114. številka. Ljubljana, v petek 18. maja. XXI. leto. 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan sveeer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah ftt. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
John Buli v skrbeh.
Nečuven militarizem in groznično oboroževanje, pretresajoče vso celino evropsko, dolgo ni preskočilo morske ožine, ki He v podobi rokava razteza mej našim kontinentom in kraljevino angleško. Srečna leža ua otoku in zaupanje v svojega vojnega brodovja nepremagljivo silo, zazibala sta plavolase sinove Albijona v skrajno brezskrbnost, da so mirno preštevali svoje cekine in se k večjemu škodoželjno ozirali ua narode na celini evropski, stokajoče pod bremeni, poprej nečuvenirai.
A tudi Veliko Britanijo, desetletja živečo ob vojnej slavi, ki si jo je stekla v slavnih bitkah pri Trafalgaru, Abukiru, VVateiioo in na drugib bojiščih, morala je naposled zadeti splošna osoila, tudi njena kramarska politika mora v poštev jemati sedanji položaj in skrbeti za svojo varnost, za katero toliko časa ničesar storila ni.
Prejšnja brezskrbnost in pristno angleška flegmatičnost premenili sta se kar čez noč v hudo skrb, rekli bi skoro, v veliko bojazen. Skrbi in bojazni pa je tudi uzroka dovolj , kajti pokazalo se je, da sta vojska in toliko proslavljena mornarica v najslabšem stenji. Že pri bombardovanji Aleksandrije pokazali so se ozbiljni nedostatki in da je A ralu paša imel na razpolaganje večjih kanonov, ne vemo kako bi se bilo godilo orjaškim angleškim oklop-nicam.
Takrat čuli so se že glasovi, da treba reform, da je mornarica slaba, orožje pod kritiko, da treba kaj storiti za vojsko in za brodovie. A ti glasovi so v kratkem zopet potihnili, nastala je zopet prejšnja brezskrbnost, katero je prvi laui dramiti začel znani Charles Dilke s svojimi jedrnatimi članki v „Fortnightly Revievv", dokazujoč, da Angleška nema niti kanonov, niti brodovja, niti vojakov dovolj, da se mora v Indiji umikati pred Rusijo, v Evropi pa jo nadvladuje Francija.
Za Dilkejem poprijela je besedo druga avtoriteta, lord Charles BereBford, ki je s pravil še druge žalostne in za ponosno Anglijo uprav sramotne stvari na dan. Dokazal je, da admiraliteta nema niti vojnega načrta niti premogovib zalog, da 1885. leta admiral Hotkins ni mogel v Baltijsko morje, ker je bilo vojno brodovje brez kanonov in da je mornarica sploh tako slaba, da bi ne mogla braniti angleških obalij.
LISTEK.
Pesmi.
Zložil Jos. Cimperman.
(Založila knjigotržnica J. Giontinijeva. 1888. Tiskala Klein-mayr & Bamberg v Ljubljani.)
„Nanizani ao v knjigo listi, Po listih pesmi raznih let: Bodeče trnje, mebek cvet,
A raslo vse je v duši isti!
S temi lepimi stihi predstavlja nam svoje 190 str. obrežne pesniške proizvoda g. Cimperman, vzbujajoč ž njimi naše najglobejše sočutje, naše srčne simpatije, kajti kakor Heine v svojo BMatratzengruftu, tako je Cimperman že leta in leta prikovan na svoj vozni stol in redki so dnevi, da pod jasnim nebom uživa sveži vzduh in gleda krasno pisano naravo, katere se pa niti tako veseliti ne more, kakor drugi ljudje katerih nobena telesna bol ne ovira.
Telesna bol pa Cimpermanu ni upognila duha, niti uničila veselja do petja.   Pesem mu mora iz
Za Beresfordom oglasili so se Randolph Churchill in vojaški strokovnjaki Colomb, Bartelott in Ilavelock in v javni zbornici pripovedovali čudne stvari o vojaške uprave grozni zanemarjenosti. Skoro neverjetne stvari prišle so na dan. Culo se je, da Angleška nema smodnika, da ima mala Švica več kanonov, nego Velika Britanija. Čulo se je dalje, kako Anglež nikdar ne more zatajevati kramarskega svojega duha. Ne dovolj, da svojim sovražnikom za dober denar prodajajo orožje in strelivo, se njih skrajna dobičkarija kaže celo pri zalaganji lastne vojske. Bajoneti bili so tako slabo narejeni, da so se v boji s Sudanci krivili, bili nerabljivi, seuo bilo je gnilo, puške za nobeno rabo, kanoni so se pri drugem ali tretjem strelu razletavali, municija bila za lastne ljudi bolj nevarna, nego sovražniku. Pri vsem tem stoji pa jeden voj na Angleškem sedem in pol milijona funtov šterlingov, jeden voj na Nemškem pa samo pol drugi milijon tolarjev, kar je čisto naravno, kajti Nemci klepljejo svojo „Erbs-Vfurst", dočim Anglež dan na dan povžije veliko in jako te&ne hrane.
Vse rečene kritike še neso vzdramile kramarske flegme angeške. Še le redaj, ko se je oglasil „jedini" general Wolseley, še le tedaj zganil se je John Buli v vsej svojej usnjatej dolgočasnosti. Wol-seley pravil je pa tudi take r.tvari, ki morajo po-šegetati Še tako lesenega Angleža. Rekel je, da ni potrebnih vojašnic, da imajo baterije najslabše kanone, ki se sploh v kakej vojski nahajajo, nuve puške repetirke ni še niti jeden polk dobil, zaloge in skladišča so popolnem nezadostne. V trdnjavah bo še stari topovi, puške prostovoljcev so zastarele, isto tako municija, v Woolwichu nakupičena in puške in kanoni. Najboljše oklopnice nemajo pravih kanonov, dve jih tudi pred marcem 1889 dobili ne bosta. London je brez brambe, v topničarstvu pa smo tako silno zaostali, da bi Armstrong, Whit-worth in "VVoohvich, vsi vkupe ne mogli izdelati toliko kanonov, kolikor jih treba za ladije in trdnjave. S kratka, Anglija je tako slabo oborožena in zavarovana, da takorekoč vabi sovražnika na pohod. 100.000 vojakov, pod varstvom mogočnega brodovja izkrcanih da obali angleški, moglo bi v štirih dneh osvojiti si London, kar bi bilo toliko, kakor An glije popolni poraz.
Generala VVolseleva besede spravile so John
tesnega nedrija, v pesmih daje duška svojemu dolgotrajnemu trpljenju, v pesmih razkriva nam vsa svoja srčna čuvstva, blago svoje srce, katero baš v prelepih granesib nahaja svoje tešilo. Njemu je poezija potreba, kakor ujetemu tiču milozvočno petje, da v umetno zloženih, skrbno opiljenih stihih in v blagoglasnem jeziku izraža veselje in žalost, ki kakor plima in oseka bijeta ob ozke obali srca.
Juvenalove besede „Nenio dolorem fingit in hoc easu," katere je Cimperman „Strunarjevi prošnji" na čelo postavil, dono nam nasproti, kakor bi bile ravno njemu namenjene. Njegova bol ni prisiljena, le preresnična je, zatorej predobro umejemo, zakaj pesnik prosi :
»Prepeval naj bi sivolas,
Potrt od teže let:
Ne hOti Bog, okrati čas,
Da prej ostavim svet."
zakaj trepeče pred dobo, ko bi peval v smeh, ko bi ljudi j ne ganil starčev jok, ne mikal hripav glas, ko bi zastajal vroče krvi pretok, vsak up bil pokopan, ne, ne, te dobe ne htel bi doživeti, zato vsklikne:
„Ne, Oče, podiji smrt!"
Bulla po konci. Začel se je bati za svoje nagro-madene novce in strah ga obhaja, kaj potem, ko bi si kdo prisvojil London in bi angleškim Čmerljem odnesel ves med, ki so ga nabirali cela stoletja. Ker angleški kramar dobro ve, da se s samim vatlom nič ne opravi proti puškam ostragušam, repe-tirkum in novodobnim kanonom, moral se bode upog-niti bojevitemu duhu časa. Skrbeti bode moral za varnost ožje svoje domovine, nič manj pa tudi za svoje mnogobrojne po vsem svetu raztresene kolonije in postaje. Gibraltar, Malta, Ciper, Sueški prekop, Aden, Kapska dežela, Indija z Birmo, obširna Avstralija, Kanada in druge manjše naselbine, vse so potrebne izdatnega varstva, povsod je braniti angleške koristi in narodno čast.
Gorostasna je ta naloga, teško izvedljiva. Še bolj pereče pa je vprašanje, bode se li izvela o pravem času. Položaj je tako napet, da je vsaki trenutek nadejati se resne konrlagracije, ko se bode tudi pri naših antipodih bil po morji in po kopnem ljut boj za evropske koristi. Takrat utegne tudi Anglija pokoriti se za svojo kramarsko sebičnost; obžaloval pa je zaradi njenega poraza ne bode nihče.
Nemškutarija na Koroškem in Štajerskem z nemškim šulvereinom vred!
Govor poslanca dr. ffregorca v državnem zboru dne 8. maja 1888.
(Po stenografskein zapisniku).
Visoka zbornica! Člen 17. državnega osnovnega zakona veli: „pravica najvišjega vodstva pri vsem odgojevanji pripada državi." Ovo pravico izvršuje: naučno ministerstvo, deželni in okrajni šolski nadzorniki in naposled deželni, okrajni in krajni šolski sveti.
Drugi, a mnogo bolj sloviti, 19. člen pravi v 3. odstavku: „v deželah, kjer prebiva več narodov, treba javne šole tako urediti, da bode, ne da bi kdo prisiljeu bil učiti se drugega deželskega jezika, vsak narod za izom iko potrebnih sredstev imel v svojem jeziku." S temi besedami priznava se vsakemu avstrijskemu narodu pravica vsaj do narodne ljudske šole ter se mu ta pravica zajamči po državnem osnovnem zakonu.   Meni je narodna
Cimpermanove pesmi so, kakor sam pravi, iz raznih lot, kakor so jim razni naslovi in vsebina. „Listi ljubezen" opevajo visoko pesem, ki se nikdar ne bode izpela, ljubezni srečne in nevesele trenotke. Neveselih bilo je izvestno več, in tožbo čujemo, da ljubezen ne bode zopet oživela, da
„Adamu iz raja Ni steze uazuj Le jeden pozdravi Življenja nas maj!
in kakor Preširnov „Mornar" tako je tudi on občutil ženskega lica nestalnost in nezvestobo:
„Sani bo po cesti zdričale In njega in njo odpeljale
Tja v cerkev pred božji oltar,
Da združita se za vsekdar.
Vri meni mimo so hiteli In Bvatje vriskali in peli,
A jaz sem utiral sni/..'.
Svedokinje bede skrivne.
Zvestoba, dekliSka zvestoba, Nikdar te ne zabim do groba:
Ce ona storila je to, Kateri verjame 8o kdo?z
šola tista, kjer materinščina velja kot jedini poučni jezik v vseh predmetih, in se drugi deželski jeziki uči le kot neobligaten predmet.
S tem zlagajo se besede 19. člena, katere se nahajajo v njegovem pravem odstavku: „vsak narod ima nedotakljivo pravico varovati in gojiti svojo narodnost in jezik." Te besede so modro premišljene. Narodnost obseza več nego samo narodni jezik; ona obseza vse zunanje in znotranje življenje narodovo, njegovo pleme ali rod, njegove kulturne posebnosti, kakor se ta pojavljajo na svetlo z ozirom na vero, socijalni red, na nravnost, pismenost, umeteljnosti in znanosti, na običaje ali navade. Vse to izraža se naposled najlepše in najbolj nežno v narodnem jeziku, v materinščini. V tej živi narod. Kjer popuščajo materinščino, ondi narodnoBt — umira. (Posi. Gregru: tako je!) In tukaj nahaja se najtehtnejši uzrok, zakaj Bleharni narod avstrijski zahteva materinščino kot jedini poučni jezik v ljudskih šolah. S takšnim zahtevanjem zlagajo se vsi odličnejši pedagogi in učniki vseh omikanih narodov, zlasti nemški. Ti na primer pravijo: „v otroku treba miBli vzbujati v materinščini, in vsled tega moramo gojiti najprve materinščino. Res da časih zelo nadarjeni otroci premagajo precej vse težkoče pri učenji tujega jezika. Toda vselej zaostane nekoliko jako nepovoljnih posledic: otrok meša tuje besede mej besede svojega maternega jezika, nima prave ljubezni ne do starišev, ne do domovine, ne do materinščine. Če stokrat mu zmanjka najpotrebnejših izrazov, ves značaj omahuje. Le materinščina utisne človeku pravi narodni značaj v dušo. (Poslanec dr. Vi tezić: jako resnično!). Zatorej nemški stariši naj ne pripuščajo, da bi njihovi otroci učili se katerega tujega jezika, dokler neso v svoji nemški materinščini dovolj trdni." Tako pravijo nemški pedagogi. Ob priliki, ko je v Berolinu 1. 1886. zboroval veliki kolonijalni shod, izrekel je profesor Knoll sledeče pomenljive besede: „otroku ne smejo drugega jezika uriujavati, dokler se njegovo duševno življenje z materinščino ni tako tesno spojilo, da se zanaprej vse njegovo mišljenje v besedah izvršuje zkozi celo življenje samo v materinščini."
Vsled tega mislim, da smem tako izraziti se: jedino pravo in resnično 'je tukaj to, kar člen 19. državnih osnovnih zakonov vsakemu avstrijskemu narodu priznava in jamči, namreč narodna šola, v v kateri velja materinščina kot jedini poučni jezik. Kako obnašajo se temu nasproti c. kr. avstrijske šolske oblasti. Moram reči, da izrekom ovih pedagogov in ukrepom osnovnih državnih zakonov popolnem pritrdujejo, jih tudi jako vestno izvršujejo, kedar se gre za nemške otroke za nemško sole. Toda žali Bog treba mi pristaviti, da jih šolski uradi precej pozabijo, čestokrat zelo zatajijo, kedar velja za slovanske otroke in slovanske šole. Slednje godi se zlasti v deželah, kjer več narodnosti živi; na Šlezkem, Moravskem, Štajerskem, Koroškem, nekaj časa tudi na Kranjskem, naposled na Goriškem, Tržaškem in v Istriji. Tukaj obnašajo se c. kr. šolski uradi, kakor da bi jim glavni nalog bil hitreje ko mogoče postaviti nemški most od Kruova na Šležkem do Trsta ob Jadranskem morji. Kakor kafra zgine jim zdajci člen 19, državnih zakonov, na § G. Ijudsko-šolskega zakona pozabijo, pedagogov najveljavnejših načela zavržejo, samo da
morejo Slovane nemčiti. V dokaz povedanemu hočem opisati šolske razmere na Koroškem in Štajerskem, kolikor so namreč s c . kr. šolskim nadzorstvom z zvezi.
Slovenci štajerski in koroški imeli smo od časa Marije Terezije in cesarja Jožefa naprej le nemške šole. Tudi katekizem bil je nemšk. To je trajalo blizu 100 let in še le sedaj so izprevideli, kako brezkoristne so takšne šole ter so za ministrovanja Bachovega dovoliti blagodušnemu slovenskemu domoljubu, knezoškofu Slomšeku, v ljudskih šolah na Koroškem in Štajerskem uvesti slovenščino kot poučni jezik. Tako je zgodilo se, da so Slovenci ob času, ko je obveljal 19 člen državnega osnovnega zakona od 21. decembra 1867., posedali slovenske ljudske Šole, katero posest jim je ta zakon sedaj zajamčil.
Ta dogodek je prisilil nemčevalce misliti na druga pota in nova sredstva. Zbirljtvi v tem poslu nikakor neso bili. Najprve poslužijo se § 6. šolskega zakona od 14. maja 1869-, kateri veli', puhnem jeziku in o poučevanji v drugem deželskem jeziku razsoja deželni šolski svet 'aslišavši tiste, kateri šolo vzdržujejo, t. j. krajni šolski svet. No, in sedai plauejo nemškutarji nad slovenskega kmeta čer ga obdelavajo in mu blebetajo, kako strašno potrebna je nemščina za njega in za njegove otroke, da jim naposled veruje. Kmalu sklenejo v posameznih krajnih šolskih svetih prositi šclike oblasti, naj skrbijo, da se bode v ljudskih šolah učilo „več nemški". (Čujte, čujte, na desnici!) Prošnje so takoj uslišane, to pa tako, da sninj slovenski kmetje, kjer se že zavedajo svoje narodnosti, vse močno obžalujejo. V svojej preveliki zaupnosti mislili so, da bode slovenščina še zanaprej v šoli ostala kot poučni jezik, ker se to samo po sebi razumeva in zdrava pamet zahteva. Toda tukaj so se hudo zrno tili. Šolske oblasti so iz domnevnega učnega predmeta (nemščine) kar meni nič tebi nič — napravile poučni jezik. Na ta način izgubili smo več kakor 100 slovenskih šol. (Čujte, čujte, na i les ni.) Najprve so slovenščino izpodrinoli iz vižjih razredov, jo potisnili v nižje, nekaj časa je še trpelo v prvem polletji prvega šolskega leta, a naposled so jo popolnem zapodili iz šole. iDalje prih i
Govor državnega poslanca gospoda Karola Kluna
v 223. državnozborskej seji dne 1. maja 1888 (Konec.)
Drugikrat razsodil je deželni šolski svet, da stariši žele nemške šole, da torej deželni šolski svet ne more proti volji onih, ki vzdržujejo šolo, pre-miujati jezikovnih uredeb. Če pa drugi stariši, ki plačujejo za šolo jednak© ali še večje davke, ne žele nemške marveč — slovensko šolo, se prezirajo njihove prošnje ter se deželno šolsko oblastvo sklicuje na to, da se je izrekel proti temu krajni šolski svet. Tako se sučejo koroška šolska oblastva v vednem krogu; pred stariši sklicujejo se na občine, pred temi pa na krajne šolske svete, ti na stariše, tako da prošnje ubogih ljudij nikoli uslišaue neso. In če se konečno strinjajo stariši, občine in krajni šolski svet. (Poslanec dr. Steinvvender: Kje je to bilo? — Klici na desnici: Pustite ga govoriti!) in vsi skupaj (Poslanec dr. Steinvvender: Kje je to bilo? — Klici na desnici: Boste že slišali!) zahte-
A dasi ga tlači telesna bol, dasi je okusil nesrečne ljubezni trpkost, vender ne plaka obupno, marveč dviguje se v svojih pesmih kakor škrjanček pod sinje nebo in zopet veselo gostoli v prelepih pesmih „Pod kostanjem", „Uselilo cvetje" je že elegičnega duha, kajti
„Izvori bo veselja VHi izčrpni
Samu studenec alćharne hridkosti Nikdar nam v žilah svojih ne presiha,"
zatorej:
„ Miruj, srce in zberi vse kreposti,
Da mož do poslednjega žijem vzdiha;"
Dasi bolestim njegovim „zlahka ni primere0, dasi nema upa, se rešiti, vender v 16. sonetu pogumno zakliče:
„A hujše name še trpljenje pridi, Značaj si moški vem jaz ohraniti In potlej dan poslednji meni vzidi."
Kaker »Uselilo cvetje" tako so tudi .Kristali" v samih blagoglasnih sonetih zloženih. Pesniška ta oblika pesniku izredno ugajn, sonetje njegovi bo jako uglajeni, glede tehnike dovršeni. Posebno prijala nam je sonetna kitica „Simonu Gregorčiču", ker je tako pristno popisan obeh pesnikov sestanek in ču-
tila, ki jih je vsled tega sestanka gojil Cimperman sam. Spodobilo bi se, da bi se obširno bavili z ostalimi oddelki Cimpermanovih pesnij, saj imajo „Iveri", „Gazele", „D i stihi" in ostale pesmi, mej njimi osobito »Moška čast" še mnogo lepega v sebi. A prostor skromnega lista je takemu podjetju pretesen, in povedati ne moremo vsega, kakor bi radi in kakor naš Cimperman zaslužuje. Zatorej naj blagovoljui čitatelj sam vzame Cimper-raanove pesmi v roko ter je pridno prelistuje. Poleg fine, elegantne oblike našel bode v njih mnogo pravcatih kristalov, zdravo, jedrnato liriko, ki se jako blagodejno razlikuje od neke vrste pesniških epigonov, katerih pesmi se samih solz kar cede, kakor namočena goba.
Cimperman je našemu narodu jako priljubljen pesnik, zatorej bodo pesmi njegove našle glasen odmev mej rojaki, zatorej bode izvestno izpolnila se želja njegova:
„In kar srce je pelo kd;ij,
Ko čil završim tek, Če vredno, vnukov rod poznaj,
U včka zveni v vek!"
vajo slovensko šolo, tudi to ne pomaga in če gre dobro, je naravnost odbita prošnja, ali se prične preiskava, ki se konča s disciplinarnim preiska-vanjem ali z ukorom. (Poslanec grof Lažansk^: Pravo turško gospodarstvo! — Poslanec dr. Steinvvender : Kje je to bilo ? - Klici na levici: Dejanja!) Goli uradni dokazi. (Klici na levici: Dejanja! Na dan ž njimi! — Poslanec dr. vitez Tonkli: Mir! Mari je to umika? — Poslanec dr. Steinvvender: Pomirite se, gospod dr. Tonkli! — Posl. dr. Russ: Tonkli nas bo učil omike! On sega največkrat v besedo. — Poslanec dr. vitez Tonkli: Nikoli nesrao segali v besedo! — Poslanec Salašek: Molčali smo, ko je govoril Dumreicher!)
Jako označilen za oblastvo glede slovenskega pouka je nastopen dogodek. Podružnic* sv. Cirila in Metoda v BiBtrici, ki ima namen pospeševati in podpirati slovenske ljudske šole, hotela je zborovati na Vratih dne 22. m. m. Dnevni red je bil jako nedolžeu, vender je prepovedal shod okrajni glavar v Beljaku, in sicer z izgovorom, da se je bati radi razburjenosti nemškega prebivalstva izgredov. Vender ni bil nihče drugi razburjen, kakor okrajni glavar sam, ki ai je hotel s prepovedjo potolažiti razburjenost. (Poslanec grof Lažansk^: Lep gospod to!)
Iz mojih besed morete torej spoznati, koliko vrednosti imajo trditve gospoda poslanca Celovške trgovinske zbornice, ki je rekel včeraj, da posameznim narodnostim dajejo vse brez izjeme s polnimi rokami. Iskali smo, a ničesar našli, kar bi nam bili dali. Gospod poslanec skliceval se je na Bosno in dal sijajno spričevalo tamošnji upravi. To je že gospod poslanec mesta Prage skrčil na pravo mero, vender trditi si upam, da bi bili mi srečni (Tako je! na desnici !), ko bi bile pri nas take razmere, kakor so v Bosni, in ko bi vlada toliko skrbela, za nas, kakor skrbi skupno miuisterstvo za Bosno. (Prav res! na desnici.)
Tam se ustanovijajo šole, grade ceBte in železnice in varuje verski čut prebivalstva (Klici na levici: To vse se stori na deželne troške!), in jezikovna ravnopravnost je upeljana v večji meri, kakor pri nas.
Umevno je, gospoda moja, da so razmere, katere sem opisal, vzbudile veliko nevoljo mej slovenskim prebivalstvom, in da je nevolja še večja, ker so vse ostale pritožbe na višja oblastva brez odgovora. Navel sem nekaj slučajev. Opomnim še, da so se. že pred letom pritožili proti nemški šoli občina Bilčovas in trije krajni Šolski sveti v Rožni dolini, a še sedaj neso odgovora dobili. (Čujte! Čujte! na desnici.) Tako se dotični prosilci ne morejo pritožiti na kompetentna sodišča in zahtevati svoje pravice pri upravnem sodišči, oziroma državnem sodišči.
Te nevolje, gospčda moja, ne bodo potolažile lepe besede, katere je govoril Nj. ekscelencija v budgetnem odseku in danes tukaj (Tako je! na desnici.), ker smo že večkrat slišali take lepe besede, ne da bi se uslišale terjatve slovenskega prebivalstva in uresničile resolucije. Ta nevolja je vedno večja, in zato je umevno, ako vsprejmemo besede, katere govoril je danes gospod naučni minister z nekakim dvomom, da z odločilnim nezaupanjem (Dobro! Dobro! na desnici. — Klici na desnici: Mi vsi !) in da nesmo zadovoljni s tako garancijo, temveč da ji še-le tedaj priznamo vrednost, ako nam jo da zanesljivejši porok, kakor je gospod naučni minister. (Živahna pohvala in ploskanje na desnici. — Govorniku častitajo.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubij aui 18. maja.
Jutri se bode v državnem zboru končala bu<1getna debata. Po Binkoštih bode pa zbornica rešila še zakon o obdačenji špirita, pogodba z Lloy-dom in zakon o daljnem sistovanji porotnih sodišč za anarhistične zločine.
V Budimpešti se že delajo priprave za zborovanje delegacij, ki se snideta dne 5. junija in bodeta zborovali skoro ves mesec. V delegacijah bode grof K.alnokv nam zopet pojasnil vnanji položaj.
4 ešk i deželni šolski svet je bil izvolil odbor petih članov, kateri je imel pretresavati vprašanje ob urejenji pouka češčine na nemških srednjih šolah. Podlaga tem posvetovanjem so bile izjave gimnazijskih profesorjev, ki so bili vprašani za svoje mnenje. Odbor je sklenil predlagati, da se češčina poučuje za učence vsakega razreda posebe, ali pa dveh razredov vkupe. Da se pa dobe dobre učne knjige, naj se razpišejo nagrade.
Viiuiij«' države.
Srbski učni minister poslal je vsem ravnateljem srednjih in ljudskih šol okrožnico, v katerej opozarja učitelje, da naj strogo izpolnujejo svoj poklic ter se ne mešajo v politične agitacije. Politične agitacije šoli škodujejo, zato bode vlada gledala, da se učitelji ne bodo ž njimi pečali. Učiteljem, ki gledajo le na šolo, pa obeta minister, da se bode oziral nanje.
Mrl»»ku vlada je odstavila več župauov in prefektov blizu bolgarnke meje, kateri so podpirali bolgarske begune, da bi ložje napravili nemire v svoji domovini. Vsa sela v okraji Niš, Pirot in Vranja so preiskali, Če se kje zbirajo bolgarski beguni in roparji. Krističeva vlada hoče z vso energijo odganjati od meje vse miru in redu nevarne elemente.
Ilolgarska vlada ni odstavila metropolita Klementa, temveč mu je le Trnovsko mestno pred-stojništvo prepovedalo v mestnih cerkvah opravljati službo bo2]o, ker se je bavil s politiko, kar je po cerkvenih pravilih ostro prepovedano pravoslavnemu duhovenstvu. Tako se poroča od bolgarske vladne strani, a najbrž je mestno starejšinstvo ravnalo po navodih vlade. Na ta način hoče vlada uničiti moža, ne da bi z bolgarskim eksarhom kaj pri šla navskriž.
Predvčeraj je na Berolinski borzi bila razširjena vest, da je Rusija od francosko-holandskega konzorcija dobila veliko posojilo. Kurs rublju se je vsled tega hitro povišal.
V Makedoniji jc vse mirno, le Bemtertja se prikaže kaka roparska četa. Na skrivnem se pa še vedno močno agituje mej kristijanskim prebivalstvom. Turčija je zaradi tega storila raznovrstue naredbe. Diplomacija obrača veliko pozornost na Makedonijo. Angleška vlada je tja poslala še jednega novega konzula, Shipleva. Poslaniki v Carigradu skušajo vedno dobiti točna poročila o dogodkih v Makedoniji. Turčija ima dovolj vojske, da bi zatrla vsak ustanek, a se boji prelivati krv, dobro vedoč, da bi to dalo povod evropskim državam, da bi se jele umešavati v njene notranje zadeve. Tem težje je zanjo, ker ni izvela reform, katere določuje Bero-linska pogodba. Generalnemu guvernerju dala je ukaz, da naj se kolikor moč izogiblje krvavih konfliktov.
FrancuNko vojno in pomorsko ministerstvo bodeta zahtevala 30 milijonov fraukov za utrdbo morskih obrežij. — Ker se je večina lige patrijotov izrekla za Boulangerja, je več njenih članov izstopilo in osnovalo novo ligo ,Union patriotiqueu. Pri prvem zboru je bilo zastopanih 34 podružnih odborov po svojih zastopnikih. Sklenila in vsprejela bo se pravila. Prvi člen pravi, da se je liga ustanovila, da bode delala na to, da se spremeni Franko-brodski mir ter Alzacija in Lorena zopet vrneta Francozom, in Be domači izdelki varujejo tuje konkurence. Delala bode z besedo in dejanjem. Vsa politična in verska vprašanja se izključena. 7 član pa določuje, da se razpusti, kadar Francozi zopet dobe Alzacijo in Loreno. Člani te zveze morejo biti samo republičani, dočim more biti član lige patrijotov vsak Francoz bodi katere stranke koli.
V Srediijej Aziji se pripravljajo važni dogodki, ki bodo morda uplivali na evropsko politiko. Poročila, ki so dosedaj došla ravnim listom so Še jako nejasna, a toliko je gotovo, da ob afganskej meji nekaj ni v redu. Rusi so pomnožili posadke ob meji, da bodo varovali svoje koristi, ko bi v Heratu buknil ustanek. Afgani so zahtevali davek od Salorov, ki pasejo svoje Čede mej ruskim in af-ganskem ozemljem. Zaradi tega se je mej Salori in Afganci unel boj, ter so bili na obeh straneh že štirje mrtri. Ruski polkovnik Alihanov je prišel mirit z vojaki, a je bil boj že končan, ko je prišel na bojišče. Angleški vladni krogi že preudarjajo, da bi angleška vojska zasela Kabul, ko bi v Afganistanu nastali kaki neredi.
Dopisi.
Z Dunaja 15. maja. [Izv. dop.] Kar obstoji slovenski klub, ni ga bilo še tako prijaznega večera, nego je bil zadnji klubov večer. Ali ne samo prijazen, bil je tudi v mnogem obziru jako interesanten. K obema tema lastnostima pripomoglo mu je pa v vrsti izvrstno berilo, izborno in naudušeno popevanje slovenskih pesnij in konečno še prav prijateljsk razgovor o berilu in o druzih stvareh. Obiskovalci kluba ne čutijo se samo rojakov, ampak oni so si prijatelji; in večer, ki ga prebiješ mej takovimi prijatelji, ostal ti bode gotovo vedno v lepem spominu. Kakor sem že omenil, bilo je zadnje berilo g. Premerna jako interesantno, ne le po vsebini sploh, ampak tudi zato, ker obdeluje nekoliko naše slovenske razmere, zato si štejem v dolžnost, natančneje seznaniti ž njim tudi bralce ^Slovenskega Naroda". — „Ime je nekaj," — tako začenja gosp. Premem — „brez čeBar bi nikdo izmej nas rad ne bil. Čim več imen ima človek, tem večo stopinjo zavzima v socijalnem življenji. Imeua se pa dele: 1. v lastna in 2. v zaznaroovalna. Namen govornikov je govoriti samo o prvih, in te deli zopet
v prava osobna, v neprava osobna in v imena dežel, narodov, mest i. t. d. — NajnavadniŠe mej pravimi osobnimi imeni je krstno ime. Navadno je to ime kacega svetnika, le nekaterim romanskim narodom ni zadosti jeden sam svetnik, dajo otrokom najeden-krat kar vse svetnike (Toussaint = tutti santi). Ni pa vse jedno, katero ime da se komu, kakor priča ona šaljiva dogodbica o očetu, ki se je posvetoval z botri, katero ime naj bi dobil njega sin.   Ker se neso mogli zjediniti, reče jim stari: Naj pa bo, dajte mu moje ime, bom pa jaz brez njega. — Marsikdo bi pač rad pozneje preineuil svoje krstno ime, kajti ni vse jedno, ako se kdo nazivlje Vladimir ali Tomaž, Ivan ali Ožbolt, pač so pa vsi slovenski fantje radi Janezi. Ni tudi vse jedno, ako je tvoja ljubica Ivanka ali Špela, Nežica aH Urša; vender je pa vse jedno, ako je Micika ali Marička. — Verski liberalci dajo otrokom navadno ime kacega heroja. Sliši se Agenor, Ahil, Hektor, Hanibal i. t. d.   Nekov Lah hotel je celo svojo hčer „Italija" krstiti, čemur je pa vender oporekal duhoven. — V Avstriji imamo navadno le jedno krstno ime, razen Predarlskega, drugod jih imamo pa po več. — Židi imajo mesto krstnega imena le predime, vender si je radi preustrojajo v kristijanske, n. pr. Itzig v Ignac i t d. — V sv. pismu čitamo: Abraham je rodil Izaka, Izak Jakoba i. t d.   S tem zaznamovana je bila osoba popolnem.   Ko Be je pa pomnožilo človeštvo, začeli so prvemu dodajati še drugo ime.   Tako nastali so priimki, najdemo jih že pri Rimljanih. — Kako navstala so n. pr. ta imena pri Slovencih? Kmetic naselil se je ob potoku, imenovali so ga Potočnika, drugi na trati, ta bil je Tratnik, tretji je bil vedno dobre volje, zvali so ga Vesela, četrti bil je uboga para, rekli so mu, da je Hudiček i. t. d. Gospod govornik navaja potem še mnogo imen tujih narodov. — Tudi grških imen nahaja se še dan danes mnogo, židje imajo navadno nemška imena, redko kedaj slovanska.   Kakor znano, morali so si jih izbrati še le pod cesarjem Jožefom II. Čim lepše si je izbral kateri izmej njih, tem več moral je plačati.   Pri Rusih, Hrvatih in Srbih nahaja se dostikrat še tretje ime, ime očetovo, n. pr. Fedor Cho-roškin Nikolajevič, Božo Petrovič Markov i. t. d. — Dalje govori še obširno o takozvanem predikatu, ki ga dobi kdo vsled svoje povzdige v plemski stan in o psevdonimu. — Potem  prehaja k nepravim osobnim imenom.   To so pridevki in nade v ki. Prvi povišujejo navadno slavo onega, komur so bili dani, n. pr. Scipio Africanus, Ivan Silni i. t. d.; ali nadevki neso človeku ravno v radost, kajti so navadno zbadljivi. — Ali kaj radi pačijo se priimki, tako n. pr. se je Ambrožič prelevil v Amproschitz, Tomažič v Tomaschtttz, Lešnik v Lbschnigg, Sršen v Sebrschbn i. t. d.   Ravno tako spačila so se dostikrat imena trgov in mest, n. pr. Gorica v Gorz, Cerkvice v Dalmaciji v Zerquizze, Račje selo v Rap-pelgeschiess. — Govornik konča z željo, da bi vsaj odslej vsak Slovenec pisal svoje ime prav slovenski.
Iz lllbulcc ua Dolcujnkem 16. maja. [Izv. dop.] Štejem si v dolžnost, na kratko opisati veselico, ki so jo preteklo nedeljo priredili naši vrli diletantje, pevkinje in pevci. Po dolgem presledku imeli smo zopet slovensko predstavo, igrala se je veseloigra BEno uro doktor." Predstavljala se je prav dobro in vzlasti so glavne osobe svoje uloge jako srečno pogodile, za kar jim je hvaležno občinstvo izkazalo obilo pohvale. Ker je njihov trud imel dober uspeh, bi pač močno želeli, da bi nas še mnogokrat razveselili s slovenskimi predstavami. — Poleg igre pa nas je posebno razveselil naš mešani zbor, ženski tercet in „Loden-Ouartett." Pelo se je izvrstno, zlasti je zbor „Nazaj v planinski raj!" po 8lušalce kar očaral. Prišlo je tudi mnogo tukajšnje inteligencije in iz sosednih krajev. Prosta zabava in ples trajala Bta pozno v noč. Veselica bode vsem, udeležencem v prijetnem spominu.
Domače stvari.
— ([Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu v Št. Vidu pri Planini (nad Sevnico) za razširjenje šole 100 gld.
— (V državnem zboru) je pri obravnavi o budgetu poljedelskega ministerstva Pok luk ar govoril ter pohvalno omenil, da poljedelski minister grof Falkenhavn se resno trudi, pomagati kmet-skemu gospodarstvu. Tudi za rudarstvo skrbi ministerstvo ter izreka govornik posebno zahvalo za vse, kar se je storilo v prid Idrije in tamošnjih prebivalcev in delavcev. Potem razpravlja gospodarske razmere na Kranjskem. Koristna je  naprava poto-
valnega učitelja, katerega predavanja ljudstvo jako zanimajo. Vlada naj bi pripomogla, da bi se ceste zasajale s sadnim drevjem. Za povzdigo živinoreje bi dobro služile osrednje postaje, ki bi oddajale plemensko živino kmetovalcem. Glede Krasa naj se zvrše sklepi, storjeni za njegovo pogozdovanje. Dobro bi bilo na Krasu mesto sedanjih vodnjakov in na-pajališč napraviti globoke šterue, k čemur naj ministerstvo pripomaga z doneski. Uravnava Save in Krke naj se pospešuje. Isto tako naj vlada zdatno podpira osušenje Ljubljanskega močvirja. Končno se govornik zahvaljuje še posebno za preiskave podzemeljskih jam in vodotokov na Notranjskem in za dela, s kojimi se je pričelo uravnavati hudournike ter želi, da bi se v ta namen dovolile za Kranjsko še večje vsote iz poboljševalnega zaklada.
— (Českoslovinsk^ s p o 1 e k.) VeČini bralcev slovenskih časopisov je gotovo znano, da se je osnovalo koncem lanskega leta v Pragi omenjeno društvo, tako rekoč v spomin na lanski Češki izlef s lovenake pokrajine in z namenom, da se-snaoja ter približuje češki živelj slovenskemu. Pred kratkim brali smo v čeških listih, da je odbor omenjenega društva sklenil podpirati gmotno nekatera slovenska literarna in druga društva ter seznanjati svoje društvenike z njihovimi letnimi duševnimi pojavi. Podpredsednik društvu, znani prijatelj Slovencev in vrli zagovornik češko-slovenske ideje, gospod J. Lego, naznanil jt ravnokar naši „Matici Slovenski", katerej je poverjenik in častni član, da ji pristopi društva kot ustanovni člt»n. Živ dokaz bratske vzajemnosti, ki se nam v zadnjem času vedno pogosteje kaže dejanjski. Slava!
— (Umrl) je pri sv. Barbari pri Vurbergu slavni zdravnik gosp. Franc Ksav. Ferk, 14. t. m. 80. let star. Naj počiva v miru! Blag mu spomin!
— (Konfiskacije brez koncainkraja.) Nič novega ni za nas, če nam dojdeta „Agramer Tagblatt" in „Obzor" vsak teden parkrat z deviško belimi prostori, kaj čisto novega pa je, da je državno pravdništvo Zagrebško preteklo sredo h krat u zaplenilo uradne „Narodne Novine" in poluradno »Agramer Zeitung". Vladni pristaši bili so torej ta dan "brez prave duševne hrane in ni jim preostajalo druzega, nego čitati opozicijske liste. Žalostno, zares žalostno!
— (Duhovske spremembe v Lavan-činski škofiji.) Premeščeni so gg. kaplani: Ivan Wolf od sv. Štefana pri Žusenu k sv. Jurji na južni železnici; Ivan Pavlic z Bizeljskega v Loko; Gašpar Kačičnik od sv. Barbare v Halozah v Kozje; Fran Simonič iz Nego ve k sv. Barbari v Halozah; Fran Klepač iz Kozjega na Bizeljsko.
— (V Mengši) osepnice hudo razsajajo. Zbolelo je doslej že 70 osob in šola se je že v drugič zaprla.
— („ Koroške bukvice*) izdaja, kakor znano, g. Filip Haderlap, ali kakor se sedaj piše: „Filypij Haderlap, pisaitel v Celouci." Dobili smo včeraj 7. in 8. snopič in marsikaj nam v njih ugaja, le tisto nesrečno spakovanje s pravopisom ne in mislimo, da ni nikogar, ki bi odobraval pisavo: Ko pryde za šoewo čas, — Ga skoezi duiri pehaio, — Terpvnči ga guad in mraz, — Le maewo jeisti mu dajeo". Zatorej bi pač bilo le umestno, ko bi „Ko-iuoške buikuce" opustile novotarijo, ki nema niti smotra, niti bodočnosti.
— (Akademično društvo »Slovenija") na Dunaji ima 24. t. m. ob 7 >/a- uri zvečer bvojo tretjo redno sejo b sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Šaljivo čitanje društvenika gosp. stud. iur. Fr. Milčinskega: „Bilo je za časa . . . ." in „Slovstveno kritičen dodatek". 4. Slučajnosti. — Lokal: L, Kohlmarkt, Ivnausova restavracija. Slovanski gostje dobro došli!
— (Iz Gradca.) Pri ponovljeni volitvi upravnega odbora I. hrvatskega akademičnega družtva „Hrvatska" izvoljeni so bili: Predsednikom drd. med. Evgen B r e b e r i n , podpredsednikom stud. med. Lju-boslav Dobrilla, tajnikom stud med. Julij Ro-gina, blagajnikom stud. iur. Stevo Budisavlje-vič Priedorski, knjižničarjem stud. med. Petar Borčić, revizorjema stud. iur. Sime Kurelić in stud. med. Ivan Šulentić.
— (Nos odgriznil) je 30 letni Fr. Neff, trgovski pomočnik v Gradci, svoji prejšnji ljubici, služkinji Mariji Ver bič iz Ljubljane, ki ga je odslovila. Odgriznil jej je jeduo stran nosu, da so jo teško ranjeno odpeljali v bolnico. Neti, katerega so deli pod ključ, je v zaporu obžaloval, da ni vsega noBU odgriznil.
Telegrami „Skvenskenu Narodu":
Kotor 17. maja. („Pol. Correspondenz"). Iz crnogorske ječe Grmožur na otoku v Ska (Irskem jezeru ubežalo je dne 8. maja 21 kaznjencev in pobegnilo v albanske gore. Prejšnji dan izginilo je iz okolice Barske 8 hercegovskih ubežnikov, katera je vlada na državne stroške redila že 8 let. Mej ubežniki sta tudi Setovodji Stojan Kovačevič in Miljutin Ilić. Sumi se, da sta oba dogodka v zvezi in da se zopet nameravajo sestavljati čete v Hercegovini. („Glas Crnogorca" javlja, da je bil takoj odposlan jeden batalijon lovit ubežnike. Uredn.)
Berolin 17. maja. „Politische Nach-richten" napovedujejo nove energične naredbe, da se nemška tržišča ne bode preplavila z ruskim žitom, katerega se je zadnje dni UpeljalO 348 vagonov.
Aleksandrija 17. maja. Abesinci so derviše pri vasi Moglau popolnem potolkli.
Dunaj 18. maja. Zdravstveni zakon za Kranjsko dobil Najvišjo sankcijo.
Berolin 18, maja. Stanje cesarjevo trajno jako povoljno, moči se množe, izmeta-vanje manjše.
London 18. maja. V dolenji zbornici je pri posvetovanji troško nega budgeta Fer-gusson ponavljaje zagotavljal, da ni vlada prevzela nobene, zbornici neznane zaveze niti obljubila kako gmotno akcijo. Sicer pa bi ne bilo modro, ko bi vlada obljubila, da se nikakor ne bode umešavala v svetovne dogodke, ker ima Anglija povsod svoje interese braniti.
Trnju i zdravilni VNpeli. Vsakeršno trganje po hrbtu in udih ter bolečine v členkih vspešno ozdravi mazanje z Moll-ovim „ Francoskim žganjem in soljo". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po postu.>m povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, ua Duuaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in pod-disom. 4 (31—7)
jJBUUiD ZTOr
stoji (331—114)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta g Id. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
fa+jes
r I ^ ii j c i:
15. maja:
Siegfrid iz Frankobroda.  — Gomperz Wiesner iz Soteske,   —   Grašič iz Fi-Prašniker iz Kamnika. Pri Muliri:  Frauke iz Brna. — Horak, Juat z Dunaja. — Volčič iz Loža. — Buchbintter iz Prage.
Pri liiuursSititi dvoru: Wukovc z Dunaja.
Pri Momi:
iz Budimpešte. — rana.
Umrli so v Ljubljani:
17. maja: Fran Šafec, kolar, 02 lot, Rimska cesta št. 3, za bramorico.
18. maja: Jožefa Mirt, šivilja, 32 let, Karlovska cesta fit. 15, za plučnico.
Meteorologijo poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
17. majal	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737-7 mra. 737- 4 mm. 738- 3 mm.	150° C 24-0° C 15-4° C	si. vzh. si. JZ. si. j z.	jas. jas. jas.	0-00 mm.
Srednja temperatura 18-1°, za 4-7° nad normalom.
80-40 10950
9325 87P— 278-— 126-80
10-04V3 5-95
62-15 250 gld. 100 .
0
- gld.
nDijLZiaoslra, "borza,
dne 18 maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo včeraj
Papirna renta    .....   gld. 7865
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
b°lu marčna renta ....
Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London ........
Srebro ........
Napol.........
C. kr. cekini ....
Nemške marke.....
4°/u državne svečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 6c/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4,/s0/'o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne Brečke.....i-.M gld.
Radolfove srečke..... 10
Akcije anglo-avstr. banke   .   .    120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld.   a v. .
131 gld.
167 „
97 „
«S „
105 „
118 „
127 „
99 „
178 „
20 „
103 „
225 „
danes
78-60
8040 109-40
93-20 870 — 27740 126-80
10-04 V,
5-95 6217Wg 50 kr. 60 10 75 30 ^0 70
20 20 25 25 25
s MF"  1% »"M lijaki "^jJlBffi J
j firnež iz lanenega olja >
;pročLa.ja. po ceni lin i iu i fin r
LJubljana,
tovarna oljnatih  barv,  flrnežev in lakov.
I
(345—4) p I
se ponuja pri vseh boleznih, zlasti onih, ki izvirajo iz spridene krvi, nadalje pri padici, živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, plučnih tn želodčnih boleznih, naduhi, slabosti, protinu, trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trakulja odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar so jamči. Metoda, ki je hitra in sigurna, pospešuje se z odličnim in skusenim sredstvom Obširna poročila pošljejo naj se z naslovom: (346-1) „X3l37-g-lea,-Ofiiiciii" BreelaM II.
Kri čistilne krooljico
so se vselej sijajno ostednčilo pri zabaaanji ||| i \«-«kega tele*a, glavobolu, navalu krvi, otrpueniti u ili. Mkažeiieui želodci, p.»-uiHnJknnji s Ion ti «1o jedi j, jetrnih In ol»l-»tuili boleznih, in presegalo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatljaini 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto no razpošilja. — Prodaja r(j06—20)
„LEKARNA TRNKO CZY"
'jgT zraven rotovža v Ljubljani. VB Razpošilja se vsak dan po pošti. IH
Najvoč j:i prihrunjonja v Kospodinjđvu.
NajviSju iflli k.iv.mj.i in z.hvto kolajno.
V prodajalnicah koloni-jalnega blaga in delika-tes ter droguerijah
najedenkrnt, B^^^traCt ^»»l«1
ne da bi se  wuwuwu *dAVl*,\*» n(,pmo,|iivo
Daje
Ko
kaj
pridejalo,
izvrstno
mesno juho.
prescirlji *%L zaradi
dobrega ukusa
in
nizke cen«.
Marke: Extractum Puram, Au.r Fines IFerbes und Triiffel- WHtStt,
Fine moke za juho iz sočivja.
Napravijane pod varstvom c. kr. avstrijskega obrtnega nadzorstva in švicarske občnokoristne družbe.
• Osrednja zaloga: VVien, I., Jasomirgottstrasso 6. •
Prodajajo: Peter Lassnik, H. L. Wenzel, Schussnig & Wober. — V Zagorji: R. E. Michelie, Ivan Miil-ler,  Rudniška   brntovska  skladnica. — V Litiji: Ivan VVaggonlk. (902—26)
llMMHI^MBBinnnHHH
VELIKA
(500000
-m. ei r 3s
kol   največji dobitek \ iiaj>rci nc-Jeui slu« nji ponuja v«*lika od lin :'«-bureke države Eajanieeiui denarna loterija.
Specijelno pa:
1 prem. a mark 300000
1 dobit, a mark 200000
1 do hi t. a mark 100000
1 dobit, a mark
J. dobit, a mark
\ dobit, a mark
m dobit, a mark
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
1
7 1
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark 26 dobit, a mark 56 dobit, a mark 106 dobit, a mark 257 dobit, a mark
2 dobit, a mark
515 dobit, k mark 839 dobit, a mark
:$0020 dobit, a mark 15960 dobit, a mark 200,150,
124, 100, 94, 67, 40, 20.
90000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 12000 10000 5000 3000 2000 1500 1000
5 0 0 145
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBUKMU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 95.SOO srečk, od katerih se izžreba 47.800 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital zuasa
9,160.290 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 47.800 dohitkov, ki Id zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda ztiaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem ua 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 90.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeložitvi te velike denarne loterije.
Častiti naročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se narooitve izvršč tudi proti poštnemn povzetju.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 eela originalna srečka av. v. gld. $.50.
1 polovica originalne Kreeke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld. —.DO.
Vsak dobi originalno srečko /. državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se. razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da n»m bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred
30. majem 1888
nam doposlati.
(284—10)
VALENTIN & G0.(
Bankgeschaft,
lE^ ^J^ZO-CTIEČ Gr-
udaj atel j in odgovorni urednik: Dr. Josip VoSnjak.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne