Sestri, ki mu je odprla vrata, se je zahvalil z nasmehom, drugim je pomahal z roko. Molče so gledali za njim. V pisarni je Feldhusen živčno segel po knjigi, ki jo je bral pred operacijo. .. Ce je uspeh iztrebljenja mioma (beningni tumor) dvom- ■ ljiv, je treba odstraniti maternico ... Feldhusen je to prebral še enkrat. Tukaj je njegova rešitev. Storil je najzanesljivejše. Ne bo več miomov, ne komplikacij. Ni si pridobil slovesa, storil pa tudi ni napake Nihče ga ne bo mogel dolžiti. Ko je potrkalo, se je za hip ustrašil. Neugebauer? Bila j$ glavna sestra Louise. Skrbno je postavila na mizo skodelico kave. Njen izsušeni obraz je spraševal že sam. «Ali lahko čestitam, doktor?« «Menim, da,» je z olajšanjem odgovoril Feldhusen, «prav lepa hvala.« «Je šlo vse v redu?« * * * Neugebauer je stal pred umivalnikom. Izpraskanje je bilo hitro in preprosto. Ženska se je začela prebujati. Slabotno je stokala, njene suhe roke so se sunkovito premikale v usnjenih jermenih. Neugebauer jo je molče pogladil po glad- kih lase. Potem si je s trudnimi gibi slekel halj ). Sieglind« mu je pomagala. Vedela je, kaj se je podilo po njegovih mislih. Videla je že mnogo operacij in mnogo rok, zato j* vedela, kdo zna operirati. Novi mož ni znal. «Ubogo dekle,« je tiho rekla, «to se pri VVeinreichu n« bi moglo zgoditi.« Tedaj bi se moral Neugebauer postaviti za šefa zdravnika. Moral bi reči: «Ni prav, da sodite vi, sestra Sieglinde." A tega ni mogel storiti. «Niti pri vas,« je še rekla, preden je odšel iz sobe. Pobit je šel Neugebauer na obhod po porodniškem oddelku. Hodil je od vrat do vrat, kramljal, čestital, tolažil' Videl je izčrpane obraze, obupane in srečne. Iz otroške sob* na koncu hodnika je slišal predirljiv jok. Ko je stopil k majhnim košaram, je opazoval zgubane obrazčke, ki so bil1 tako mladi, videti pa so bili stari, se je spet spomnil na M®' rianne Maurer. On ji je svetoval, naj se da operirati. Vprašala ga je: «Ali bova potem še lahko imela otroke?* In on ji je odgovoril: «Seveda.» Obstal je pri otroku gospe Weber. Prvi otrok st,arejšf ženske. Zakasnel otrok. Šibki popadki. Klešče. Zdaj pa je tukaj. Ni srečnejše ženske v vsej zgradbi, kot je njegov" mati. In Marianne Maurer — kdaj se bo prebudila? Ko je odšel iz otroške sobe, je zavil na septični oddelek' Hitel je, da bi čimprej opravil. «Je vse v redu?« je vpraš*' sestro. «Vse, doktor, razen gospe Kirchner. Kar naprej jok®'* f Nadaljevanje slediJ UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTETOHI 6 ^ TELEFON ur SFRJ “amlzna tevifka v tednu ta nedefjo 50 para (50 starih dinarjev* mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), :etno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk* vnaprej, četrtletna 2*50/r. I»Uetea “^^trgl/l teleton 22 207 ™ekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLAS.: Cena og.asov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl 250, osmrtn.e >»• lir - Mali og,„si 40 o Trst 11-5374 - Za ta^ riško pokrajinose naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societa Pubblicitk ttaliana« - Odgovorni urednik: SIANk' >________________________tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst_________________________