T^denske novlce. Pismo sv. Oieia Pija XI. kardinalu Petru GaspaarTju. Dn€ 18. jaauBTja t. L 'e pisal sv. Oče -Pij XI. na svojega državaega tajniJca. kardiaala Petra Gaspairrja, zasjmea'to pismo, ki ga je doaesel tudi že »Osservat<we Romano,« Ldst se v prevodtj glasi takole: »Vzorlti gospod kerdojnall S posebaim veseliem Nas aavdaja prilika, ki se Nam ni^di ob koacu svetega leta in na dan praaaika stola sv. Pe*Sra v Riimu, da Vam podarimo lepo svetiajo umelaika Marschalla, ki Jo prideva-Tao tem Svojim vTSticaTn. Nameajeaa ie Vejn, č\gar vzvišeaa slTJtžba Vas osvedoouje vsem kot Našega vsakdaajega sotrudnjka ia pooblaščeaega tolma-ča Naše misli. Usojamo si torej še dostaviti, da ste Nam bilt vselej aeutrudljiv sodela>vec ia zvest tolmač v ae maliih, ae laihkih težavah ia bridkostih, zaiemajoč pogum ia veselje iz zavesti, da služite aalogi krailja božjega, Gospoda našega Jezusa Kristusa, ia Njegove svete Cerkve. Tako moremo obrnifi hidi na Vas, 'kakor na Sebe, besede, ki se aaaašajio daaes aa sv. apostola Peira: »v katerem se boste veseliM, če mo-rate sedaj aekoliko žalovati v mnogoterih itz)kušn]avah.« Iz vsega srca Vas blagoslavllsia, Ijubezni ryc]n in kakor brat v Jezusu Kristusu — Pij XI. — Dne 18. Januarja 1926. Nekatere duhovniške spremembe. Prestavljen je g. kaplan Jakob Zidanšek od Sv. Lovrcnca v Slov. gor. v Rajhenburg in iz Rajhen'burga pride k Sv. Lovrcncu Matija Neudauer. Anton Oblak je preslavljen iz Mozirja v Makole, Vršič Srečlio iz Makol v Mozu-je. Na Ponikvo ob južni žejeznici pride za kaplana iz Loč gosp. Franjo Časl. Dosedanji ponkovški kaplan Rudolf Kociper gre za provizorja na koroško župnijo Ojstrica. Dekan dr. Jcžef Kržišnik umrl. V Trnovcm na Krasu je umrl tamošnji g. dekan dr. Jnjžef Kržišnik. Rajni je bil posvečen v mašnika v Mariboru leta 1891. Kaplanoval je v naši lavantinski škofiji, in siccr: v Rajheniburgu, Vojniku, na Dobrni in Teharjih. V omenjenih krajih je še danes znan kot izvanredno derežljiv fiušni pastir. Leta 1900 se je preselil iz lavantinske v ljubljansko škofijo. Po vojni je pripadia dekanija Trnovo najprej pod Gorico, lansko lelo pa pod novo ustanovljeno reško škofijo. Bcdi mu obranjen tudi med Lavautinci časten. in bvalcžen spomin! Pozor župnim uradom! Pristojbiivski aaiaestek trdba do konca Jaauarja pora^Tiati, sicer kazea v dvajkrataem ienosu redne pristojbine. Somišljeaike SLS, ki se obračajo na stramkiao tajaištvo za razaa pisraeaa pojasaila, prosimo, da prilož.i;o v pismu za odgovor zaamko. — Tajjnjštvo SLS v Mar'hr,n:. Aleksandpova cesta 6. Kako se ,'e godilo Radičevim mešetarjem v Dobi-ovciu na Dravskem polju. Dobili smo neslednji dopis iz Dobrovc: Prejšajo aedeljo aas je zadela velika sreča. Pri A-ugustinu, našem iloromaru, so napovedali- Radičevci zborovaa]e. Bili smo radovedai, kako bodo Radičevi mešetarji zag-ov3r;a!t prelklic republike in ajih zahtevo, da naj bodo moškt celo življeaje pod vojaško dolžnostjo. Ah, luštao je pač bilol Dva govoraiika, edea mlad brez brk z dolgimi lasmi, a drugi malo starejši, katerega je izdaJEl jeaik, da ;'e doma u Trsta ali od ta-m k]e> ta dva gospoda sta skušala govorili m hvalifi Ra-diča in Puclje, ali pTav aič jama ni šlo od srca. .Saj se sfeba stvar sploh ae da hva-Ii-ti ia branifi. Ia mi domačini smo obema take zabrusili v obraz, da aista mogla naprej. Le ea »mandeljc« se ]e okorapil, da je pomagai n&poznanima g-ospodcrna iz mesta. Radičeve agente smo vprašali: »Kje j,e Vaša republika? A, sed'a| bi nas Radičevci radi kar za celo življeaje spravili pod vojaško 'komando? Pol leta sedijo Vaši R&dičevi miaistri s Pašičem skuv paj, pa je vsak daa več davikov, vsak daa slabše. Upeljal* ste aepotrebao uredbo »desao vo«i«; s kuluikom silite občine. Kaj ste ner&dili za fcmeta?« la mladmioa sta molčala. Da, da! Mi Dobroveaai ia splob vsi Polfanci se ne damo vleči za aos! Snutna kosa v Slov. Bistrici. V aedeljo, dne 17. t. m,, je umda v Slov. Bistrici gospa Geaovefa Zuraj. posestaica, gostilničarka itd. po kratki težki bolezai. Pogreb se je vršil dne 19. Januai^a. Naj v mim počiva! Pnza-rVti naše •sožalj,e! Avtomobilaa zveza. Od Sv. Bolfeaka v Slov. goricah poroča:o: Avtomobilna zveza Sv. Bolfeak—Ptuj je zagotovljetva. Če ne bo večje zapreke, začne a\-to voziti v pondeljek, dne 1. februarja. Vozil bo od Sv. Botfertka ob 6. uri z.ju'irai k prvemu vlaku, ki pride v PtuJ ob 7. uri, nazaj pa ob 10. uri, ko sta došla vlaka iz Maribora in Oimoža. Popoldne bo zopet vozil ob 12. uri k vlaku, ki vozi iz Ptuja v Meriboi" cb K aa dve, aa^zaj pa ob petih po dohodu obeh vlakov. Vozil bo po cesti, ki gre čez Ločič, Destince, Livan|ce, Velovlak in Pacinje. Taiko lx> iTnel vsak priliko, da lahko že dopoldae a-lv popoldae opravi svoie posle v meatii brez velike izgube časa. S tem imajo tudi sosedlaii krajk Sv. Aadrdž, Sv. Antoa, Sv. Rupert, Gočova itd. itd. -leipo zvezo z železnico. Vožna tudi ne bo predraga, za vsak kileTneter 1 dia. Želimo podjetfu aajboljši in trajai uspeh! Za elektrifikacijo Murskega ptolja. Sedaj, ko povsod v Sloveniji napreduje elekhifikaciija podeželskih krajev, osobito aa Štajerskem, kjer dobivajo naše vasi električai tofe od Fale, smo dobi-li ilopis z Mxirskega poljla, v katereTn se potegujejo doimačiiai, da se tudi njim audi ugo-dnosi električne razsvetljave. Na Murskem polju sta dve elefctrami, eaa v Lutomeru in cna v Križevcih. Prva dela po aoči ia po daevu, toda skoro samo ia trg LjutoTner, dočim. ona v Kriievcih že tri leta stoji, dasiravao bi bila velik blagoslov za cckolico, kjer bi se labko raibila tudi za pogoa mliaov in žag, ki morajo po zirai vsled zamraajeae vode večinoma stati. Ug-odno bi bilo za Mursko polje, če bi s-e ur-esaiičila vest, da bo Fala napeljala svoj daljjiovod k Ormoža do gorajVcra koaca Murskega polja. Ta aačrt bi se gofovo uresničil, ako bi se vodilae osebe za to zaaimaJ-e. V LjMtomeru vlada za načrt že veliko zanimaripe ter se pridno o njem razpravlja. Z delom bi se lahko takoj pričelo, ko mine najihuša zima ln celo Mursko polje bi lahko imelo kmalu elelktričao ratzsvetljavo. Ce bo zaainisnja. in dela, pa bo aačrt irresaiičea. Oče ga je posvaril — a sin se je nstrelil. V PreVmuriu se je zgoddl zadnji petek, dae 22. t. r.v, v Križevcih ta4e žalosten slučaj: 26 let stari poseslaiški sia Lajoš ZaiV.oč je hodil v vas k več deik.letcin. Za to aečediio siaovo življeaje je zvedel niegov oče ia faata posvaril. Radi te po~ svaritve je prišlo med očetom ia siaom do prepira, ki |e končal s samomorom nepokomega sina. Oče ia sia sta še veoerjala skupaj, a po večerji je izročil Lajoš očetu poslovilao pismo z besedami: »Z Bogorn, oče, jaiz grem!« Odšei je v svojo sofeo, se zaklenil Ln si pogaal dva strela skozi glavo, taico da je oMežal pri priči mrtev v mlakuži lastae ikrvi. Ena najlLpših žag po»gore!a. V Št. Ilju pod Tur^koni je zgo-relo dne 20. t. m. iz doslej še aezojasajeaega vz.roka po celem okraju zaaaa ia eaa aajlepših žag, ki ]e bila last aašega vrieg-a somišijenJka ia posestniika Jak. Jaša. Živinsld tatovi na delu. V Št. Jaažu pri Veleii^u so do sedaj aeiasledeiai tatovi ukradii posestaiku Miihaleku, p. <i. Bležiou par lepih in dcbro ref-eriih volov. Osumljenci raznih talvin na želesavci pod ključem. Od leta 1923 je sumila želczaiška uprava, da se vršFo v železaiškem skladišču na Zidaaem moslu razae tatviae ia ne jdaosti, a krivcem se ai nvciglo prav do živega. Še Ie te dai je napredovalo odkritje krivcev v toliiko, da je v-taiknila policija pod kljaič deset železaiičarjev iz Celja, ki so ibili zaposleai v skladisču ia so osumljeai zgoraj orn.eajenih tatvia ia ae-rediaosti. Dosegel je starost 89 let. Pri Sv. Jederti aad Laškem ie umrl te dai AntarivZupaačič, ki ]e v svojiih mladih letih prostovoljno služil v Tcoru cesaria Maiksimihjana v Mebikk Po ustreliivi Maksimilijaaa se je Zupaačič leta 1367 vrail domov, 'k|er je bil mdar polaih 30 let. Sjmrt gospoda Ivana Žmahar, višjega sodnijskega oficijala v Pluju. Ena se želja je Tebi spolnila, da v zemlji domači Ti truiplo leži, tako s pesnikom Prešernom se je rajnemu Ivanu Žmaharju posrečilo. V sredo, 20. t. m. se je vršil njegov slovesni pogreb v Št. Jurju ob juž. želcznici, katerega so se častno udeležili razen mnogobrojnih domačinov in sorodnikov še njegovi stanovski tovariši odj ptujske sodnije z gospodom sodnikom dr. Hudnikom, ki je ob krsti na domu rajnega govoril v blag spomin zasluženo časino slovo za njegovo vestno, požrtvovalno delovanje v prid svojih podložnih, strank in svojih dolžnosti, kajti storil je ne samo, kar veleval mu je stan, kar je bilo v njegovi moči, to je vsem rad nesebično storil. Premnoge je obvaroval težkih iožb in plačil in marsikateri bode Ivanu Žmaharju celo življenje srčno hvaležen. Njegovo krsto so kinčaii razni krasni venci, med lemi tudi venca: Okrajno sodišče Ptuj vzornemu uradniku in Plujski odvetniki odličnemu uradniku, kjer je rajni služboval 22 let. Njegov miren, kreraenit značaj ga j« priljubil vsem, da so ga vsi splošno visoko cenili, Ijubili in spoštovali, v lem smislu se mu je tudi hvaležno zabvaljeval ob odprtem groim tovru iš iz iPtuja. Spomin njegov ostane svelel in čist! Vsled svojcga napomega sodnega uradovanja si je rajni nakopal iz zaprašenih aktov jetiko, ki mu je sicer <id rojstva močno zdravo telo polagomia, a neprenehoma slabila ter ga v najlepših maških tetib, kpmaj 43 let, iz sredine njegovih predragih iztrgala. Vsemogočni naj tolaži njegovo žalujočo, zlata vredno mamo in blage sestre z brati. Naj v miru počiva! , Potresai sunlci v Brežicah in okolici. Miauli petek na večer j,e prestirašil Breščarie p-otres, ki se je čutil v sunkiih. Potresae suake so čutili v Brežicah ia aa Caitežu. Potres tni povzročil aobeae škode, le nekaj strahu ]e nagnal lju^ 4«fn, ki so trpeli pred leti toliko radi potresa. Najden denar. Na sejmu v Ra heniburgai dae 10. oikt. 1924 je bila aajdeaa svota deaar|a. Nezaaaec, ki Je deaai feg-urbrl, se še do daaes ai javil. Župaasivo občiae Pleterje, pošta Vkleni ob Savi, kjer se d.^aar dobi, poaovao poziva osebo, ki je denar izguibila, da se Javi ia dvigne ta deaair. Dve železniški mesreči v na5i državi. Dne 21. t. in. se je pripetila pri poslaji Novi Dalje (blizu Osijeka) žeiezniška nesreča, k.i je zahtevala cno smrtiid žrtev, tnega ležko ranjenega in vec lahko. Osebni vlak iz Subotice se je zaletel v tovorni vlak, ki je bil na poli proti Dalju. Vsled močnega sunka sla bila oba vlaka poškoriovana, zlasti pa osebni vlak, pri katerem je bila razl)ita lokomoliva in več vagonov. Vlakovodja je težko ranjen, neki železničar osebnega vlaka pa je izgubil Jiogo. Trgovski potnlk Wieser z Dunaja, ki se je vozil v /Irugem razredu, je ostal na meslu mrtev. Lahko poškorlovanib je bilo več polnikov. Promet se je po 16 urah, zopel nadaljeval. Kdo je nesrečo zakrivil, se še ni moglo ugotovili. — Pri Ogulinu se je zgodila v soboto, težka železtiiška nesreča, letos že Iretja na istern niestu. Nesreča sc jf zgo<lila pri puslaji Gornja Dubrava. Postajenačelnik v Ogulinu je ob 2. u;ri zjutraj popolnoma pravilno spustil splitski brzi vlak, da je nadaijeval vožnjo v Zagreb. Pri Zrmanji je bil ta vlak 12 ur zameden v snegu. Ko so ga rešili, je bil irvrščen v promet kot brzi \lak šl. 303 in j«1 vozil z brzino t'5 km. Pri G. Dubravi znamenjc ni ibilo pravilno poslavljeno, nakar je sledila nesreča. Lstočasno je privozil na postajo tovorni vlak iz Karlovca. Slrojevodja brzega vbka Ivan Škender, se je >mašel nenadoma v silno kriličnem položaju. Zapazil je tovorni vlak šele v zadnjem trenutku pred seboj. Kljub lem,u ni izigubil prisotnosli dnha. Zavrl je z vso ¦silo in spustil protiparo in se mu je na ta način posrciilo, da je udarec vsaj nekoliko ublažil. Vlakovodja, •strojevoilja in kurjač tovornega vlaka so poskakali na ¦lla in prepustili vlak usodi. Brzi vlak je trčil tako močno v tovornega, da sta se obe lokoinotivi <Iruga v drugo zarili, službeni vozovi tovornega vlaka pa so preskočili obe lokoniotivi in se uslavili štle na tenderju brzega ¦vlaka. V brzem vlaku je bilo okoli .„0 potnikov, ki se jih jc polastil slrahovit.slrah. Vcčinoma so spali in jih je udarec vrgel takoj na tla. Obenem so prčeli padati •nanje kovčegi in drugi predmeli, luči so ugasnile, šipe so pokale. Ženske in otroci so obupno Micali na pomoč. 'Zmešnjava je bila tem večja, ker se je zgodila nesreča •ponoči in v polni tenii. železničarjem se je šele črez nekaj časa posrečilo potnike pomiriti. K sreči nezgoda ni zahlevala nobene človeške žrlve; le nekaj polnikov ¦je bilo lažje ranjenih. Čudno je, da strojevodja in kurjač brzega vlaka, ki sta kljub nesreči ostaia.na svojem mestu, nisla ibila niti najmanj poškodovana. Ako ne bi strojevodja uporabil vsch zavor in spuslil protipare, bi trčil brzi vlak v tovornega z brzino 65 km na uro in bi inalokdo od pofnikov ostal živ, oziroma nei)oškoiiovan. To so pomtlovaaja vredivi ljudje. Eaa od razaih vremenslcih aesgod na;ibol| cbiskeTia ia po aaravi najbolj revna pokrajina ]e> v aašL državi gotovo hrvalska Hercegoviana. Po leti miuči, hrvatske Hercegovce neznosaa vročiaa, na jesea povodnje, v zimi snežeai zameti. Sedaj, ko smo imeii pri aas pasje ostro zimo, je bil h-rvatski del Hercegoviae dae 17. t. m. obiskaa od uaiču5oče povoda i. Dae 16. t. m. |e začelo snežiti, dae 17. se je vlil dež s tako ljutostjo, da so se udrli s ihribov v dolino hudourn&i in uaičili cele štiri vasi, Ubogim Ijudem je odaesla povodeaj hiše ter Meve, živiao, za zimo pTihranjer.e poljske pridelke, fobačno žetev ia še celo z&mljo do golcga kamenja. Ker je prihrula ta gro2aa aesreča nad \-esi1 po daevu, so si ljiudie zamogli rešjti ediaole golo ži\!'eaje, aiko bi jiih bila zalo•trla nezgoda v aoči, bi bili še utoruli. iPomilovaaja vredae leve so si otele golo ter boiso iživlijeaje brez hraae. živiae ia zeml^e. Časopisna poročiia pravijo, da se bodo morali ti ljudje iz po povodaji prizadetih Jcrajev izseliti, ker jim je odnesla voda zemljo iz polj, igozdov ter pašniikov ia to ob času, ko bo tudi po Hercegoviai prilisnila z.Lma. Kako živc naši rojaki v Franciji. V velikern industrijskem mestu St. Etienne, ki ima preko 350.0C0 prebivalcev, so delavci vseb narodov. Seveda smo tudi mi Slovenci zastopani, in sicer nas je okoli 20. Zaposleni smo večinoma po premogovnikib. Geprav so se razmere v zadnjem času izredno poslabšale radi padca franka in naraščajoče draginje, vendar tisti, ki hoče delati in primerno živeti, lahko izhaja in še prihrani, ker je lukaj v primeri z Jugoslavijo vse mnogo ceneje. (Povdariti pa moram eno žaleslno dejstvo. Saj poznale naše Jjudi, kakor je v domovini tako je ludi v tujini; žive večinoma brezskrbno od danes do jutri ne glede na bodočnost. Radi se postavljajo, kateri bode več izpil in plačal. Seve, to le prvi dni po plači, tedaj si privoščijo marsikaj nepotrcbnega. Vozijo se z avtomobili itd. pa jproti koncu meseca nimajo nili za hrano in tobak ler si izposojujcjo denar od drugih, skromnejših tovarišev. iNehvaležnost je plačilo sveta in tudi jaz hočcm navesti eden slučaj: Trije prijatelji enakega mišljenja smo prišli v lujino, da si nekaj prihranimo. Živimo solidno, v slabe družbe ne zahajamo in to je ravno trn v peti drugim zapravljivcem, ki cele dni popivajo in kvartajo, dočim se mi rajši v prostem času krakočasinw> s čitanjemi slovcnskih časopisov, da izvemo kaj novega iz domovine. Tukaj je že en rojak 15 let. On je ipreddelavec. Preteklo nedeljo smo ga šli obiskat, da se kaj pogovorimo. Povabi nas, da gremo v bližnjo gostilno, toda kmalu polem pride nolri drugi skupina že precej vinjenih Slovencev. Začnejo nas zbadati s skopuhi itd., vnel se je prepir. Zbralo se je vse polno radovednih gledalcev, ker pri Francozih je to nekaj nenavadnega. Oni sicer radi pijejo in se vesele, pa vse v pravi meri. Že so se začele drobiti steklenice in odpirati noži. Pri tem se je posebno odlikoval neki N. Juhart iz Komenda pri KamniKu. Le naši razsodnosti se ima pripisati, da ni bilo kaj hujšega kot par oblolčenih glav, nakar smo se mi trezni rajši umaknili, dočim sc drugi razgrajali do belega dne. Žalostno je. da se Slovenri, ki nas je tukaj najmanj, ne zastopimo kot drugi, nego si dovolimo, da imajo domačini o nas tako slabo mnenje. Temu je pač v prvi vrsti kriv grobokop slovenskega naroda — alkobol. Spomlad sredi zime. (»Naš Dom, letnik XVIII.,. 1926.) Sredi mrale ia trde zime smo. Saeg pokriva polje in log. led oklepa studeace ia naše reke. »Naš Dom«, list za Ijud sko prosveto, pa je doživel letos s svojiim XVIH. letnikom sredi te mnzle zime spomlad. Ves spremenjea je, aič zi:mskegai, mrzlega ai v ajem, samo cvetje, topla spomlad. Nadel si je popolnoma aovo obleko, aove plaiaice, lepši papiir. Olaaek poleg člartka, kakor rožica poleg/cžice, pestra in pisaaa vsebiaa za stare ia mlade. Vsaka p-ridaa sloveaSka čebelica, ki išče izobrazbe, zabave in razvedrila, bode našla aa »Našega Doma« livadah obilo sladkeg-a medu, doore ia tečae duševae hraae. Zato vsi, ki as marate mrele zJme, aaraoke si za maleakostaih 20 diaarjev pri Pirosvetai zveci v MariboTu, Aleksaadrova cesta 6 I, »Naš Dom.« Ne i>o Vam žal! »Naš Dcrr.« Vain bo pričaral v ir.nz.li izimi v Vaših hišah toplo, cvetočo spumlad, cvetoče wice veselja, zabave ia poduka. I.oterija Katoliškega prcsvetnega društva pri Sv. Ani v Slov. gor. Začelo se |e z raz.prodajo srečk izredao bogate loterije v prid novega Društvenega doaia. Ceaa srečkam je samo 5 diaarjev komad. Dobiiki so sledeči: rnlad brezhJben kcaj, 290 litrov dobrega viaa, vreča 85 kg aajfiaeiše pšeničae moke, postelja (moderao delo), blago za moško obleko (kamgarn), blago za žeasko obleko (volaa), 1 klaftra bukovih drv, krasao poliraaa miza, nvočaia hrastov sod (3 hl), ovalni sodček, cvetličaa mi^ica itd. Nadalje razaa kuhiaska posoda, steklo, porcelaa, »Zlatorog«->tevpeatiaovo milo, rcbci, dragoceao pcljisko orodje, škafi ia drugio, v skupai vredaosti aad 20.000 dia. Ker je sre-Sk raziiaeroma malo — vredaost srečk odgovarja slcupai vred aosti dobitkov — aaročite jih aemud.jma! Žrebaaje se vtši meseca nvarca, pod dTžavai .mnadzorstvom. Izžrebane številke se objavijo v »Sloveaskem Gospodarju.« Sreake se aairočajo aa aaslov: Kat. prosvetao drjštvo, loteTijski odfoor) pošta Sv. Ana v Slov. gor. Kdor želi čez noč obogateti, na] si nenvudoma priskrbi aaše srečke. Če se m-u- dite v Madjbonu, si lahko srečke csebno nabavite pri Prosvetai zvezi, AleksaadTova cesta 6 I. Girozovit polres in nič drugega, zamore vzbuditi enako začudenje, kot ga vzbuja izvanredno bogata loterija Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Pelru pod Svetimi gorami, ki vsebuje 250 krasnih dobitkor v vrednosti 50.000 D. Vsakdo hoče naročiti čim več srečk, kajti srečke so zelo po ceni, po 5 D in dobilki zanimanja vredni. Nekateri si žele novo, fino politirano pohištvo iz črešnjevega lesa, ki se sveli, da se vidiš y njem. Drugi spet poželjivo obračajo oči na nov »Singer« šivalni.stroj, spet drugi na vrečo z 20 kg kave. Pericc si žele zaboj »Zlalorog« m-ila, fanlje moško kolo ali krasno žepno uro, a gospodinje, ki rade priskrbe svojim domačinom kaj boljšega, pa bi želele dobiti pitanega prašiča. No, ludi gospodarjem uhajajo misli na 200 litrov bizeljskega vina, trsno škroipilnico in moške obleke. Deklela, seveda njim ugajajo predvsem svilcne rule, lini čevlji, krasno perilo, sploh sleherni si zamore nekaj poželeli, ker izbira je velika.' Tudi vi, dragi čilatelji ne Kamudite prilike, temveč še danes pišite kartico na Lolerijski odbor v Sv. Petru pod Svetimi gorami in naroŁite čim več srečkJlvdor naroči 10 srečk, dobi Iri srečke trezplačno. Osebno lahko kupiie srečke tudi pri Prosvetni zvezi v Mariboiu, Aleksandrova cesta 6-1. in y obeh prodajalnah Cirilove tiskarne v Mariboru.