Št. 45.
V Ljubljani, sobota dne 16. aprila 1910
Leto L
Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/s6. uri zjutraj, 4 ob ponedeljkih ob 9. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niŠtvu mesečno K 1'-, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9 — četrtletno K 4 50, mesečno K 150 Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništva, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Se enkrat delavska stanovala.
Že v 10. številki „Jutra" smo opisali stanovanjsko mizerijo naših nižjih slojev. Razveselili smo se, ko smo čuli, da hoče občinski svet ljubljanski odpomoči tej misiji ter sezidati večje število delavskih hiš. Toda to naše veselje je kmalu izginilo. Popolnoma smo bili razočarani, ko smo iz-yedeli za sklep občinskega sveta v seji dne 6. aprila t. 1.
Vsako moderno mesto stremi dandanes po tem, da ustrega vsem higieničnim in socialnim zahtevam. Posebno kar se tiče stavbenega reda, je današnje naziranje popolnoma drugačno in direktno nasprotno nego je bilo pred časom. Dandanes se hoče zraka, svetlobe, zelenja. Povsod se bore za vrtove, kjer naj v sredi zelenja in cvetja stoje hiše. Pri nas je ravno nasprotno. Naš stavbeni red je že itak popolnoma zgrešen in nikakor ne odgovarja modernim zahtevam. Toda vseeno smo pa upali, da se reši vsaj to vprašanje, vprašanje, ki je eminentne važnosti za naše ljubljansko delavstvo in ki je prvo vprašanje, katerega naj bi ljubljanski občinski svet rešil v prid delavstva. Toda ravno pri reševanju tega velevažnega problema je naš občinski svet pokazal, da ne razume reševati delavskih vprašanj — ali jih pa noče.
V svojem članku dne 11. marca smo obrazložili, kakšna naj bodo delavska stanovanja, če hočemo, da bo naše slovensko delavsko ljudstvo ostalo v metropoli slovenski in da bo stanovalo tako, kakor je za človeka spodobno. Pledirali smo za majhne enostanovanjske hiše z vrtovi, ki naj polagoma preidejo v last delavca. Toda ljubljanski občinski svet ni hotel uvaževati tega našega nasveta, ljubljanski občinski svet tega vprašanja ni hotel rešiti v prid delavskih slojev.
Že poročevalec občinski svetnik Mi-»ohnoja je pokazal svoje nerazumevanje tega velevažnega vprašanja. Sicer se nam pa čudno zdi, da nima občinski svet zastopnika delavstva, ki naj bi v takih slučajih zastopal interese delavstva. Ta poročevalec je predlagal, naj se sezidate dve veliki kasarni, vsaka z 18 stanovanji. Predstavljajmo si ti dve visoki, dolgočasni hiši, ki boste samevali vzadaj za kurilnico državne železnice. Predstavljajmo si pa tudi življenje v teh prenapolnjenih hišah. Temu predlogu se je pridružil tudi dr. Novak, ki je rodom Idrijčan in od katerega smo pričakovali, da bo boljše razumeval bedo delavskega ljudstva. Edini občinski svetnik Turk je prav razumel to vprašanje in to svoje mnenje tudi prav raztolmačil ...
Ljubljansko delavstvo dobi torej dve stanovanjski kasarni — to je prvo socialno delo naše občine. S tem sklepom je pokazal obči.nski svet, ali pa vsaj nje-feresov rip? ve^ina. da ne zna zastopati in-h* a-sk5ga stanu- In mi se le ču-
temu Vendar <Jflavstvo ne protestira proti temu. Vendar pa upamo, da se ta popolnoma ponesrečeni sklep ne bo izvede? in da zmaga oni načrt, katerega smo mi pro-
LISTEK.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.
XI.
[31]
ponirali in katerega je zastopal občinski svetnik Turk. Vsekako pa pozivljemo ljubljansko prebivalstvo, zlasti pa naše delavstvo, da z vsemi silami dela na to, da se prepreči realiziranje tega sklepa.
kjer je zapusti?^'boln„KOVač °d «°„T hajal se jeP nekaj	ne£ko
truden in negotov je bil Sov Lrak večkrat se je za hip ustavil Iredi ulice' in se ozrl, hotel se je vrniti domov • nek strah neznane slutnje so se porodile v nieeovi’ duši; nehote je pomislil na svojo Marv Dolgočasno mu je bilo zunaj na ulici zato je stopil v prvo kavarno in pazno, da’ bi ga kdo ne zagledal, sedel k oknu.
Hotel je ostati sam.
Ni se zmenil za časopise in ljudi, ki so ga opazovali, naslonil je svojo glavo na roke in se zamislil . . .
Korak, ki ga je pravkar naredil, se mu ni zdel prav nič nenaraven, bil mu je posledica »nekega notranjega duševnega prevrata, ki se je ravnokar odigral v njem.
Slovauski Jug.
Kralj Peter v Skoplju.
(Izvirno poročilo „Jutru.“)
Skoplje, 13. aprila.
Srbski kralj se je povrnil iz svojega potovanja in sedaj je že v svoji prestolnici, kjer si odpočiva od dolgega potovanja, ki ga je gotovo malo utrudilo; v njegovi glavi se pa najbrže vrstijo spomini na številne in razne epizode iz svojega potovanja po inozemstvu. Meni, naravno, ne more biti znano, kje se je kralj na svojem potovanju najbolje čutil, ali mislim — in najbrže se ne motim — da mu ostane od vseh spominov najljubši in najprijetnejši spomin na sprejem v stari prestolnici nekdaj močnega srbskega carstva, v Skoplju.
Ta sprejem je bil res nekaj izrednega. Ne mislim pri tem na službene parade — teh je bilo v Petrogradu in Carigradu še veliko več — nego na sprejem, ki ga je srbskemu kralju priredilo v Skoplju ljudstvo, in sicer srbsko ljudstvo, tako, da se je kralj Peter mogel počutiti v Skoplju kot v kakem mestu svoje države.
In to je bilo popolnoma naravno, ker Skoplje je glavno mesto kosovskega vila-jeta, te klasične srbske zemlje, v kateri je srbska narodna zavednost še danes živa in taka tudi ostane, četudi sovražniki srbskega naroda uporabljajo vsa sredstva, da bi srbski živelj in Stare Srbije razselili in naselili potem te lepe kraje z divjimi Arnavti. Upajmo, da ostanejo vsi ti načrti samo lepe sanje sovražnikov Jugoslovanov, ker Srbi se dobro zavedajo velike in važne svoje misije ob Vardarju in ne izpuščajo zemlje iz svojih rok, nego jo branijo — če se pokaže potreba za to — tudi z orožjem v roki, kar nam dokazuje zgodovina srbskega četovanja v teh krajih.
Kralj Peter je gotovo na vse to mislil, ko je gledal one ogromne množice ljudstva, ki so ga tako navdušeno pozdravljale na železniški postaji v Skoplju in ob celi železniški progi čez Staro Srbijo. To ljudstvo se je zbralo ob žel. progi iz cele Stare Srbije in je po celi dan čakalo na kraljev vlak, ker so turške oblasti nalašč tajile pravi čas prihoda kraljevskega vlaka, ker kakorkoli so odnošaji med Srbijo in med Turško res popolnoma prijateljski, bi turške oblasti vendar rade videle (ta njihova želja je tudi umljiva), da bi kralj Peter čutil, da potuje sicer po prijateljski, ali vendar tuji državi. No, in kralj Peter je čutil, da ni v svoji državi samo po tem, da je na vsaki postaji videl razun ogromnih množic srbskega ljudstva tudi turško urad-ništvo in vojaštvo, ki mu je izkazo-
valo vse časti kot suverenu in kot sultanovemu prijatelju in zavezniku.
Sprejem v Skoplju ostane srbskemu kralju gotovo v najprijetnejšemu spominu do konca življenja. Ta sprejem je dokazal, da srbsko ljudstvo na Turškem čuti vjedi-njenja s svojimi slobodnimi brati, ker samo želja po javnem manifestiranju tega svojega stremljenja je vodila ljudstvo Stare Srbije k pozdravu kralja Petra, ko se je on vozil čez to deželo. To smo zapazili vsi, ki smo bili na postaji v Skoplju in to je zapazil tudi kralj, ki se mu je moglo čitati z obraza veselje in zadovoljnost, ko je videl s svojimi očmi kako srbska je še vedno Stara Srbija.
* * *
Toliko o sprejemu kralja Petra v Skoplju in Stari Srbiji. Zadovoljen je pa lahko kralj Peter in ves srbski narod tudi z rezultati tega potovanja sploh. Upal sem, da mi bo mogoče govoriti o tem na postaji v Skoplju z g. dr. Milovanovičem, ministrom zunanjih del, ali na veliko žalost mojo in drugih prisotnih časnikarjev ni g. Milovanovič — kakor tud: kralj in ministrski predsednik Pasič ne — nič izstopil iz vlaka, nego je stal cel čas pri oknu vagona zraven kralja. Pač pa sem imel priliko sprehoditi se malo ob kraljevem vlaku z g. dr. M. Spalajkovičem, načelnikom političnega odseka ministrstva zunanjih del, ki sicer ni hotel podati nikake izjave, ali iz razgovora z njim in drugimi gospodi iz kraljevega spremstva sem lahko sklepal, da je Srbija z rezultati kraljevega potovanja v Petrograd in Carigrad lahko popolnoma zadovoljna.	—ut.
Splošni pregled.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1910.
Državni zbor.
Naznanjeni boj za dnevni red je torej končan. Vlada je dobila 40 glasov večine, vsled česar bo prišla predloga o novem državnem posojilu na prvo mesto dnevnega reda. To glasovanje ne pomenja zaupnice vladi. Kajti če bi imelo za vlado tudi negativen uspeh, tedaj bi vlada iz tega ne izvajala nikakoršnih konsekvenc. Toda tudi v drugem oziru nima to glasovanje nobenega pomena, kajti vprašanje je, če se bodo stranke večine tudi v meritoričnem oziru izrekle za predlogo. Sicer ima pa opozicija dovelj moči, da bo v odsekih in navzlic novemu poslovnemu redu zavlačevala rešitev te predloge. Včerajšnje glasovanje ne pomenja zmage vlade, čeprav bodo vladni časopisi s pozavnami oznanjevali velikansko zmago min. predsednika Bienertha nad opozicijo.
Debato o novem državnem posojilu je otvoril z ostrim opozicionelnim govorom soc. demokrat Ellenbogen. Govoril je tudi finančni minister Bil inski. V prvem delu svojega govora je minister polemiziral s socialnimi demokrati kakor z drugimi
opozicionelnimi strankami. Ta govor so socialni demokrati smatrali za izzivanje. Prišlo je do burnih demonstracij zoper ministrstvo. Finačni minister je ostal popolnoma miren ter odgovoril: »Gospodje, Vi me hočete z medklici razburiti. Motite se! Ostanem popolnoma hladen 1“ Vmešavati so se začeli krščanski socialci in tedaj je prišlo do velikih kravalov. Posebno Bielohlavek je hotel ščititi ministra. Tedaj je pa zadonel iz vrst socialnih demokratov klic: „Hraba pride!“ Razjarjen se je obrnil Bielohlavek proti dr. Rennerju in ostalim socialnim demokratom ter jim zaklical: „Vi ste vsi tatovi!“ Tedaj bi skoro prišlo do pretepa. Dr. Renner iti Moraczevski sta šla z vzdignjenimi pestmi na Bielohlavka. In le poslanca Prochazka in Axmann sta ubranila, da ni bil Bielohlavek pošteno tepen.
Skoraj deset minut je trajal kraval. Bielohlavek je reteriral in preklical svoje besede, češ, da ni hotel žaliti. Ti ljudje imajo pač vsi enako lastnost. Ostali del ministrovega govora so skoraj mirno poslušali. Vendar pa ni nikakor zadovoljil. Šele de-tajlirani podatki v odseku bodo prav pojasnili financielno situacijo. Koncem seje je začel obravnavati nujni predlog zaradi dalmatinskih železnic, katerega je vložil posl. Vukovič. Interpeliral je posl. Hribar, ker poštni uradi ne sprejemajo poštnih pošiljatev z narodnimi kolki. Interpeliral je tudi poslanec Du-libič. Naučno ministrstvo je dalo namreč na deželne vlade v Trstu, Dalmaciji in na Kranjskem ukaz, naj se ljudstvo pouči o Halleyevem kometu. S tem je naučno ministrstvo kar najbolj razžalilo vse prebivalstvo teh dežel. Ministrstvo je namreč mnenja, da je ljudstvo vsled tega kometa tako razburjeno, da zapravlja in čaka konec sveta. So pač naivni ti naši vladni možje — in naš kmet je veliko pametnejši nego tisti, ki je izdal tak srednjeveški ukaz, ki najboljše osvetljuje duševno revščino naših plemenitih birokratov.
Seja se je začela ob 3. uri popoldne in trajala do 8. ure zvečer. Prihodnja seja je v petek.
Ogrsko.
Volilno gibanje na Ogrskem je jako živahno. Demokratična stranka se vedno bolj odvrača od vladne stranke. Kakor se v političnih krogih govori, bodo demokratično misleči volilci v vseh okrajih budapeštanskih nastopili z lastnimi kandidati zoper narodno delavno stranko. To nasprotstvo demokratov, katerih voditelj je dr. Vazsonyi, izvira iz tega, ker se ta boji, da bi ne prišel na površje in do veljave grof Štefan Tisza in da bi se s tem preprečila splošna, enaka in direktna volilna pravica. V Budimpešti bodo vse stranke in vsi kandidati stopili v volilni boj z zahtevo splošne, enake in celo tajne volilne pravice.
Ogrska vlada in narodnosti.
Rumunska „Tribuna“ je imela uvodni članek o razmerju narodnosti napram vladi. Pri tem pride do zaključka, da morejo iti
Priznati si je moral enoličnost svojega dosedanjega življenja; kolikokrat se je zgodilo, ko je že hodil po Parizu, da je dobil primerne motive in pokrajine, a manjkalo mu je ideje ... in to pomanjkanje idej je pripisoval sedaj svojemu idiličnemu življenju ... V sebi je čutil dovolj moči, duhovite impresije, moderne inspiracije, a vse to mu ni dosti pomagalo ... manjkalo mu je izrazitosti in poleta. Zato je moral delati tudi tako počasi, ker kot umetnik se ni hotel pokazati svetu tako neznatnega, kot se je zdel samemu sebi.
V Mary je sedaj videl edini vzrok svoje malenkostnosti!
Kaj je žena?
Ali ni ona inspiracija umetniku, impulz vsemu duševnemu delu človeštva? Ali ni žena v človeku neka kinetična energija, ki drži njegove mišice in živce v vedni napetosti? In, žena se mora zavedati teh svojih naravnih sil, ona mora žnjimi delovati na svojo okolico. Stari filozofi so nekoč trdili, 5 je, g.lad ona prašila, ki vodi človeštvo uo dela in vstrajnosti, da je glad ona absolutna moč, ki na nji temelji stavba vsega
središčeg\i	,političnega dela- da ie Slad
središče, ki izhaja iz njega zgodovinski
razvoj človeštva, To so trdili stari filozofi,
ki so opazovali svet in življenje le raz svoje strogo znanstveno stališče ... a umetnik bi postavil k ti prašili še neko drugo moč, ki je popolnoma enakovrstna, ako še ne agilnejša nego prva.
In ta prašila je ljubezen! Seveda besede ljubezen ni razumeti v onem smislu zaljubljencev ... ta ljubezen, ki koncentrira svoje sile v ženi je psihološka pojava seksualne etike, ki je bila in je v zgodovini vodilni duh, oni perpetuum mobile, ki se zrcali iz vsega delovanja klasičnega in modernega človeka.
Seksualna etika ne pozna greha, ona ne pozna nikakih žrtev ženske moškemu; ona ne pozna strasti niti divjega spolnega užitka . . . seksualna etika temelji na medsebojnem razumevanju, modernih načelih; v ti etiki je to, kar ljudje imenujejo greh, molitev, veličanstvo . . .
Kako sladka je posest bitja, ki ve ceniti svojo moč, ki zna delovati in uplivati na človeka z vsemi priličnimi močmi.
Henrik je premišljeval vse to, a ko se je vprašal, ali sem jaz našel to v ženi ... si je odgovoril: ne.
Ničesar ni mogel zapaziti, kar bi delovalo nekako sugerativno na njegove živce ...
Ako se je spominjal vseh onih tre* notkov, ko je bila Mary njegova, ko mu je darovala svoje telo, tedaj je šele spoznal, kaka ne sme biti žena . . . Ona se mu je žrtvovala za to, ker je mislila, da je to njena dolžnost, da je to nekaj naravnega ... nič ljubezni, nič veselja ni bilo v ti njegovi žrtvi!
In spomnil se je trenotno na Eleonoro, ki je sicer ni ljubil, ker je v nji videl le demimondkinjo, ki mu daruje svoje telo le vsled svojega močnega nagona brez vsakih globokih čustev ... Ali vendar je našel v Eleonori več nego v kadarkoli v Mary ...
Zato je trdno sklenil, da napravi vsemu kar najprej konec; vedel je, da je Mary opazila njegovo rezerviranost, da si more razlagati njegovo obnašanje. Odločil se je, da spregovori z Mary konečno besedo, da ji pove vse naravnost . . .
Hitro in nenadno sta se srečala v življenju, tako hitro se tudi ločita, ... o* ostane še nekaj časa v Ljubljiani a ona naj se vrne v Pariz . . . skrbeti hoče zanjo, samo, da se nikdar več ne vidita.
Njemu je bila ta ločitev popolnoma lahka, zato je mislil, da se tudi Mary ne bo preveč razburjala ker je morala spoznati, da je njih skupno življenje "po sta o
Rumunci z vlado, če se bo grof Khuen držal programa, katerega mu je predpisal kralj. Eksekutivni komite rumunske narodne stranke bo volilce posameznih volilnih okrajev v tem zmislu inštruirala, da bodo tam, kjer nima rumunska narodna stranka svojih kandidatov, glasovali za kandidate narodne delavne stranke.
Djakovarskl škof.
„Obzor“ pravi, da ni resnična »Vater-landova" vest o novem djakovarskem škofu. Ta list trdi, da ima dr. Krapac že dekret v rokah. Ta dekret se le zaradi tega ni razglasil, ker mora navadno preteči 19 dni med vročitvijo in razglašenjem dekreta.
Španska.
Kralj Alfonz je podpisal dekret, s katerim se razpušča zbornica, ki od padca kabineta Maura ni zborovala. Nove volitve poslancev bodo 8. maja, dne 22. maja pa volitve senata. Novi parlament se bo sešel 15. junija.
Dnevne vesti.
Vse one cenjene naročnike, ki še
niso poslali naročnine za mesec april, opozarjamo, da naj takoj po priloženih položnicah plačajo naročnino, ker smo sicer primorani, da jim s ponedeljkovo številko ustavimo dopošiljanje lista. — Tržaške cenj. naročnike opozarjamo, da izide nedeljska številka zgodaj zjutraj, tako da bo že dopoldne v Trstu.
Upravnlštvo.
Uradni popravek c. kr. državnega pravdništva v Pragi, ki smo ga včeraj lojalno priobčili, spada sicer v koš, ker popravlja nekaj takega, česar mi sploh pisali nismo! Ne vemo, kje naj iščemo ta lumina iurisprudentiae, ali v Ljubljani, ali pa v Pragi; kadar nam pošljejo še kak uradni popravek, naj gospodje juristi pazno preči-tajo §	19. tiskovnega zakona z dne 26.
sept. 1899, št. 2368. — Pri vsem tem se nam pa zdi vendarle čudno, kako in zakaj se je praško državno pravdništvo spomnilo ravno na nas in nas počastilo s popravkom, dasi so vsi večji listi poročali o kazenskem postopanju proti prof. Wahrmundu, a ni niti eden list priobčil popravka! Mogoče pa drugi listi niso tako lojalni, ter so romali vsi uradni popravki praškega državnega pravdništva v koš, ker ne odgovarjajo določbam § 19. tisk. zak.
AH je to oblastim znano? Prejeli smo: Nam je nekaj znanega, kar je gotovo znano tudi obrtni oblasti in gostilničarski zadrugi, pa se obe delata, kot da bi jim sledeče ne bilo znano: So v Ljubljani hišni posestniki, ki imajo v svoji hiši gostilno. Imamo nemške pivovarne (menda Puntigam, Reinighaus, Gčss, Union i. dr.), ki takšnim lastnikom gostilen posojujejo denar, od katerega je treba seveda plačati obresti. In kaj mislite, gospoda pri obrtni oblasti in gostilničarski zadrugi,kdo plačujete obresti? Kaj. ne, po vseh božjih in avstrijskih postavah bi te obresti moral plačevati tisti, kdor si je denar izposodil. Ampak v Ljubljani, kjer je marsikaj narobe, je tudi tukaj svet narobe obrnjen. Lastnik take gostilne navadno odda svojo gostilno v najem kakemu revežu-najemniku, ki se trudi noč in dan, da zmore breme življenjskega obstanka. Ta ubogi najemnik je v zgoraj omenjenem slučaju tista molzna krava, ki mora z najemom gostilne prevzeti obveznost, da plačuje tudi obresti za tisti denar, ki si ga je njegov vele-
nemogoče . . . Zakaj bi se mučila, zakaj naj bi ubijala oba skupno življenje, ko živita oba lahko svobodno, po svoji volji.. .
Zunaj se je začelo mračiti; ulice so se začele polniti: in Henrik je skozi okno zapazil mnogo znanih obrazov . . . Ravno pred oknom sta se ustavili Magda Kuhnova in Winter. Henrik je videl, kako mu je Magda pomenljivo namignila, ko jo je pozdravil . . •
Pogledal je na uro, bilo je že precej pozno; hotel je, predno je šel k Eleonori, domov, da se preobleče. Ko je stal že pred svojim stanovanjem, je obstal . . . premislil se je . . . Mary se je gotovo že prebudila; napram usmiljenki pa ni hotel pokazati razmerja s svojo ženo ...
Obrnil se je in odšel nazaj v mesto . ..
A vendar ga je neka neznana sila vlekla nazaj . . . čutil je v svoji notranjosti glas, ki mu je dokazoval, kako zelo je grešil nad svojo ženo . . . vrni se, popravi krivico ...
Otresel se je teh neprijetnih misli, ki se morejo prebuditi le v duši navadnega človeka . . . Henrik ni poznal nikakega moralnega mačka, bil je prepričan, da je storil to, kar je moral storiti! Bolje je za Mary in za njega samega, da se je zgodilo to danes, nego da bi odlašal ta svoj korak za prihodnje dni!
V tem je dospel do hiše, kjer je stanovala Eleonora.	(Dalje.)
možni gospodar sposodil — včasih za bog v e kaj. S to obveznostjo za-jedno mora prevzeti tudi še verigo, ki reveža z jeklenimi okovi priveže, da mora svoj konsum piva naročati ravno pri tisti pivovarni, pri kateri je njegov gospodar na cen način prišel do posojila. Da se obrtna oblast za take »malenkosti" ne zmeni, to je umevno. Kajti ona ima preveč dela z oviranjem in sekaturami napram slovenskim podjetjem. Ampak da se ljubljanska gostilničarska zadruga, oziroma nje dični načelnik g. Tosti, ki je svoj čas morda na lastni koži poskusil to protipostavno nasilje, ne briga za suženstvo in izmolzevanje svojih tovarišev, to je — milo rečeno — žalostno, jako, jako žalostno! — Več prizadetih. — Priobčujemo to vest na odgovornost g. poročevalca.
To so čudeži! Iz slovenskih gostilničarskih in kavarnarskih krogov smo prejeli: Na grobu naših narodnih žrtev so naši prvaki prorokovali o čudežih, ki jih bo za prerod slovenske zavednosti rodila po nedolžnem prelita kri. In ti čudeži so se res kaj kmalu pokazali. Takoj po pogrebu so šli nekateri „Sokoli“, ki so bili priča temu prorokovanju v kavarne in gostilne, ki so vse drugo, le slovenske ne. Drugi dan so začele naše narodne dame, žene naših veli-kašev-naprednjakov, po raznih ovinkih zahajati v nemške modne trgovine, kakor bi ne bilo slovenskih tvrdk dovelj za reše-taste klobuke. Potem so začele svoje otroke vzgajevati v nemščini, na ulici, v javnih lokalih, se drugače niso razumele, kakor nemško. In tako naprej. Potem so prišli na vrsto slovenski gostilničarji in kavarnarji. Ne rečemo vsi, ampak veliko jih je, ki so morali pričeti verovati na »čudeže" iz 20. septembra. Tisto ranjko »Narodno združenje" je proslavljalo svoj porod v »Uni-onu" in po raznih restavracijah, kjer se je Narodno zvezo postreglo z nemškimi jedilnimi in plačilniipi listi, pa s kranjskimi klobasami po 50 vin. Veliko res narodnih podjetij pa je moralo začeti „praznovati“ v dvojnem pomenu besede. Že takrat je začelo »praznovati", a sedaj so ti »čudeži" že tako čudoviti, da se kar čudimo, da nekateri slovenski tovariši morejo sploh še eksistirati. Ako bi nas ne podpirali res zavedni Slovenci srednjih in nižjih slojev, bi šel še marsikdo izmed nas — rakom žvižgat. Naši »rešitelji" in »voditelji" se nas ogibljejo, zato pa tem rajše zahajajo v nemške lokale, zdaj jim je že celo »Union" premalo nemški in klerikalen. Mi smo dobri samo en dan, in še tisti dan ob volitvi, prej in pozneje nas ne poznajo. Pa počakajte, gospoda! čas že trka na vrati, ko nas boste zopet hoteli poznati, a tedaj bo marsikdo izmed nas porekel: Gospoda, to so čudeži, in v čudeže mi več ne verujemo !
Vojska napovedana „Jutru“. »Die deutschen Burschen iz »Uniona", »Slona", z južnega kolodvora in ne vemo še od kod vse, so napovedali uredništvu »Jutra" kar očitno vojsko. Zahtevajo namreč, da bi mi preklicali notico »Wir sind deutsche Burschen" (Glej »Jutro" št. 16). Naravnost nam te zahteve sicer še niso stavili, drugače bi tej zahtevi gotovo ugodili, če ne tako, pa kako drugače. Danes zvečer pa se pri „Lloydu“ zbere cela vojska samih pravih »deutsche Burschen", toda takih, ki so se iz nekdaj rojenih Hrvatov in Spod. Štajercev šele v Ljubljani prerodili v pristne Germane. Pravijo, da bodo v slučaju, če se njihovi zahtevi ne klonimo, vse pobili. Ce bi nam bil ljubeznjiv obisk oficijelno sporočen, mogoče, da bi tudi mi državno pravdništvo povabili, da se za ta obisk zanima. Tako pa, ker se nam isti le po drugih sporoča, bomo to celo vojsko brez vseh skrbi počakali, da nas v uredništvu pobije. Ker pred nepremišljenimi koraki ni nihče zavarovan, damo gospodom ta le dobrohoten nasvet: Da se potegujemo za nižje sloje, za to nas višji sovražijo in preganjajo. Če se pa že žrtvujemo, smo tudi opravičeni zahtevati za slovensko Ljubljano slovenski značaj. Ker pa vsi ljudje ne morejo biti Slovenci, pustimo živeti tudi Nemce, dokler ne izzivajo. Smo bili in bomo odslej še bolj strogi proti poturicam, ki pri slovenskih podjetjih našim slovenskim, pri nemških nemškim uslužbencem nezasluženo odjedajo vsakdanji kruh. Nemških uslužbencev mi ne bomo protežirali, a tudi škodovati jim ne maramo, dokler nam ne dajo povoda za to. Pri srcu pa so nam res zavedni slovenski uslužbenci, in da njih interese varujemo, zato bomo šli vsikdar radi v boj za nje, pa ma-gari, če nam poturice prete s poboji in javnim nasiljem. Zato pa še enkrat: Spokorite se, kogar naše pšice zadenejo; bodite zopet, kakor vas je slovenska ali slovanska mati rodila, če ne, pa znajte, da iz Ljubljane vodi mnogo potov v razne kraje, kjer vas bodo mogoče veseli, mi pa se zgražamo nad — uskoki!
Zanimiva kazenska obravnava. Danes teden ob 11. uri dop. se vrši pred tukajšnjem okr. sodiščem zanimiva kazenska razprava. G. Ivana Kocmurja, člana izvrš. odbora soc. demokratične stranke, toži so-drug g. Tone Kristan, načelnik kons. dr.
zaradi žaljenja časti. Kocmur je Kristanu predbacival ponarejenje bilance, če se ne motimo ob priliki zadnjega občnega zbora. Kakor čujemo, bi Kristan rad odstopil od te obtožbe proti izjavi, da je bilo predbacivanje neopravičeno. A Kocmur pa kake take izjave noče podati, ampak hoče doprinesti dokaze resnice za njegovo trditev. Obravnava bo torej zanimiva in mi smo zelo radovedni na doprinesitvi dokazov za tako težko obdolžitev.
Slovenci, kupujte in naseljujte se ob jezikovnih mejah. Le na ta način ojačimo slovensko stvar v ogroženih krajih. Baš sedaj je več ugodnih prilik za nakup gostilen, pripravnih krajev za lesno trgovino in sploh za industrijska podjetja, nadalje neke graščine, večjega mlina, vse na Koroškem. V Celovcu je jako ugodna hiša za vinsko trgovino brez konkurence. V slovečem letovišču na Štajerskem so na prodaj lepe vile, popolnoma obrestonosne. Rojaki, ki imate denar in podjetnega duha, pomagajte praktično reševati obmejno slovenstvo! Vsa pojasnila daje potov, učitelj Ante Beg v Ljubljani. Prilagati je znamko za odgovor.
Na naslov mestnega magistrata smo prejeli: Te dni je dobil neki gospod, kolesar, povabilo na magistrat glede vožnje skozi neki drevored. Vprašamo slavni magistrat, če imajo nemški častniki in njih otroci dovoljenje za vožnjo skozi »Zvezdo" eventuelno skozi Židovsko ulico? Menda ne! Če so table v Židovski ulici z napisom: »Vožnja in ježa je prepovedana" samo za Slovence veljavne, zakaj bi potem preganjali Slovence, če mirno vozijo po kaki poti. Mislimo, da je postava pač za vse enaka. Včeraj okolu pete ure popoldne je z vso hitrostjo vozil nekiv nemški mladič čez Čevljarski most skozi Židovsko ulico. Oko pravice, kje si! In če bi neki pasant, kateremu je malo manjkalo, da bi ga dotičnik ne povozil ne bil skočil za paglavcem ter ga ustavil pred trgovino g. Kassiga, bi jo drevil skozi veliko množico po ulici naprej. Vprašamo torej slavni magistrat: ali veljajo za Slovence le davki in kazen, Nemci v Ljubljani pa smejo delati kar se jim zljubi ?
Prošnja. Dve siroti prosita ljudomilo ljubljansko občinstvo, da bi jima poklonilo ponošene obleke in obuvala. Event. darove radevolje sprejema uredništvo »Jutra*.
Prva čevljarska učenka. Pa recite, da naše ženstvo v Ljubljani ne napreduje s tokom časa. Vse mogoče poklice — namreč drugje— so si ženske že osvojile, a da bi katero gnalo k čevljarskemu stoličku, to bo menda tudi drugod bolj bela vrana. Pri nas v Ljubljani si je ta poklic izbrala pastorka čevljarskega mojstra g. Trtnika (Francovo nabrežje, preje Hinterlechner). S 1. majem pristopi novi čevljarček v ženskem krilu tudi ženskemu Sokolskemu telovadnemu odseku. »Jutro" pozdravlja prvo čevljarsko učenko v Ljubljani!
Nova knjiga. V založništvu L. Schwent-nerja v Ljubljani je izšel VI. zvezka I. se-šitek Krsnikovih del pod naslovom: Janko Krsnik, njega delo in doba; sešitek I.: Leta mladosti in učenja. Spisal dr. Ivan Prijatelj. Cena broš. K 2-50, po pošti K 2-70. O knjigi spregovorimo obširneje v eni prihodnjih številk. Za sedaj isto toplo priporočamo,
Krava s kožuhom pride — v „Jutro“. Poroča se nam: »Jutro" je svoj čas poročalo, da je v Boštanju neka krava snedla kožuh, Sedaj se pa sliši, da je bila ta krava prodana za znesek 442 K trgovcu Kuharju iz Blata. Na zadnji semenj je pripeljal Kuhar to kravo ter zahteval zanjo 600 kron. Ker kupčija ni šla, je spustil pri ceni 80 kron tgko, da je dosegla kupnina 520 K. Dobil se je kupec. Kupčija bi bila skoraj potrjena, kupec je ponujal 510 K. Že so hoteli seči v roke, ko se oglasi neki hudomušni ljubljanski trgovec, da kdor kupi to kravo s kožuhom, pride v »Jutro". In glej —-krava s kožuhom je ostala Kuharju. Vsaj govori se tako. Kakor hitro poizvemo na-daljni življenski tek te krave, Vam to sporočimo. Upamo, da dočaka kljub svoji tezi in kosmati dragoceni vsebini še visoko starost. Mesarje pa opozarjamo, da krave, ki jih kupijo, v bodoče dajo preiskati z Rohtgenovimi žarki, sicer bodo trpeli škodo, a poleg te nesreče pridejo še v — »Jutro".
Pasja nadlega. Županstvo v Spodnji Šiški in pristojne oblasti opozarjamo, da je okrajno glavarstvo proglasilo v tej občini pasji kontumac. Kljub temu pa se podi sedaj po Spodnji Šiški vse polno psov brez nagobčnikov tako, da so ljudje v vedni nevarnosti, da bo kdo popaden od njih. Nadalje imajo tudi nekateri lastniki tako divje pse, da človeka, katerega dobe na cesti, ne puste dalje. Je en gospod, ki ima jako velikega psa, pa ne tako zavarovanega, da ne bi mogel z dvorišča. Tako se je primerilo pretekli teden nekemu gospodu, da je moral kapitulirati pred tem psom, kateri mu je zastavil pot ter ga ni pustil naprej. — Drugemu gospodu se je pripetilo, da se mu je ta pes zakadil pod noge tako, da je z vso svojo dolgostjo telebnil po tleh in le srečnemu slučaju se ima zahvaliti, da je
kosti svojega svojega rojstva še cele ohranil. Prosimo torej županstvo, ozir. gosp. župana ali pa njegova namestnika, da preskrbi v tem oziru red. Dotičnega gospoda pa opozarjamo, da na svojo mrcino malo bolje pazi, sicer se mu zna zgoditi, da bode štel svitle kronice, ki mu nikakor ne gredo posebno rade izpod palca.
Stražnika se je lotil. Včeraj zvečer je na Dunajski cesti razsajal znani postopač Vojska. Ko ga je stražnik opozoril, da naj se odstrani, se je zagnal v stražnika, ga je dvakrat sunil v prsa s tako močjo, da je stražnik skorej padel. Telefonirali so po zeleni voz in le s težavo so ga spravili vanj, pa ga odpeljali. Stražnik je bil p0 našem mnenju vseskozi opravičen rabiti orožje, česar pa najbrže ni hotel, da se iz-, ogne raznim sekaturam. Vojska je že znan kot nasilnež in je bil že večkrat zaradi raznih »čednosti" kaznovan. Pred leti je imel tudi prepovedan mestni povratek, kateri se mu je pa pozneje odpustil.
Vojak se je obesil. Včeraj okrog
1.	pod. se je v topničarski vojašnici na shrambi za seno obesil vojak-topničar Matija Fele, doma iz Radeč. Fele bi bil šel to jesen na dopust. O vzroku samoumora krožijo dve vesti. Eni pravijo, da je bil obdolžen, da je oves jemal, drugi pa menijo, da iz strahu pred 6 mesečno kaznijo, katero bi moral nastopiti po dokončani 3 letni službi. Značilno za baje kričeče razmere pri tem polku, kjer imajo pangermani svojo veliko besedo, pa je, da je to tekom enega tedna že drugi samomor. Toliko v vednost našim drž. poslancem.
Dva vojaka se ustrelila? Sinoči je krožila po Ljubljani vest, da sta se v Stepanji vasi ustrelila dva vojaka. Na mestni stražnici še o polnoči o tem niso ničesar vedeli. Najbrže so ta vest nanaša na samomorilca v topničarski vojašnici.
Okraden voznik. Posestniku Francu Mavriču iz Krašnje je na dvorišču neke gostilne neznan tat ukradel z voza konjsko odejo, vredno 8 K.
S posebnim vlakom se je odpeljalo včeraj na Dunaj 194 laških zidarjev, v Budimpešto pa 177.
Čudna znamenja, čudno vreme. — Včeraj zjutraj pred solnčnim vzhodom je prihajal od jugovzhoda čuden vzduh, kakor para žveplenove kisline. Nekaj sličnega se je pred leti občutilo na Dolenjskem tik pred izbruhom Vezuva, oziroma potresne katastrofe St. Frančiško. Čudne so tudi nenadne izpremembe vetrovnih tokov ter menjava pooblačitve in vedrine v kratkih presledkih. Vremenski znaki: nestanovitno vetrovno, ponekod viharno, po gorah s snežno padavino spremljano vreme. Na jugu pojavi podzemeljskega nemirja. Neugodni vpliv na vreme tudi bližina Halleyevega kometa.
Cirkus Central, največje češko podjetje pod vodstvom ravnatelja A. Kličke je dospel v Ljubljano, ter priredi danes ob 8. zvečer otvoritveno predstavo. Podjetje ima dve lastni godbi, 20 konj in 45 artistov. Opozarjamo občinstvo na predstave imenovanega podjetja; več glej inserat ter dnevne lepake.
Kinematograf »The Royal Biograph" v Lattermannovem drevoredu ima od sobote 16. t. m. do ponedeljka 18. t. m. jako bogat vspored. Več v današnjem inseratu.
Društvene vesti.
Slavnosten večer v spomin pesnika-rojaka Antona Medveda priredi Narodna čitalnica v Kamniku v nedeljo dne 17. t. m. ob 7. zvečer v dvorani društvenega doma vS sledečim vsporedom: 1. Emil Adamič: Žalobna koračnica. Čvetero-ročno na klavirju izvajata gospa Štefanija Sadnikarjeva in gdč. Milka Novak. 2. O pesniku Antonu Medvedu govori gospod Fr. S. Finžgar. 3. Vilko Novak: Gorski kraj. Moški zbor s tenor-samospevom g. Mil. Ostojiča. Poje I. slov. pevsko društvo »Lira". 4. Anton Medved: Tiha želja. De-klamuje Marica Sicherl. Na tvojem grobu. Deklamuje Verica Kraut. 6. Ign. Hladnik: Večerni zvon. Besede A. Medveda. Moški zbor, poje I. slov. pevsko društvo »Lira".
6.	Anton Medved: Na materinem grobu. Deklamuje gdč. Pepica Tominec. 7. Romanca. Glasbena točka za klavir in gosli. Izvajata gdč. Milka Novak in gosp. Fran Kratner. 8. Cesar Friderik III. na malem gradu. Romantiška igra v enem dejanju. Spisal Anton Medved. 9. Slava pesniku! Živa slika. — Pred živo sliko igra na harmonij.
Javno predavanje društva »Pravnik" bo danes ob 6. uri zvečer v tuk. porotni dvorani. Predaval bo deželno-sodni svetnik g. Milčinski o novi in prevažni pravosodni stroki, namreč o »delovanju mladinskega sodnika".
Družinski večer N. D. O. se vrši v nedeljo, 17. aprila 1910 v areni »Narodnega doma". Spored: 1. Pozdrav. 2. Pepček, občinski tepček. (Kuplet, poje tov. J. Plut.) 3. Divji lovec. 4. Prosta zabava. Vstopnina 20 v za osebo. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Zabavni večer. Kakor smo že poročali, priredi slov. trg. društvo .Merkur* danes ob 9. uri v Švicariji zabavni večer pri katerem bode poleg popolnega društvenega pevskega zbora sodeloval tudi oddelek Slov. Filharmonije. G. člane in slavno občinstvo vabimo, da se istega mnogoštevilno udeleži. — Vstopnina prosta.
»Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes od 8. do 12. zvečer v ho-lelu .Južni kolodvor* (A. Seidl).
Koncert hrvaškega tamburaškega društva „Podravac“ se vrši danes zvečer v restavraciji .Novi svet*. Vstop prost.
Iz slovenskih krajev.
Iz Dolenjske.
Manifestačni železniški shod v Kostanjevici za progo iz Brežic čez Krško dolino v Novomesto. Uradni list .Laibacher Zeitung* je z dne
7.	marca t. 1. št. 53 priobčil naslednjo vest: »C. kr. železniško ministrstvo je izdalo dovoljenje za tehnična preddela odvetniku dr. Ivan Benkoviču v Brežicah, notarju in županu dr. Jos. Brletu v Kozjem, županu in trgovcu Jos. Ogorevcu v Novemmestu in veleposestniku dr. Jan. Hočevarju v Krškem za lokalno železnico od kake najpriprav-nejše točke rogaške lokalne železnice poleg železniške postaje Mestinje, skozi Podčetrtek, Kozje, Podsredo, Št. Peter in Globoko in od tukaj čez Mrtvice, Sv. Jakob, Stranje, Bela-cerkev, Bučna vas do postaje Novomesto na dol. žel. v smislu predpisa za dobo 1 leta.*
Ko se je o tej koncesiji izvedelo po Krški dolini, polastilo se je ljudstva veliko razburjenje. Ljudje so namreč domnevali, da se namerava iz železniške zveze Bre-žice-Novomesto izločiti vso Krško dolino k j. ves kostanjeviški sodni okraj in občino Cerklje. Iz uradnega poročila je bilo razvidno, da so se izpustile pri zaprositvi predkoncesije najvažnejše občine kakor: Čatež, Krška vas, Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevica in Sv. Jernej. Vsled tega so župani omenjenih občin naznanili načelniku lokalnega žel. odbora v Krškem, g. drž. poslancu dr. J. Hočevarju svoj izstop iz tega odbora.
Da se pa cela stvar pojasni, sklicali so župani za nedeljo javen ljudski shod v Kostanjevico, na katerega so povabili gg. pl. Šukljeta, dr. Hočevarja, poslanca Dularja in Višnikarja ter domačina in sorojaka dr. Oražna. Deželni glavar in poslanec Dular nista prišla na shod in svoje odsotnosti tudi ne opravičila. (Ta proga Šukljeju najbrže ne bo nič nesla, in kjer nič ne nese, tam navadno manjka glave deželnega glavarja. Op. ured.) Na shod pa sta prišla državni poslanec dr. Hočevar in dež. poslanec dr. Oražen.
Dasiravno je deževalo, zbralo se je vendar na tem važnem shodu do 500 mož iz cele Krške doline. Shodu je predsedoval Št. Jernejski župan g. Novoselec, podpredsednikom pa sta bila izbrana g. Sever iz Kostanjevice in g. Dolinar iz Vel. Doline.
Dr. Hočevar se je izgovarjal, da je sestavil in vložil prošnjo za to predkonce-sijo dr. Benkovič sam, ne da bi se bil z njim poprej kaj dogovoril; raditega so bili izpuščeni v prošnji najobljudenejši kraji Krške doline. Nadalje je pripovedoval, da baje taka predkoncesija nima nobenega pomena in nobenega upliva za kasnejšo pravo, istinito progo. Njemu je žal, da so se izpustile v predkoncesiji najvažnejše občine n/VH doline in da bode vse storil, da
čez omenjene kraje. Pozival lnknlnT^ifrsir * ina^ vstoPij° zopet nazaj v
cfnnili A	• °db°r’ kJer b0d0 lahk0
zastopali vse svoje Želje in zahteve. Pripovedoval je, da so državne blagajne prazne, in da bode treba radi tega še mhogo truda in korakov, predno se doseže zaželjena proga. G. dr. Hočevarja prepričali so lahko različni ogorčeni medklici in večkratni izbruhi ljudske nevolje, da so prebivalci Krške doline siti samih obljub, ter da zahtevajo od svojega drž. poslanca energičnega nastopa za njihove gospodarske interese.
Dr. Oražen, iskreno pozdravljen od Zborovalcev, je izrazil najprvo svoje začudenje Hr' da- je dr- Benkovič brez vednosti ?p?iin np rtla sestavil prošnjo za predkon-
Snimf vactnn1 'i? prej POSVetOVal S pO-klicanimi zastopniki Se bolj čudno se mu
pa zdi, da seje upal dr. Beikovič podpisati na prošnjo brez dovoljenja tudi ime dr. Hočevarja. Na to ie popolnoma stvarno govoril o gospodarskem pomenu in pa o tehniških težkočah proge katera bi peljala čez Mrtvice, Sv. Jakob Stranje in Bučno vas v Novomesto, ter š številkami dokazal, da ne bi imela taka proga nikakega gospodarskega pomena in bi bila železnica le pasivno podjetje. Nasprotno bi pa bila velikega gospodarskega pomena železnica, katera bi šla iz Brežic čez Krško vas, Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevico in Sv. Jernej proti Novemmestu. Te občine so pač najobljudenejše, ker štejejo najmanjše 2500—3000 prebivalcev, večje pa
od 5000—6000 prebivalcev. Kjer je več prebivalcev, tam se tudi več konsumira in železnica bi imela dovolj posla z uvažanjem različnega blaga. Na tej progi bi se pa tudi lahko mnogo izvažalo posebno vina, lesa, govede, svinj, konj in deloma tudi žita. Na ta način bi ljudstvo svoje pridelke lažje in boljše spečavalo v svet. Tudi tehniške težkoče ne bi bile pri tej progi velike, ker bi tekla večinoma po ravnini, kjer je v izobilju lesa, peska in kamenja. Prazne državne blagajne ga ne plašijo, ker država bo že našla pota, da jih zopet napolni z ljudskimi žulji. Ako pobira država od ljudi vedno nove davke, naj s tem denarjem tudi naredi kaj koristnega za ljudstvo. Skrajni čas je že, da se država pobrine za Krško dolino in izpelje železnico po nji, katere si prebivalstvo tako iskreno želi. Nasvetuje, da naj župani Krške doline vstopijo zopet v Krški lokalni žel. odbor, kjer naj na to delujejo, da se njega delovanje zjednači z delovanjem brežiškega lokalnega žel. odbora. H koncu poživlja še drž. posl. dr. Hočevarja v imenu svojih sorojakov, da naj z vsemi močmi deluje za izvršitev proge Brežice—Krška dolina—Novomesto. Govoru sledilo je burno odobravanje.
Na to so bile z navdušenjem sprejete še sledeče resolucije, za katere je glasoval tudi g. dr. J. Hočevar:
I. »Na shodu dne JO. aprila leta 1910 zbrani zastopniki občin Čatež, Velika Dolina, Sv. Križ, Kostanjevica in Sv. Jernej, poživljajo svojega drž. poslanca g. dr. J. Hočevarja, da prekliče skupno z sointeresenti pri c. kr. železniškem ministrstvu z dne 16. februarja 1910 dovoljeno jim predkoncesijo za priprave graditve železniške proge od štajerske meje na Mrtvice, Sv. Jakob, Stranje, Bučna vas, Novomesto.*
II. »Podpisani oficielni zastopniki občin: Čatež, Velika Dolina, Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevica in Sv. Jernej poživljajo vsled soglasnega sklepa ljudskega shoda v Kostanjevici z dne 10. aprila 1910 deželni žel. odbor, da skuša spraviti v soglasje delovanje brežiškega in krškega lokalnega žel. odbora glede predpriprav za zgraditev železnice Brežice, čez Krško dolino v Novomesto.*
Nato se je predsednik zahvalil vsem navzočim za obilno udeležbo in zaključil ta res pomembni ljudski ssod.
Kaleidoskop.
Ljubi bližnjega kakor sebe.
Ljubi ga kakor sebe! Daj mu, kar se tebi godi, in naj se mu ne zgodi, česar ti sebi ne daješ! Izpolnjuj besedo Kristovo, kakor jo umevaš . . . Dokler je otrok, ga preganjaj od iger — saj se tudi ti ne igraš; sili ga, da se uči stoinsto nekoristnih bu-dalosti — saj so bile tebi tudi zaklad in popotnica, s katero so te opremili roditelji za življenje!
Izbijaj mu lastno voljo, saj vidiš, da tudi tebi tvoja ne more pomagati k do-bremu — tepec ki si; delaj ga podobnega drugim, saj si tudi ti podoben vsem drugim, in si ponosen na to!
Kradi iz njegovega žepa, ker si tudi ti okraden, od tuje in od lastne roke; oženi ga, saj si tudi ti oženjen, skrbi za njegov zarod, kakor skrbiš ti za svojega in drugi za tvojega; spi pri njegovi ženi, kakor spiš ti pri svoji ženi in drugi pri tvoji ženi! Lagaj njemu, kakor lažeš sebi, ne drži besede, kako je sebi ne držiš . . .
Pripoveduj o bližnjem dobro in zlo ki ga ni storil, kakor govore drugi o tebi dobro in zlo, ki ga nisi storil, ti pa si zadovoljen: tistega dobrega, ki si ga storil, ne bi mogli pripovedovati, ker ga ni; in če bi povedali zlo, ki si ga na tiheh res počel bi ti delalo še večje napotje.
Z eno besedo — delaj mu krivico brez skrbi, saj delaš tudi sebi samemu krivico brez skrbi; Bog in vrag ti odpustita
— dokler si dober z njima — če kateri-krat poskočiš iz programa.
Kadar bo umiral, skrbi mu za črno-rizca — tudi ob tvoji postelji bo stal; prigovarjaj mu k pokori — saj boš tudi ti deležen te dobrote; ne daj mu poginiti v miru —- tudi tebi bodo zatisnili oči s skrbjo in dobrimi besedami.
In ko zagrebete njegovo truplo, plakaj na njegovem grobu in hvalisaj ga v tužni govoranci: saj bodo enkrat tudi tebi tekle solze, ki jih ne maraš in hvala, ki je ne zaslužiš.
Nato pa zavali težek, težek mramor na njegov grob in zapiši nanj ljubeznive besede:
»Lahka ti bodi zemljica!
Kajti čas je, da se neha komedija: natanko dovolj je bilo opravka ž njim.
Če bi se ti pa zazdelo, da za živih dni dvomiš o tej svoji krščanski ljubezni
— nemudoma si z govnom zamaši nos, da te ne zaduši s svojim blagodišanjem.
King-Fu.
Narodno gospodarstvo.
A. JUOOVIČ:
Hranilnice.
m.
Vlada je sama odpravila društvene hranilnice.
Ker je vlada sama izprevidela, da društvene hranilnice, kakor je n. pr. Kranjska hranilnica v Ljubljani, ne dajejo vlagateljem potrebnega jamstva za vloge in ker so se take hranilnice množile od leta do leta, a v njih so imeli ljudje že mnogo naloženega denarja, začelo jo je to zelo skrbeti. Ti vlagatelji so vendar bili njeni državljani in zato je država izdelala hranilnični zakon, namreč tak zakon, da bi vloge bile popolnoma varne. Odpravila je staro hranilnično napravo, prepovedala je snovati društvene hranilnice in je izdala posebna pravila, po katerih jedino se smejo snovati hranilnice. To je tisti hranilnični pravilnik iz 1. 1844., ki je veljaven zakon za snovanje hranilnic, o katerem smo že mnogo govorili in še bomo o njem govorili.
IV.
Kakšne so hranilnice?
Danes torej razlikujemo mestne ali občinske okrajne in društvene hranilnice.
Videli smo, da so popolnoma varne le mestne in okrajne hranilnice in da društvene hranilnice nimajo te varnosti. Vsak razsoden človek bi mislil in pričakoval, da bode sama vlada skrbela za to, da se društvene hranilnice odpravijo s tem, da se preustrojijo v varnost ulagateljev. Vlada bi to morala storiti radi ulagateljev. Ako pa tega ne stori, storiti pa bi bila dolžna, da se sirotinski in sodno oskrbovani denar ne bi nalagal v društvenih hranilnicah. Pupi-larno varne so samo tiste hranilnice, ki so osnovane na podlagi zakona z dne 26. septembra 1844. Ker pa društvene hranilnice, kakor n. pr. Kranjska hranilnica v Ljubljani, niso osnovane na tej podlagi, zato nimajo pupilarne varnosti.
Zato naj bodo ulagatelji tako previdni in naj nosijo svoje prihranke le v mestne hranilnic e, v katerih imajo po zakonu zajamčeno pupilarno varnost.
V.
Kakšna mora biti hranilnična uprava?
Uprava mora biti zdrava. Kar moramo od vsake hranilnice zahtevati, to je to, da nam je varnost za uloge postavno zajamčena in da tisti organi ali člani hranilnice, ki imajo upravo v rokah, ne smejo hrani lničn ega premoženja zase porabljati. To je silno važno, ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi člani ravnateljstva lahko kar iz blagalnice denarja zase jemali.
Med mestnimi in društvenimi hranilnicami je velika razlika. Za uloge v mestnih ali občinskih hranilnicah jamči občina, za uloge vdruštveni hranilnici niti jed en član. Dalje pri mestnih hranilnicah ne sme po pravilih noben član ravnateljstva postati dolžnik hranilnice, to je, ravnatelj, ako je še tako premožen in nezadolžen, ne dobi pri mestni hranilnici niti vinarja na posodo. Pri društveni hranilnici, n. pr. pri Kranjski hranilnici v Ljubljani, pa je to vse drugače. Tu po §. 18. pravil ne sme ta le predsod-nik in njegov namestnik postati dolžnika, vsi drugi ravnatelji pa smejo dobiti posojila.	(Dalje.)
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj, 15. aprila. Danes se je nadaljevala razprava o vladni predlogi glede najetja 182 milijonov posojila. Poslanec Habermann v svojem govoru prav ostro napada vlado in govori proti najetju. Dr. Okuniemski govori v imenu Rusinov tudi proti vladni predlogi. Poljski socialni demokrat Hudec napada Stapinskega in polemizira z njim radi njegovih včerajšnjih izvajanj. Poslanec Laser govori za predlogo. Podloga se odkaže budgetnemu odseku. — Druga točka dnevnega reda obsega službeno pragmatiko državnih uradnikov. K tej točki govori poslanec Glčckner, ki izraža željo, vlada naj predloži zbornici drugo predlogo, ki odgovarja potrebam uradništva. — Nato se nadaljuje razprava o nujnem predlogu dalmatinskega poslanca Vukoviča. V svojem govoru izvaja, da so razne avstrijske vlade v zadnjih 40 letih predložile najrazličnejše načrte glede železniških zvez Dalmacije s sosednimi deželami, vendar se do danes niti eden teh načrtov ni izvedel. Nato se peča z ogrsko vlado, ki je proti zgradbam železnic v prilog Dalmacije. Naša vlada bi se ne smela ozirati na dogovor z Ogrsko iz leta 1908, ker je Ogrska ta dogovor že itak kršila, in bi zato morala sama pričeti zgradbo železnic. Ker sta se Bosna
in Hercegovina spojili z monarhijo, so projektirane železnice življenska potreba, ki ni samo na korist Dalmaciji, temveč tudi Bosni in sosedni Srbiji. Svoja izvajanja konča s prošnjo, naj se prizna njegovemu predlogu nujnost. Nato se prekine tozadevna debata, ki se bo nadaljevala v prihodnji seji. — Poslanec Drtina interpelira skupno ministrstvo radi zatvoritve češke šole v Podštorni na Nižje Avstrijskem. Nato se seja zaključi. Prihodnja je določena na 19. t. m. na 11. uro dopoldne.
Skupna ministrska konferenca.
Dunaj, 15. aprila. Dne 21. aprila se vrši ministerijalna'; konferenca, katere se udeleže tudi ogrski ministri Khuen-Heder-vary, dr. Lukacs in Hieronimyi.
Dopolnilne volitve na Češkem.
Praga, 15. aprila. Dopolnilna volitev po umrlem grofu Kolovvratu v Plani se vrši dne 2. junija.
Khuen na Dunaju.
Budimpešta, 15. aprila. Ministrski predsednik Khuen - Hedervary odpotuje 20. t. m. na Dunaj in bo ta dan sprejet pri cesarju v avdijenci.
Trgovinska pogodba med Avstrijo In Rumunsko.
Budimpešta, 15. aprila. Raztrošale so se govorice, da namerava ogrska vlada uveljaviti trgovinsko pogodbo z Rumunsko z oktroa. Temu nasproti se naglaša tu. da bi pač avstrijska vlada kaj takega želela in tudi skušala uveljaviti, toda pričakuje se, da se ne odloči za ta korak.
Albanski upor.
Dunaj, 15. aprila. Turško poslaništvo na Dunaju izjavlja, da so v Prištini vpo-števali nasvete Porte, da so se uporniki razšli in voditelji vrnili na svoja domovja.
Nemška vlada želi izpremembe volilnega reda.
Berlin, 15. aprila. V seji gosposke zbornice je v daljšem govoru državni kan-celar Bethmann-Hohlweg izjavil, da se mora volilni red izpremeniti. To ne pomenja nič več in nič manj, kakor da želi nemška vlada reforme volilnega reda.
Predsednik francoske republike obišče Rim.
Pariz, 15. aprila. Predsednik francoske republike Falličres obišče 1. 1911 Rim.
Marc Twain — nevarno obolel.
London, 15. aprila. »Dail Mail* biro poroča iz New Yorka: Znani pisatelj in humorist Marc Twain je nevarno obolel in se je bati najhujšega. Bolnik se je pred par dnevi še izrazil: »Sicer se ne čutim slabega, vendar upam, da se pogrebni zavodi za me menda še ne zanimajo.*
Elen Key ponesrečila.
Kodanj, 15. aprila. Znana pisateljica Elen Key se je ponesrečila. Na poti v Gč-taborg je izpodrsnila in si zlomila nogo.
Lahi nezadovoljni z dr. Perathonerjem.
Tržaški korespondent »Neue Freue Presse* poroča iz Trsta, da se Italijani zelo proti-vijo imenovanju dr. Perathonerja tržaškim škofom.
Roosevelt na Dunaju.
Dunaj, 15. aprila. Kakor znano, je dospel predsednik ameriških zjedinjenih držav Roosevelt na Dunaj. Ob 11. dopoldne se je pripeljal k zunanjemu ministru Aeh-renthalu, s katerim je konferiral pet četrt ure. Ob 2. popoldne je bil sprejet pri cesarju v avdijenci. Ob 3. je obiskal kapucinsko grobnico, kjer je položil na rakev pokojne cesarice Elizabete venec iz vijolic in na rakev cesarjeviča Rudolfa venec iz nageljev. Nato se je odpeljal v Breitensee pri Dunaju, kjer je inšpiciral 1. huzarski regiment. Jutri obišče v spremstvu Egona Ftlrstenberga dunajsko lovsko razstavo, odnosno si ogleda pripravljalna dela.
Francoski častniki v grški armadi.
Pariz, 15. aprila. Vsled že znane prošnje grške vlade, da Francoska radi reorganizacije grške armade svoje častnike da na razpolago, se je sklenilo, tej prošnji ugoditi. Častniki odidejo jeseni na Grško.
Hofrlchterjeva afera.
Dunaj, 15. aprila. Nadporočnik Hofrichter je skušal opetovano pobegniti. Najprej je poskušal uiti iz zapora vobleki obsojenega profosa. V zadnjem času pa je za svojo posteljo izkopal z vilicami in nožem v zid luknjo, da bi na ta način pobegnij iz zapora. Zasačili so ga, ker se je od zunaj okrušilo nekaj zidu in je to njegov načrt izjalovilo. Hofrichter je sestavil v zaporu svoj zagovor, ki se bo v zmislu vojaškega kazenskega reda prečital pri glavni razpravi. V zadnjem času je Hofrichter v svoji celici skrajno pobožen in kleči vedno pred domačim altarjem.
Listnica uredništva.
O. vpošiljatelja-kritika o garnizijski bolnici, prosimo, da se v svrho ustmene informacije, osebno zglasi v uredništvu.
Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomenik!
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
Iz kontur/,ne mase Ivanu Miklavcu, trgovca v Ljubljani je poceni naprodaj železna „ Werthelmova‘' blagajna srednje velikosti. Kdor si jo hoče ogledati in kupiti, naj se do 20. t. m. oglasi v pisarni upravitelja konkurzne mase dr. Antona Šviglja, odvetnika v Ljubljani.
Kupi se dobro vljolončelo t .Pismene ponudbe s ceno pod „Vijolončelo“ na upravo „Jutra‘,.
Klavir se za vsako ceno proda. Naslov pove inseratnl biro .Jutra".
Dva gospoda Iščeta stanovanje obstoječe iz dveh ali treh sob s pritiklinami za avgust. Pismene ponudbe na upravo »Jutra, pod .Sončna*.
Prodam fine nove .Elegie* citre; cena dogovorno. Naslov uprava .Jutra*.
Trgovski učenec se takoj sprejme. Ivan Goli-hleb, Polzela, Štajersko.
Mesečna solrn, lepo meblovana s posebnim uhodom in s hrano je s 1. majem t. 1. za oddati. Poizve se v Židovski ulici št. 4. 11. nadst.
Obrtnik z zelo dobro idočim obrtom se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 18—26 let, ki ima tudi nekaj premoženja. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne do 15. aprila, pod .Rafael* na upravništvo „Jutra“.
Kleparska veleobrt v Trstu išče šest vajencev, čvrstih in zdravih. Oglasiti se pri Slavoj Škerlju v upravništvu .Jutra* popoldan od 4-7. Oni z dežele naj pošljejo zdravniško spričevalo in iz-pustnico.
V najem vzamem takoj srednjo trgovino z mešanim blagom, oziroma lokale brez blaga — na deželi. Ponudbe pod V. K. na upravništvo „Jutra‘‘,
Kupim dobro ohranjeno damsko kolo. Ponudbe na naslov: „Grosuplje 99“ poštnoležeče.
Trgovina z gostilno in posestvom ter z vsem blagom, 3 minute od postaje, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri Ivanu Levičarju, trgovcu, Krmelj 30, Dolenjsko.
Iščejo se družuiki za razna podjetja. Več pove prometna pisarna Petra Mateliča, Ljubljana, Škofja ulica 10. Telefon 155.
Dve dobro ohranjeni kolesi se prodasta na Sv. Petra cesti št. 54.
Najnovejši prašni plašč za dame od K 10'— naprej v največji izberi v »Angleškem skladišču oblek“, Ljubljana, Mestni trg 5.
Učenka z boljšo šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v modno trgovino. One, ki znajo nekoliko šivati imajo prednost. — Ponudbe naj sc pošljejo pod šifro »Pridna 2000“ Ljubljana, poste restante.
Trije gospodje se sprejmejo na stanovanje in hrano ali brez hrane. Dve zračni, lepo opremljeni sobi na razpolago. — Poizve se v Gradaški ulici št. 18. pritličje levo.
Blagajničarka, oziroma prodajalka z učno dobo, se sprejme proti boljši plači. Kje pove upravništvo „Jutra“.
Kontoristinjn z daljšo prakso, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo „Jutra“.
Več trpežnih zabojev 45 cm širokih in 30 cm visokih se proda. Ponudbe na: Ivan Perko, Ljubljana, Turjaški trg 4.
Dobre parketne pokladalee sprejme takoj v trajno delo: Janko Primožič, Reka, Cafee Fiume.
Krojaški pomočnik za fino veliko delo se takoj sprejme; plača je 1. vrste. Ponudbe upravi „Jutra“.
Dva jermenarska pomočnika in en učenec se sprejmeta na Poljanski cesti št. 22.
Spretna korespondentinja išče službe pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo „Jutra“ pod šifro »Korespondentinja1*-
Nagačene ptiče različnih lepih vrst in velikosti, In nekaj pohištva se proda v Kolizeju, Marije Terezije cesta, II. nad., vrata 107.
Proda se: blagajna .Wertheimer*, kopalna banja s pečjo, omara za led, velika vežna vrata, steklena vrata in z železom okovana vrata. Vpraša se v kavarni .Egia*.
Spretne šivilje se sprejmejo takoj. Kje pove uprava .Jutra".
K01IESP0NDENCA.
Mlad gospod želi korespondlrati z mlado gospodično. Šifra .Cene", poste restante Ljubljana.
Hiša se proda
z gostilniško obrtjo, po jako nizki ceni. Gostilna je vedno jako dobro obiskana.
Vpraša se pri Peter Mateliču v Ljubljani, Škofja ulica 10. Telefon št. 155.
Klavirje
in harmonije
prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje učitelj »Glasb. Matice" in zapriseženi strokovnjak
Alfonz Breznik
v Ljubljani, Gradišče št. 11
(poleg restavracije pri „Kroni“). Prevzema vsakovrstna popravila in uglaševanja ceno.
Prileten gospod išče	|	T7"©Č
stanovanj emizarskih p°močn^°v
za maj 1 večjo sobo ali 2 majhni in žensko v srednji starosti, vdovo ali samko, ki bi mu hotela pošteno gospodinjiti.
Naslov „vpokojenec“ poštno ležeče Ljubljana.
Gostilna
s koncesijo v sredini mesta se odda takoj v najem.
Kje, pove upravništvo „Jutra
IIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIHIIIIIItllllllllllllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiuuiiiiiiii,,,!,
in vsak ^etrtek in s°boto od Uelllco 3 d0 g. ure popoldne se vrše
v Elektroradiografu „IDEAL“
kinematografske predstave
za a.ijal=e ,01_,3
s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta.
Vljudno se priporoča Ravnateljstvo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiii # ^ Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Kongresni trg št. 13
izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
J!/
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
LjTj/bljaanLa,
Pod trančo štev. 2
poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Yelika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
Ljubljana
Prešernova ulica št. 9.
Velika zaloga izgotovljenih H oblek za gospode, dečke in :	otroke.	::
Konfekcija za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
Ceniki se pošiljaj
poštnine prosto
10/10-1
5nan.	\
o zastonj in J fosto,	(J.
ki bi imeli veselje priučiti se pokladanja parket, dobe trajnega dela pri tvrdki Ferdo Primožič, mizarstvo, Ljubljana, Rimska cesta št. 16.
AT ATAT AT^
n jr""
Kolodvorska ul. 22
je vsak dan
latej Orehek, Ljubljana
Kolodvorska ulica. 2G
(blizu južnega kolodvora) priporoča največjo izber raznovrstnega blaga, kakor: izgotovljenih moških, ženskih in otroških oblek in obuval domačega izdelka, najrazličnejših ročnih kovčkov za izseljence, ter sploh vseh galanterijskih predmetov. Priznano solidno blago! Čudovito nizke cene!
ter se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča.
Hotel in restavracija
„Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
Koncert
hrvaškega tamburaškega društva „Podravac“
se vrši v restavraciji
„aiTOTri svbt“.
Vstopnina prosta.
Jernej Bahovec
6-6 trgovina s papirjem
Ljubljana, Sv. Petra cesta
priporoča kipe:
Gregorčič (Repičev) 42 cm visok Prešeren, 45 cm visok, po 8 K, Vodnik (Zajčev), 42 cm visok, 15/5	po	7	K.
Slike: Prešeren, Gregorčič, Levstik, Jurčič, Str ossmayer. Cena z okvirjem po 22 K.
Tlfi Rini Sinrail
Lattermannov drevored
Največje podjetje te vrste. Same novosti. Lokomobila na 40 konjskih moči. Sijajna razsvetljava. — Dvakrat na teden, ob torkih in sobotah nov spored.
Spored od sobote 16., do ponedeljka 18. t. m.
Izdelovanje siranaMzozemskem
Izvirni posnetek.
Miniatura.
Komedija. Mihael Carre.
Eedra.
Slika v barvah tvrdke Pathč Freres.
Sredstvo proti boječnosti. .
Komičen prizor gospoda Makso Lindra.
Drvar. Zavratno orodje.
Drama iz življenja. Komično.
Začetek predstav: ob delavnikih ob pol 6. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10.
Cene prostorom: loža K 1*20, I. prostor 80 vin., II. prostor 60 vin., III. prostor 30 vin., vojaštvo polovico.
Obilega obiska prosi podjetništvo.
20 konj. 2 godbi. 45 oseb.
Samo 6 dni v Ljubljani!!
Prvikrat tukuj!
Ni reklamno, nego športno umetniško podjetje.
JVajvečji češki
pod artistiškim vodstvom g. A. Kličha
s svojimi umetniki prve vrste in konji najžlahtnejše pasme je dospel semkaj in priredi
F Lattermaimovem drevoredu
v soboto, dne 16. aprila In naslednje dni predstave vselej ob 8. uri zvečer.
V soboto, dne 16. t. m.
otvoritvena gala predstava
s senzacijonelnim, tukaj popolnoma novim sporedom.
Blagajna se otvori ob 7., začetek točno ob 8. zvečer. Pol ure pred začetkom koncert cirkuške godbe.
Jntri v nedeljo 2 predstavi
ob 4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. Pri popoldanski predstavi isti bogati spored kot zvečer.
Model 101O.
Edino zastopstvo znamke
K.C.L.i
ETcui
Kinta
je v teku*in*trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo/ emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljublj ana
Dunajska cesta štev. 9.
Kri!
Moč!
in okusno pijačo daje le dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom „SLADIN“! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem.
30—5
S tem prihranite 50°/o na denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
7Hr5)i#ia I To resno obvestilo po-£at!l dVJO ■ potrjujejo mnogo-
b roj na priznalna pisma.
50% prihranka!
'A paketa
, .	stane	50	v.
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu I Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
oooooooooooooooooooooo
Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDERWOOD pisalni stroj najhi-trejši in najtrpež-nejši- Zato največ sijajnih priznanj.
Uverite ae o tem, ter naložite svoj denar p'o-donosno z nakupom
TTzid-ervro o ČL-a.
12—S
Ivan Perko
Xjj-a.Tolja.ua,
Turjaški trg 4., II.
Koncert
,Slov. filharmonije*
se vrši danes zvečer
v hotelu pri Seydlu
(hotel »Južni kolodvor")
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Prva anončna pisarna
Ljubljana, Levstikova ul. 2
sprejema vsakovrstne inserate, reklamne notice itd. za vse možne liste, koledarje itd. Sestavlja in prestavlja inserate.
Išče nabiralce za deželo!
Posebno za trgovske potnike dober in io—7	lahek	zaslužek.
»"■— L.MJLLJ ^EHESHFSfiHBfiffiSBSEESBBI
bški
agre
priporočujemo kot{priznano
sl. žagan T1656, t:tOI
to znamko
pridatek / za kavo !
v Spodnji Šiški
se odda s 1. majem v I. nadstropju
večje stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo in pritiklinami. Stranke brez otrok imajo prednost.
Istotam se odda v najem več
meblovanih sob za letoviščarje.
Sprejemajo se abonenti na hrano in stanovanje.
Slavnemu občinstvu se priporoča za mnogobrojen poset
Vinko Orešnik,
hotelir.
Razpis
IVAN BAJŽELJ,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej)
priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto »Gramofon-automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost automatov jako nizke. Plošče vsakovrstne na izbero. Postrežba točna. Ceniki na zahtevo franko.
El
Največja in najbogatejša izbira, po jako zni- RJI
Žanih cenah.	IVI
Se vljudno priporočam gg. botricam in boterčkom za obilen obisk z velespoštovanjem
Ubirmanska darila!g]
n
Se vljudno priporočam gg. botricam in boterčkom za 05^ 1(1] obilen obisk z velespoštovanjem	IMJ
(Sl FR. ČUDEN urar in trgovec v Ljubljani. Igi
ISJ	Ceniki	s	koledarjem	tudi	po	pošti	prosti.
Nemški, laški in francoski
jezik -----------------
poučuje podpisani proti mesečnemu honorarju.
Skupni kurzi 3 K, konverzacija, korespondenca 4 K, posamezni kurz 6 K.
Instrukcijska soba sredi mesta, ali Vodmat, Jenkova ul. 20.
Anton Šibenik/;
za zgradbo novega železno-betonskega poslopja „Uči-teljske tiskarne44 v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8.
Vršila se bo pri podpisanem odboru „Učit. tiskarne** v Ljubljani, Gradišče 4
javna pismena ponudbena razprava
dne 25. aprila 1910, ob 12. uri opoldne.
Vsa dela se bodo oddala po izloženih proračunih, detajlnih načrtih in pogojih samo enemu ponudniku.
Vsi potrebni pripomočki so razgrnjeni v „Učit. tiskarni" v uradnih urah na vpogled.
Ponudbe, v katerih je enotne cene ter na njih podlagi izračunjene skupne zneske navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega roka zapečatene in opremljene s 5 °/« vadijem, ki ga je določiti po skupnem znesku ponudbene vsote.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, ki bi ne ustrezale povsem razpisanim pogojem, ki bi se pogojno glasile in bile prekasno ali naknadno vložene, ne bode oziralo.
Podpisani odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Odbor2„Učiteljska tiskarna44 v^Ljubljani,
dne 17. aprila 1910.
K. Wider s. r.	L. Jelenc s. r.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staro znano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene
52-5
naj nižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta.
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti; hotela „Union“.
Karol Počivaunik.
Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
	
	Ljubljana, Florijanska ulica 33.
Gostilna pri ,DACHSU‘	Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo. Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13-2 Zmerne cene. Za obilni obisk se priporoča Minka Kovač, gostilničarka.
	
Delniška družba pivovarne ,Union‘
Spodnja Šiška pri Ljubljani
priporoča svojo priznano izborno marčno, dvojnomarčno in eksportno pivo v sodcih in steklenicah,
(preje tvrdka J. C. Juvančič)
priporoča bogato zalogo izbornih namiznih vin = kakor tudi zagrebško in češko pivo. =
p. n. gostilničarje in druge večje odjemalce posebno ugodni pogoji!
Delniška glavnica: K 3,000.000.
301-43
Rezervni fond: ■ E 400.000.
Ltnblfanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. 2.
== Podružnice v Spljetu, Celovdu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4V|0.
■k d	^	^	v 'A"A '•«»-. A<i	■	•_ ..	t\	 :_.	■	,	■	...
Od c. kr. vlade dovoljena šola za
prikrojevanje in izdelovanje ženskih oblek
Ljubljana, Knaflove ul. 5. (Nar. tiskarna) pritličje desno.
Učenke se sprejemajo vsak dan.
Priporoča se lastnica:	40-2
Marija Nachtigal-Slavčeva.
Ustanovljena leta 1831.
JVajvečja zavarovalnica avstro-ogrske države
Ustanovljena leta 1831.
jj| C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo žrčal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg
nasproti rotovža
priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših žepnih, kakor salonskih ur, juvel, zlatnine in srebrnine, raznih pripravnih daril iz kina srebra. 52—7
Blago najfinejše vrste. ::: Cene najnižje.
Cenik zastonj in poštnine prosto.
se zcLsOn-stj©, sed-aj
všelenburgovi ulici štev. 1
nasproti Kazine.
Redka prilika za nakup
K 44*40 stane 1
kompletna obleka za gospode ali kostum za dame modni površnik za gospode ali raglan ali prašni plašč za dame, posamezne hlače za gospode ali krilo iz blaga ali za prati, modni telovnik za gospode ali bluza ali jupon za dame, klobuk ali slamnik za gospode ali velika modna čepica za dame.
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-Ljubljana, Marije Terezije C. 16. droci se izdelujejo po najnižji ceni.
Zavod za pohištvo in dekoracije
PRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.