LETNIK VI	CELOVEC, SOBOTA, 29, XII. 1951
V. b. b.
Mnogo sreče in uspeha v novem letu želi vsem čitateljem, sotrudnikom in prijateljem „Slovenski vestnik".
Uredništvo — Uprava.
ŠTEV. 91 (460)
30 let osrednje zadružne organizacije
V četrtek, dne 27. t. m. je bil v Celovcu v srednji dvorani delavske zbornice občni zbor Zveze slovenskih zadrug. Poleg pooblaščenih zastopnikov posameznih včlanjenih zadrug in ostalih Zvezinih članov so občnemu zboru prisostvovali kot gostje tudi zastopniki Slovenske kmečke zveze in Slovenske prosvetne zveze ter zastopnik nemške Koroške zadružne zveze, višji revizor g. Appel. Splošna zveza za kmetijsko zadružništvo v Avstriji in Glavna zveza kmetijskih zadrug v Beogradu pa sta poslali občnemu zboru brzojavne pozdrave.
Letošnji, po številu že 21. občni zbor samostojne slovenske zadružne centrale na Koroškem je bil povezan s skromno proslavo 30. obletnice njene ustanovitve. Po uvodni recitaciji Gregorčičevega slavospeva „Kmečki hiši" je slavnostni govornik, predsednik Zveze slovenskih zadrug, tov. Florijan Lapuš, v velikih potezah orisal nastanek in razvoj slovenskega zadružništva na Koroškem ter delo, s katerim je za gospodarsko okrepitev našega ljudstva pričela Zadružna zveza pred 30. leti. Iz govornikovih izvajanj prinašamo le nekatere zgodovinske podatke:
Fočetiki slovenskega zadružništva na Koroškem segajo že 80 let nazaj. Takrat je bila po zamisli domačina dr. Valentina Janežiča ustanovljena v št. Jakobu v Rožu prva kmečka posojilnica na Koroškem in na ozemlju današnje Avstrije sploh.
Sprva so bile slovenske zadruge na Koroškem včlanjene v Zadružni zvezi v Celju. V letih 1910—1912 pa so se vključile v Zadružno zvezo v Ljubljani. V vsem tem času so številčno rasle in se gmotno krepile. Nasprotniki koroških Slovencev so se zaman trudili, da bi izpodkopali veliki ugled, ki so ga pri ljudstvu uživale naše zadruge. Izpodriniti jih niso uspeli niti z ustanavljanjem konkurenčnih nemških zadrug v naših krajih. Hud udarec pa jim je prizadejala I. svetovna vojna in z njo povezani dogodki. Po plebiscitu so se znašle osamljene in odtrgane od dotedanje centrale v Ljubljani. Slovenski zadružniki na Koroškem pa so bili trdoživi. Že pet mesecev po plebiscitu so sklicali zbor zadružnikov, na katerem so dne 28. II. 1921 ustanovili „Zvezo koroških zadrug v Celovcu". Na ustanovnem občnem zboru je sodelovalo 33 slovenskih zadrug. Tekom dveh naslednjih let se je v Zvezo vključilo še preostalih 12 slovenskih zadrug. Po malenkostnih spremembah v letih 1925/26 je Zadružna zveza združevala 44 zadrug, in sicer 36 hranilnic in posojilnic, 4 živinorejske, 2 blagovni zadrugi, 1 zadružno elektrarno in 1 podporno društvo proti požarnim škodam.
Od njene ustanovitve pa do leta 1927 se ;e Zveza morala boriti za najosnovnejše pravice slovenskega jezika pri deželnem kot trgovskem sodišču in za priznanje lastnega revizorja. Tedanje vodstvo Zadružne zveze je uspešno kljubovalo pritisku in poskusom nemške Zveze in avstrijskih oblasti, ki so na vse načine skušali izsiliti, da bi se slovensko zadružništvo vključilo in spojilo z nemškimi, in je končno uspelo, da je bila Zveza koroških zadrug sprejeta kot enakopravna in samostojna članica v „Splošno zvezo avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju".
Spoznavajoč hibe zgolj denarnega poslovanja je skušala Zveza preko Gospodarske zadruge v Sinči vesi, ki je bila kot prva blagovna zadruga ustanovljena že leta 1899 s prostornim skladiščem, razširiti tudi blagovno poslovanje na vse koroško slovensko ozemlje.
Snovanje in načrte Zveze pa je brutalno prekinil nacizem, ki je preplavil Avstrijo. Z napadom na Jugoslavijo je bila zapečatena tudi usoda slovenskega zadružništva na Koroškem. Člani načelstva Zveze so romali v nacistične ječe, gestapovci s komisarjem Geisner-jem na čelu pa so se polastili naših zadrug in njihovega premoženja. Ob zlomu tretjega raj-
ha smo našli zadružno organizacijo popolnoma uničeno, premoženje razprodano, blagajne pa prazne.
Po daljšem obotavljanju glede obnove naših zadružnih organizacij so nas skušale tudi sedanje merodajne oblasti sprva opehariti za samostojnost. Sele z žilavo borbo je uspelo izsiliti zakonite podlage za obnovo zadrug in povrnitev nasilno odvzetega premoženja.
Zveza kot zadružna centrala je morala pričeti z delom iz nič. Sama brez sredstev je morala hkrati obnavljati in razdruževati posamezne članice, ki so bile spojene z nemškimi zadrugami. Izvedla je nešteto procesov za povrnitev premoženja članicam, reorganizirala včlanjene zadruge, urejevala njihove premoženjske zadeve, pripravila za vse enotna pra-(Nadaljevanje na 2. strani)
Odklanjamo vsak nov poskus germanizacije
Avstrijsko prosvetno ministrstvo je pred nedavnim izdelalo osnutek za zakon o ureditvi učnega jezika na javnih šolah na Koroškem, ki idejno temelji na nazorih „pravice staršev", kakor jo že ves čas propagirajo bivši nacistični veljak Steinacher, deželni in državni mandatarji VdU-ja ter najbolj zakrknjeni in nacionalno nestrpni OeVP-jevski krogi.
Proti temu osnutku je z vso odločnostjo protestirala Slovenska prosvetna zveza v pismu, ki ga je poslala koroškemu deželnemu glavarju, Ferdinandu Wedenigu, kot predsedniku deželnega šolskega sveta za Koroško. (Prepis tega pisma je SPZ poslala tudi zveznemu kanclerju Figlu, njegovemu namestniku Scharfu in prosvetnemu ministru Hurdesu, da jih seznani z njegovo vsebino.) SPZ pravi v svojem pismu med drugim:
„Osnutek avstrijskega prosvetnega ministrstva o ureditvi učnega jezika na javnih šolah na Koroškem odločno, odklanjamo. Proti uzakonjenju tega načrta se bomo borili z vsemi legalnimi sredstvi v Avstriji in na mednarodnih forumih. Z osupljivo brezbrižnostjo, Id naravnost vzbuja odpor, gre ta načrt mimo dejstva, da so v nemški avstrijski družbi močne sile, ki načrtno in vztrajno, s pritiskom in prigovarjanjem, z izrabljanjem predvsem svoje gospo-
darske premoči na eni in gospodarsko odvis- j roških Slovencev.
nostjo precejšnjega števila slovenskih staršev na drugi strani delajo na tem, da bi preprečile, da bi se slovensko govoreče prebivalstvo Koroške naučilo pismene slovenščine. Ponovno skušajo oživljati teorijo o „vindišarjih“, da bi razdvojili koroške Slovence, „vindišarje“ pa prišteli v svoje vrste, kar se je zelo značilno in nazorno pokazalo ob zadnjem ljudskem štetju.
Koroški Slovenci ne moremo odnehati od zahteve, da se materinski jezik objektivno ugotavlja in da se preneha s širjenjem sramotne, znanstveno nevzdržne teorije o posebnem „vindišarskem“ jeziku, ki da bi bil nekaj drugega kakor slovenski jezik. Ob koncu SPZ zahteva, da se naša narodnost in jezik z aktivno pomočjo države zaščitita pred nadaljnjo germanizacijo ter ugotavlja, da tak osnutek zakona, kot ga je pripravilo avstrijsko prosvetno ministrstvo, za nas sploh ne moro biti predmet debate. Koroški Slovenci potrebujemo zaščito, kot so je deležne razne narodne skupine v Jugoslaviji. Ta zakonski osnutek pa pomeni nov poskus avstrijskih vladnih krogov, da bi uzakonili in omogočili od najstrupenejših šovinistov začrtano pot nadaljnje germanizacije slovenskega življa na Koroškem.
Proti temu osnutku je s pismom na zveznega kanclerja protestiral tudi Narodni svet ko-
MARSAL TITO:
,Naša armada ni orodje napada”
Ob predaji novih zastav delu brigad in polkov Jugoslovanske armade je imel vrhovni poveljnik maršal Tito govor, v katerem je med drugim dejal:
„Globoko sem prepričan, da izročam nove zastave v krepke roke, da jih izročam zanesljivim borcem, Id bodo znali čuvati pridobitve naše velike osvobodilne borbe.
Naša armada, ki danes slavi deseto obletnico svojega rojstva, ima eno samo nalogo in ta je: da čuva nedotakljivost naših meja, da brani svoje narode in njihov mirni razvoj, da brani pridobitev velike osvobodilne borbe — in nič več.
Naša armada ni orodje napada; nikoli ne bo naša armada stopila kot napadalec čez meje, da bi ogrožala kogar koli svobodo in neodvisnost. Toda naša armada bo znala dostojno odgovoriti vsem onim, ki bi poskušali ogrožati naše mimo delo, našo svobodo in našo neodvisnost.
Prepričan sem, da se bodo pod temi zastavami, tako v miru kot v vojni, naši polki, naše vojaške enote, še bolj okrepile, da bodo še bolj obvladale tehniko in vsa sodobna vojna sredstva, ki so potrebna, in da bodo — če bo potrebno — šle v borbo in v tej borbi krepko držale svoje zastave in jih nikoli ne bodo izpustile iz svojih rok, da bi bile onečaščene in da bomo pod temi zastavami uspeli in znali ohraniti svojo svobodo in neodvisnost in pridobitve naše velike ljudske revolucije.
Danes lahko tukaj svečano izjavim pred vsemi našimi narodi, da so oni zaupali svojo svobodo krepkim rokam, da so zaupali svoje mirno delo, svojo svobodo in neodvisnost lju-
dem, svojim sinovom, ki stoje krepko kot skala na braniku socialistične domovine. Naše ljudstvo naj bo prepričano, da je naša domovina danes krepko branjena in da imamo armado, ki bo znala dostojno odgovoriti vsem onim, ki bi poskušali ogrožati našo deželo.
Gruber ni dobil zaupanja
Celovec, 28. XII. 1951. Danes je v Celovcu zasedal 25. novembra izvoljeni občni zbor Kmetijske zbornice, da izvoli prezidenta in prezidij Kmetijske zbornice. Ker so vse stranke postavile za prezidenta svojega kandidata, nobeden od predlaganih ni dobil potrebne večine glasov. Deželni glavar je zasedanje zaključil, brez da bi bil prezident izvoljen.
Matija Verdnik Tomaž proglašen za narodnega heroja
Prezidij ljudske skupščine FLRJ je ob 10-letnici ustanovitve Jugoslovanske armade podelil večjemu številu borcev junakov iz narodno osvobodilne borbe najvišja odlikovanja. Red narodnega heroja so sprejeli med drugimi podpredsednik in zunanji minister vlade FLRJ Eduard Kardelj, zvezni minister Svetozar Vuk-manič-Tempo, član vlade LR Slovenije Viktor Avbelj in predsednik Zveze sindikatov Slovenije Janko Rudolf.
Generalna polkovnika Ivan Gošnjak in Koča Popovič sta bila odlikovana z redom svobode.
Med drugimi edinicami je bil odlikovan legendarni Pohorski bataljon zaradi svojega junaštva na Pohorju v prvi polovici meseca januarja 1943 z redom zaslug za narod I. stopnje.
Končno je bilo proglašenih za narodnega heroja še okoli 80 junakov iz osvobodilnega boja, med njimi koroški borec Matija Verdnik-Tomaž, kar hkrati brez dvoma pomeni visoko odlikovanje za ves partizanski pokret na Koroškem, saj je Tomaž dal svoje življenje za svobodo naroda na naših domačih tleh.
Tretja mladinska proga gotova
Ob navzočnosti visokih državnih funkcionarjev je dne 20. decembra t. 1. bil v glavnem mestu Bosanske krajine, v Banja Luki, slovesen zaključek del na mladinski progi Doboj—Banja Luka. Nad 80.000 ljudi se je udeležilo te proslave.
Kako ogromno delo je s tem spet izvršila jugoslovanska mladina, nam pokažejo nekatere zanimive številke. Izkopano in premaknjeno je bilo skoraj 2 milijona kubičnih metrov zemlje, zgrajeno pa 34 mostov v skupni dolžini 1.300 m, 3 predori dolgi preko 3.400 m in položeno okoli 100 km tira. Vrednost tega dela znaša več kot 1.400 milijonov dinarjev.
Posebnega pomena je zgotovitev III. mladinske proge še zaradi tega, ker je s tem bil izpolnjena tudi petletni plan gradnje železniških prog.
Proslave ob desetletnici JA
Dne 22. decembra je preteklo 10 let, odkar je bila ustanovljena junaška Jugoslovanska armada, ki je v letih težke, toda slavne narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita izbojevala sijajne zmage nad fašističnimi okupatorji. Od leta 1945 je 22. december eden največjih praznikov nove Jugoslvaije, posebno slovesno pa so jugoslovanski narodi obhajali letošnjo desetletnico. Po vsej državi so bile velike proslave, na katerih so se spomnili velikih dni pred desetimi leti, hkrati pa so na teh proslavah tudi obnovili obljubo, da bo Jugoslovanska armada ostala zvesta narodu in vodstvu, dokler bo bilo srce v prsih zadnjega borca.
Mogočna proslava desetletnice je bila na predvečer praznika v Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu. Udeležili so se je najvišji predstavniki zvezne vlade in partijskega vodstva, prezidija Ljudske skupšine FLRJ, LR Srbije, Jugoslovanske armade, kakor tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, patriarh srbske pravoslavne cerkve Vicentije Pro-danov ter številni kulturni in javni delavci. O
desetletnici armade je govoril vrhovni poveljnik maršal Tito.
Na proslavi v ljubljanskem Narodnem gledališču, kateri so prisostvovali državni in politični voditelji na čelu s predsednikom vlade LR Slovenije Marinkom in predsednikom Prezidija Ljudske skupščine Vidmarjem, je govoril o pomenu in vlogi armade generalmajor Peter Stante. Po slavnostnem govoru je bil obširen umetniški program.
Tudi v glavnih mestih vseh drugih republik so bile na predvečer desetletnice svečane proslave, tako v Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Poleg tega pa so velik praznik obhajali tudi na številnih manjših proslavah, ki so jih priredili v vojnih enotah, sindikalnih podružnicah, podjetjih in posameznih organizacijah. V Sarajevu so se pričele proslave s častnimi salvami in z umetnim ognjem po okoliških hribih. Ob tej priložnosti so bile odprte tudi številne razstave, ki spominjajo na slavne dni narodnoosvobodilne borbe. V Bosni so ob izviru reke Bosne odkrili spomenik borcem I. proletarske brigade, ki so odtod krenili na svoj slavni pohod.
/
Gostovanje dramske skupine iz Žiro v
Prvič v zgodovini se je primerilo, ck je obiskala svoje zamejske brate na Koroškem ljud-sko-prosvetna skupina k Slovenije in potovala od društva do društva, da jim priredi igro, ki jo je pripravila v domačem kraju v nesebičnem kulturnem stremljenju:
Dramska skupina kulturno-umetniškega društva iz Žirov na Gorenjskem je gostovala v predbožičnih dneh na Koroškem in uprizorila na svoji osemnevni turneji znano Moliero-vo komedijo „Prevarani soprog" v različnih društvih na šestih predstavah. Val navdušenja je zavladal povsod, kjer koli so se pojavili naši gostje in z začudenjem so naši ljudje lahko ugotovil, kaj zmore zrasti na svobodnih tleh. Lahko so videli, česa je zmožno ljudsko-pros-vetno gledališče, če se lahko z vsestransko podporo neovirano razvija naša Ljudska kultura. Čeprav so poudarili govorniki na vseh prireditvah, da je to diletantska skupina in ne poklicno gledališče, hočemo poudariti tudi tem potom, da so nam igrali delavci in kmetje k Žirov, ki se udejstvujejo na odru le v svojem prostem času in jih je le njihova nesebična požrtvovalnost usposobila doseči to visoko umetniško raven, ki smo jo imeli priložnost videti na njenih prireditvah na Koroškem. Lahko pa poudarimo, da je dramska skupina iz Žirov no-siteljica prve nagrade zadnjega republiškega tekmovanja dramskih 9kupin Slovenije.
Dramska skupina ie Žirov, katere prihod smo pričakovali že dalj časa, je pripotovala preko meje pri Podrožčici v petek, dne 15. decembra, kjer jo je sprejel zastopnik Slovence prosvetne zveze.
Prihajala je k nam z namenom, da poglobi tudi s svojim gostovanjem bratske vezi, ki nas povezujejo in dražijo v en narod že več kot tisoč let. Njen prihod ni bil prihod popotnika tujca, ki stopi preko grebena gor« v sosedno deželo, temveč brata domačina, ki stopi čez prag domače hiše na laetno dvorišče. Ta občutek so si mrlo gostje nedvomno pridobili tudi sami, mi pa smo ob njih še trdneje občutili, da smo v duši z njimi eno.
Prišli so, da nam pokažejo plod kukurno-prosvetnega stremljenja preprostega ljudstva v svobodni državi, ki globoko spoštuje in tudi podpira kulturno dejavnost. Veselje naj bi prinašal njihov prihod, zato ,.so si udirali MoB-erovo reč" in brez oklevanja lahko rečemo „bik> nam jn všeč". Spoznali smo lepo klasično komedijo velikega francoskega pisatelja Moliera, spoznali v njej čas, ki je minil pred tri sto leti. dobo „sonČnih kraljev", njene noše in navade, vso smešno impuhlost tedanje gosposke in ve« pretirane razvade plemiških
lenuhov, one gnile družbe, ki je bila tedaj že zrela za propad. In do nagega je slekel Mohar to nespametno golazen, ki se je šopirila na račun revnega ljudstva in jo osmešil v njihovi gnusni nagoti. Kako šaljivo in zabavno je znal opravljati Molier svoj posel, nam je pokazala igralska skupina i* Zirctv na svojem gostovanju v njegovi komediji „Prevarani soprog".
Prvi nastop je bil v St. Janžu v Rožu v soboto, dne 16. decembra. Čeprav je bil čas za obveščanje zelo kratek (komaj par dni prej smo zvedeli za prihod naših gostov), se je
— sonknih kraljev po „ bo«|l milosti in marsikomu se je gotovo medlo v mislih, da vse to enkrat ni bila le šaha, temveč resnica. Mnogo je nudila ta zares taborno podana igra; za zabavo ki premislek, — vsakomur nekaj. Viharen aplavz, s katerim je izražalo občinstvo dragim gostom svojo hvaležnost, je bil zaslužen.
Prireditvi v Št. Janžu so sledile prireditve v Kotmari vesi, v Dobrli vesi, v Šmihelu v Podjuni, v Logi vesi in končno na Brnci, od koder so se igralci spet vračali v svojo domovino v nedeljo dne 23. decembra. Povsod je vladalo isto veliko navdušenje, povsod je izkazovalo občinstvo svojo hvaležnost igralcem z burnimi ovacijami. Nikjer s prireditvijo še ni bilo končano gostovanje in iz vesele bratske družbe je vedno še dolgo odmevala pesem v noč.
Zaključna predstava njihove turneje je bila na Brnci. Ob zaključku te prireditve pri Pran-gar-ju se j« nahvalil tajnik Slovenske prosvetne zveze gostom za ves njihov požrtvovalni trud. s katerim so pripravili koroškim Slovencem nepozabljive prireditve in jih podžgali za aktivno prosvetno delovanje. Izrazil je prepričanje, da jih bodo spremljala na njihovi poti domov sroa vseh, ki so jih s svojim igranjem razvedrili in jih navezali nase. Na zadnje pa jim j« rekel:	Vzemite seboj v spominu ta
košček slovenske zemlje in vedite, da žive tu v našem Korotan« vaši bratje, ki si še vedno neutešeuo žele vsestranskega svobodnega^ razmaha."
Težko smo se ločili od njfc, ko so nam postili po osmih dneh bivanja med nami še bolj naši in domači. Želimo, da ne bi bili zadnjič pri nas, da bi se skoraj spet vrnili k nam in nam prinesli novega veselja in novih pobud.
Nacistično gibanje v južni Ameriki
Britanska sekcija „2idovskega svetovnega kongresa" je imela v Londonu zborovanje, na katerem je govoril tudi vodja ameriške sekcije dr. Israel Goldstein, ld je izjavil, da obstoja še vedno mednarodno nacistično gibanje, katerega središče se zdaj nahaja v Južni Ameriki. To gibanje v Južni Ameriki dobiva vedno nova ojačanja s priseljenci iz Nemčije in ta arabskih držav na Bližnjem vzodu, bjer so številni nacistični funkcionarji iskali doslej zatočišče. Na številnih vplivnih položajih so zaposleni nemški strokovnjaki in ljudje, ki so igrali veliko vlogo že v Hitlerjevem gibanju.
Nadalje je dr. Goldstein izjavil, da prihaja iz južnoameriških založb mnogo časopisov, Ib propagirajo ideale nacionalnega socializma. S« ..mednarodnega nacističnega središča" v Južni Ameriki, ki ima tudi zveze z arabskimi organi-nacijami, se širi nova protižidovska propaganda.
Predsednik židovskega svetovnega kongres« dr. Nahum Goldmanri je na istem zborovanj« izjavil, da bi se Židije počutili mnogo bolj varne. če bi usodo Nemčije v naslednjih 20 do 30 letih določali možje kot je zapadnonemški zvezni kancler dr. Adenauer. Ob koncu je še poudaril, da bi bilo naivno misliti, da je nemška nevarnost odstranjen« s padcem Hitlerje
Buenos Aires. — Predsednik argentinske vlade Juan Peron je imel ob „dnevu petroleja" govor, v katerem je dejal, da je eden glavnih ciljev drugega petletnega plana Argentine, ki ga bodo začeli izvajati leta 1952, popolna preskrba države s petrolejem, jeklom in premogom iz lastnih virov. Agencija France Press? poroča, da je Peron poudaril, da je najvažnejši cilj njegove vlade gospodarska osamosvojitev Argentine.
Prizor ta komedije „Prevarani soprog
Pripravljenost do zadnje kaplje krvi
zbralo v Tišfarjevi dvorani številno občinstvo. Po taborno in zabavno sestavljenem prologu se j« odprl zastor in z začudenjem smo zastrmeli v preprosto a okusno in elegantno urejeno sceno, ki je pričala o strokovnjaškem znanju odrskega mojstra. Smotrna ločna naprava m več žarometrov je očaral« prizorišče, na katerem so se pojavile postave v čudnih kostumih, pisanih plaščih in nakuštraoih ovratnikih, v zavitih perikah in košatih, v svili šumečih krilil#, kakor podobe i« onega sveta. V dveh urah je šla trumo na« Francija Ludvikov
Ob proslavi desete obletnice Jugoslovanske ljudske armade je bila na predvečer v Beogradu slavnostna akademija, ki so se je udeležili številni predstavniki političnega, kulturnega, gospodarskega in javnega življenja jugoslovanske prestolnice. Na proslavi je govoril o pomene desetletnice ustanovitve Jugoslovanske ljudske armade vrhov ni ko man dat maršal Jugoslavije Josip Broa Tito.
Najprej je maritol Tito v svojem govoru orisal napad fašistov na Jugoslavijo leta 1941 in pokušaj, v katerem so se znašli jugoslovanski narodi potem, ko jfh je prodalo in izdalo staro buržoaeko vodstvo. Govoril je o pričetkih na-
30 let osrednje zadružne organizacije
(Nadaljevanje s 1 sitimi)
vila. Sama « je preosnovaia na podlagi novih pravd v „Zv«*o slovenskih zadrug" ter svoje poslovanje postavila na nove podlage- 1* prejšnjega zgolj kreditnega poslovanja, ki današnjim potrebam ne zadošča, je razširila svoje delo tudi na blagovni promet. Ustanovljenih je bik) 8 samostojnih blagovnih zadrug, ki že izkazujejo razmeroma visok promet, »poredno s teni pa so se pričele tudi nekatere Hranilnice in posojilnice baviti z blagovnim zadružništvom. Vse to in pa dejstvo, da je vse Zvezino premoženje leta 1946 obstojalo ta borega *»■ boja zaprašenih poslovnih aktov in knjig, do-čim danes že razpolaga z dobro urejenimi poslovnim prostori, s precejšnjim inventarjem in z lastnim tovornim avtomobilom ter z delavnimi nameščenci- utrjuje naše prepričanje, da se bo deto Zveae tudi v bodoč« uspešno razvijalo.
Na konou se je govornik zahvafH vsem ustanovnim članom Zveze, ki so v težkem času pred 30. leti prijeli m delo kljub takratnim težkočam. Posebno se je zahvalil starosti slovenskega zadružništva na Koroškem g. prelatu megr. Podgorcu kot stebru zadružništva, sodelavcu v načelstvu in glavnemu pobudniku ustanovitve Zveze. Zahvalo pa je izrekel tudi vsem tistim zadružnikom, ki so v še težji ri-tuaciji po letu 1945 šli na obnovo tega, kar je nacizem do tal porušil in uničil. V taj zvezi se je posebno zahvalil poslovodečemu podpredsedniku Zveze tov. dr. Mirtu Zwittru, na čigar plečih je slonelo pretežno breme obnove in izgraditve današnje ..Zveze slovenskih zadrug".
Prepričan sem, je dejal slavnostni govornik. da j« zadružno delo sposobno utrditi gospodarski in s tem nacionalni položaj slovenskega ljudstva na Koroškem. Ce bo vsak zadružnik izpolnil svojo dolžnost, bo postala Zveza slovenskih zadrug močna in uspešna trdnjava v gospodarskem Življenju koroških Slovencev.
Ob 30 letnici Zveoe je njeno vodstvo sklenilo ustanoviti r vidno počastitev zaslužnih zadružnikov posebno odlikovanje za zasluge v ljudskem zadružništvu koroških Slovencev. To podeli k) naslednjim, zadnjim še živečim usta-knvečke zadruge na Koroškem — /zdravniku dr. Valentinu Janežiču, bratu slovečega jezikoslovca ta družine Janežičev v Lečah pri St.. Jakobu v Rožu. To .Janežičevo diplomo" i« Zvezino vodstvo ob proslavi svoje 30 letnice podelilo naslednjim, zadnjim še živečim usta-nOvnikom in članom prvega odbora Zveze: prelatu nisgr. Valentinu Podgorou ir. Celovea, župniku Juriju Trunku, ki žtvi v Ameriki, šolskemu ravnatelju v p. Francu Aichhobterju v Ločah,
župniku v p. ValentioH Weis.ii v jMt-ari veh. trgovcu Francu Snahi« v St. Rupertu pri Celovcu.
Nadalje so sprejeli to odlikovanje še: Florijan Lapuš, predsednik Zveze od leta 1-865, ki jo požrtvovalno vodi še danes,
Miha Sohleioher ta Loge veri. dolgoletni revizor Zveze,
Franc Druml, pd Ovnič na Zsijski Bistrici. Franc Mayer, p«5. Ibovnlk n« Bistrici pri $t. Jakobu v R.,
Tomaž Ogris, pd. Pošnčker v 91. Plajberku.
Karl Krištof, pd. Stogart v Dolnji vesi pri Žvabetu.
V imen« odkkovanoev je spregovoril g. prelat m#gr. Podgorc, ki je naglasil potrebo skupnosti na vseh področjih življenje. Današnji čas pa tem bolj kliče k medsebojnemu razumevanju in spoštovanj« sosedov na vari. It tega spounanja se je porodilo zadružništvo. Danes »e je to gibanje ljudske samopomoči razširilo po vsem svetu ki rodi čudovite sadov«. Apeliral je na vse navzoče zadružnike, da posvetijo posebno pažnjo širjenju zadružne misli. Pozval je pa tudi k zbiranju gmotne podlage za nadaljnji razvoj Zveze in naših zadrug. Prispevek po svojih močeh bi moral doprinesti vsak koroški Slovenec.
Nato jb rmgr. Podgorc orisal etični pomen i« vrednoto zadružništva, ki ima globoke korenine v Človeški naravi in v nujnosti sožitja in medsebojne pomoči gospodarsko šibkih in izkoriščanih.
G. višji revizor Appel je pozdravil občni zbor v imenu nemške Deželne zveze kmetijskih zadrug v Celovcu. Naglasil je, da končno služita obe zadružni zvezi na Koroškem istemu visokemu cilju — pomoči in gospodarski utrditvi doslej zapostavljenega kmečkega podeželja. Želel je Zvezi ob njeni 30 letnici nadaljnje uspehe pri razvoju in izgradnji njene dejavnosti.
Po zaključeni proslavi se je pričel poslovni del občnega zbora s poročili upravnega in nadzornega odbora, čitanjem in odobritvijo letnih računov, referati ter diskusijo. Ta razpravljanja so nakazala velike možnosti in živahno zanimanje za nadaljni razvoj našega zadružništva. O tem delu občnega /bora bomo šc posebej poročali.
rodnoosvobodilnega gibanja, kateremu j« „CK KPJ odredil jasno ki trdno linijo, linijo neizprosne borbe proti okupatorjem, proti vsem, ki so okupatorjem pomagali in tistim, ki
so državo priipeliaVi do katastrofe*'. Obširno Je
orisal težke borbe prvih partizanskih edinie, j« katerih se je razvila slavna in junaška Jugoslovanska armada.
Ko je nato prešel na kfevetniško gonjo Jn-formbirojevoev, ki grobo potvarjajo resnico jugoslovanskega revolucionarnega osvobodilnega gibanja, je maršal Tito nadaljeval:
Nikoli se ne sme pozabiti, v kakšnih okoliščinah smo se borih. Le kdor misli na to, lahko vsaj nekoliko pravilno oceni vso moralno veličino in herojstvo naših borcev in naših narodov. Na fronti so bili naši borci brez vsega, kar je potrebno za navadne armade, da bi se obdržala zmožnost za boj im morala čet. Naši borci so se ponavadi borili lačni in zelo slabo oblečeni, pozimi in poleti. Hrano so skušali v boju iztrgati sovražniku, da bi, kolikor je bilo le mogoče, prizanesli ljudstvu, ki je tudi samo gladovalo, pa je samo rado dalo tudi zadnji grižljaj. Ni bilo zdravil, ne instrumentov, ne narkotičnih sredstev za operacije. Bolnišnice so bile improvizirane v bližini bojišča in v stalni nevarnosti, da jih sovražnik uniči in d* pokolje ranjence.
Osvobodilni boj narodov Jugoslavije ni dal k skupnim naporom Združenih narodov v boju zoper fašistične koalicije bogatega prispevka samo v žrtvah m v materialnem pogledu, ampak tudi v moralnem. Ob zgledu osvobodilne vojne narodov Jugoslavije so se začenjala ta krepila osvobodilna gibanja tudi v drugih državah Evrope, posebno v Grčiji, Franciji ta Albaniji, na koncu pa tudi v Italiji, Bolgariji
i.	t. d.
Ob zaključki! svojega govora je Tito optaal velik razvoj ter napredek Jugoslovanske armade po letu 1945. Omenil je veliko pomoč, ki jo daje armada s svojo udeležbo v gospodarstvu pri raznih delovnih akcijah, ter zaključil:
Na koncu lahko rečem našim narodom v imenu Armad«, da varujejo njihovo varnost ta mirno socialistično delo njihovi oboroženi sinovi, ki so pripravljeni dati tudi poslednjo kapljo krvi za svojo socialistično domovino. * I
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc ,Petek, Velikovec. Uredništvo in uprav«: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebino odgovarja' Rado Janežič. Tiska: KSrntner Druokuna Verlagsgesellsehaft m. b. H., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt. 1,
I	RostschlieBfach 17.
FRANCE BEVK
NA TUNE
\
Bilo je prve dni avgusta. Sonce je žgalo, morje je ležalo mirno, skoraj nepremično. Dra-žijevi so šli čakat tune h „kameniti ladji z možem". To je bila skala, podobna barki, v kateri čepi okamenel človek. Ta človek je ribič, ki je iz slepe ljubosumnosti umoril svojo ženo. Skala je bila pomaknjena za nekaj lučajev proti Devinu, najpripravnejši kraj, kjer so ribiči čakali tistih rib. na katere so polagali vse svoje upanje.
Ribiči so prišli tihi, resni, z velikimi kretnjami, brez smeha. Draži je sedel na skali in gledal v ljudi, ki so priveslali s tonero, na kateri je bila naložena mreža; pristali so ob breg. j
„Danes bo bogat lov,“ mu je že od daleč j vpil Piero.
Draži ni gojil kakega drznega upanja, zato je molčal.
„Kdo bo vodil?" je vprašal Piero, ko je spoznal, da Draži nima mnogo besed.
„Bodi tj srednjik," je dejal Draži. „Tvoj sin naj bo kapo na toneri." ,
,,Za desnega krajnika sem ga hotel deti," je ugovarjal Piero. „To je važno mesto."
„Za desnega krajnika ho Mikolče."
„Mikolče?“
Piero si ni upal ugovarjati.
Možje so se razvrstili. Srednjik in dva krajnika sta ostala na kopnem, šest mož je bilo v čolnu. Privezali so ga za drog, ki je molel izmed kamenja, nategnili v primerni razdalji mrežo, da je bila od brega do barke ribam zaprta pot in vrgli mačka. Srednjik in oba krajnika so poiskali svoja mesta.
Morje je bilo mirno, čisto, prozorno, da se je videlo dno, kamenje, trava, morski klobuč-njaki in raki. Čistoto je tu pa tam zmotilo valovanje, ki ga je povzročil vetrc. Valovi so bili rahlo tigrasti, nikjer spenjeni, lafco vse do obzorja, izza katerega so gledala jadra. Iz Trsta je plula velika ladja, ki je bila razpela vsa jadra, se počasi bližala skrajnemu jeziku Istre in izginjala v mraku, ki je ležal nad obzorjem. Po nebu so plavali oblaki in slikali na vodno gladino mrke. temne otoke, ki so se naglo premikali, izginjali in znova nastajali.
Ves breg je ležal v soncu, v temnem zelenju, v zlati poletni zoritvi. Zrcalil »e je v morju z drevjem in hišami, s skalami in cvetjem. Mikolču, ki je že ure čepel na skali in zrl v zelenkasto gladino vode, se je zdelo, da rodnega brega še nikoli ni videl tako jasno ko v tistem odsevu. Bilo mu je, kakor da prvič razloči vsako posamezno skalo, drevo, hišo in človeka. Vse se mu je mešalo pred očmi in je skoraj pozabil, da mora paziti na prihod rib.
Magra ali grasa? Magra. ako pridejo ribe od Trsta v majhnem številu, grasa, ako se prikažejo v nepreglednem številu od Devina. Prihod rib bo naznanil on.
Nehal je opazovati breg v vodi, ki se je poglabljal, sc odmikal, prihajal bliže, izginjal in se znova prikazoval. Zazdelo se mu je, da je zagledal velikansko množino prihajajočih rib. To ga je tako prevzelo, da bi bil skoraj padel s skale. Bil je le privid, rib še ni bilo. Le vetrc je zibal valove, ki so se svetlikali, kot bi gorele same ribje luskine.
Ozrl se je po toneri ,ki se je narahlo pozibavala v soncu. Na krovu je ležal Tonin z rokama pod glavo, kučmo je imel povezano na oči, z obrazom je bil obrnjen proti njemu. Kaj razmišlja? Ali ga opazuje, če ni zadremal?
Znova je pogledal v globino vode, ki je rab- ; lo plivkala ob skale, nevidno naraščala in od-ražala dno. Hotel se je zatopiti v opazovanje brega, ki se je zrcalil v morju, a so ga sedaj oči le s težavo predrle. Voda se je bila pomo-tila, kamenje in trava sta izginila, pod gladino je nastalo trepetanje, prikazovale so se temnikaste in blekaste črte in spet izginjale, se vlekle dalje, se dvigale in potapljale v veliki mno- j žini. Mikolču je bilo na mah jasno, kaj to po- j meni. Tuni!
Ribe so prišle v taki množini da jim v pršem hipu ni videl konca. Plavale so počasi tiho in pritajeno ko sreča, ki je človek ne čaka, in ko nesreča, ki se je Človek ne nadeja. Nihče na barki ni ta čas slutil, da se bliža grasa. Mirno in leno so ležali na soncu in se otepali muh.
Mikolče bi bil moral zakričati iz polnega grla, a je bil kakor okamenel in ni mogel odpreti ust. Dvignil se je. Ves je trepetal v ribiš- . ki strasti. Že je odprl usta. Ribe so plavale | mimo njega, voda je bila vsa gosta od njih, vznemirjena in motna . ..
Nenadoma je zaslišal krik. Zakričal je sred- j njik. Piero je opazil prihod rib.	|
,,Abavta di grasa!" je odmevajo v breg in na morje. „Abavta di grasa!"
Mikolču je zastalo srce — zamudil je.
Levi krajnik je slišal glas srednjika in ponavljal na vse grlo: „Abavta di grasa!" Pričel je vpiti tudi Draži. Zadremal je bil v senci neke skale, zdaj je oživel ko gad na soncu.
„Abavta di grasa!" je vpil Piero.
Bil je ves zmešan. Le za trenutek je utegnil pomisliti, da Mikolče ni opazil rib, zakaj bile so že čisto blizu mreže. V pi vi zmedi ni vedel, kako naj poveljuje.
,,Premi di grasa!"
Vesla so udarila v vodo, čoln se je z as ukini v tisto smer, iz katere so prihajale ribe. Dva moža sta metala mrežo v vodo.
„Naglo!“ je vpit Tonin na moža. ki se mu je zepletala mreža.
„Bolj naglo ne moremo," je odvrnil svinčar, „saj še veslate ne tako hitro."
Prve ribe so žer trčile ob mrežo. Piero je
| spoznal, da je prepozno in da ne bodo zajeli vseh.
,.Dagi kap!" je vpil. ,.Dagi kap!"
Čoln je menjal smer. Sel je vzporedno z bregom, vesla so udarjala, roke so mrzlično metale mrežo. Znojne kaplje so jim padale z obrazov.
Z brega je neprestano odmeval klic:
,.Dagi kap! Dagi kap!"
Ribe so se obrnile ob mreži na desno in is-; kale izhoda. Njihov lok se je nenadoma usta-j vil, se zajezil, zgostil, plutovina na vodi je j vztrepetala.
; ..Stagando voli!" je Piero menjal povelje.
Bal se je, da jim ribe ne uidejo, od koder so j prišle, preden jim zapreta pot čoln in mreža.
Tonera je planila v poševni smeri proti bre-! gu. Vesla so škripala, mreža se je brez pre-stanka usipala v morje, razvijala se je šele v i vodi, plutovina je trepetala na površini.
Bilo je prepozno. Kakor da slutijo, kaj jih J čaka, so se ribe ofcrenile, pritisnile ob stene
' mreže in našle izhod. Piero je bil napravil na-I pako. V želji, da zajezi, veliko množino rib. je j bil spravil barko predaleč od brega. Zdaj je j bila nevarnost, da jim ribe ubežijo vse do aad-! nje.
j Z obupnim vpitjem, ki sta ga podpirala lev i ! krajnik in Draži, je poveljeval:
„Voh, voh!"
Mikolče je molče stal na skali in gledal obupni boj.
Tonera je zavila naravnost k bregu in se mu približevala v počasnih sunkih. Tonin je slutil po klicih, po naglih zmenah povelj, da je lov v nevarnosti. Delal je in vpil na vse grlo, da je ohripel, pot mu je lil po vsem telesu.
Prispeli so k bregu, ovili vrv okoli monkoli-na in jo pritrdili za koničasto skalo, uato »o se utrujeni in potni razgledali po plenu. Ob pogledu so se razsrdili. Za mrežo je sicer ostalo nekaj rib, a plon niti zdaleč ni bil tak, ka-. kor so ga pričakovali. Sreča je bila že v njfho-| vih rokah, a se jim je na lepem izmuznila.
Anton Ingolič
PSI
Gazil sem blato po široki cesti skozi vas. Čevlji so se mi Vdirali tako globoko, da sem jih komaj vlačil iz goste, zamazanorjave žlindre. Nebo je bilo oblačno; od časa do časa je vrglo preko vasi prgišče neprijetnega zgodnjepomladanskega dežja. Noge so mi bile že težke in trudne, misli okorne in počasne. Se v dve, tri hiše pojdem, sem si prigovarjal, in potem domov v mesto, tam imam vsaj toplo kuhinjo. Dovolj mi je že blata in besnih psov, ki se zaganjajo izza vsakega plota vame. Vsaka hiša jih ima po dva, tri. Sestradani so in človeka bi raztrgali na kosce, če bi prišli do njega.
Spet sem se ustavil pred plotom večje kmetske hiše. Že sta se pripodila od onstran dva velika siva psa, z vso silo sta se zaganjala med planke proti meni. Gobec sta široko odpirala, bela slina se jima je cedila izza ostrih zob. Čakal sem na cesti v blatil, da bi psa s svojim laježem izvabila gospodarja iz hiše. Res, kmalu se je pokazal na pragu visok, suh kmet s črno kučmo na glavi.
Pozdravil sem in vprašal, če morda kupi otroške opanke.
„Čemu mi bodo zdaj na pomlad?" mi je odvrnil kmet smeje se. ..Otroci bodo vsak čas hodili bosi."
Vrata za njim so se zaprla, psa pa sta se še z večjim besom pognala proti meni.
Gazil sem dalje. Dovolj bo za danes, sem si poslednjič rekel. Par ženskih nogavic sem zamenjal za fižol, opanke pa naj ostanejo. Ob prihodu v Srbijo sem jih kupil sinčku. Nosil jih je, dokler ga ni dobil dež. tedaj so mu postali čez noč premajhni.
Vendar sem šel dalje. Ko sem prišel do naslednje lese, sem obstal. Dvorišče je bilo v eliko, čisto in urejeno. Tudi hiša je bila bolj čista kot sosednja. Čakal sem, da se zažene proti meni trop pobesnelih in sestradanih psov. Toda nič. Začudil sem se. Previdno sem odprl vrata in stopil na dvorišče; še previdneje sem se približal hiši. Strahu me je rešila visoka kmetica srednjih let, ki se je pojavila v vežnih vratih.
„Kar dalje, gospod, pes je privezan!"
Prišel sem bliže, pokazal opanke in povedal, da bi rad imel zanje pol kilograma masti. Po kratkem ogledovanju moje robe je kmetica pristala na kupčijo.
..Pridite v hišo! Gotovo sle se izmučili v tem blatu. V deževnem času je pri nas straš-
_ i e
no.
Odvedla me je v sobo, ki je imela kav je bilo za vas veliko čudo — lesepa tla. ponudila mi je stol in natočila čašico žganja. Medtem ko je, gospodinja odšla po mast sem se ogledoval po lepi, čisti sobi, kakršne nisem videl ne v tej, a tudi ne v drugih vaseh.
Ko sem se poslavljal, je vstopil deček dvanajstih let in me pozdravil z ,,Dober dan, gospod profesor!"
„Ti si, Momčilo?" sem se začudil, ko sem spoznal v njem svojega dobrega drugošolca.
Zdaj sem seveda moral znova sesti. Mom-čilova mati je prinesla sira in kruha in še žganja. Nerodno ji je bilo, da je vzela opanke tako poceni.
„Momčilo nam je mnogo govoril o vas." je po ved a1 a živo. Čez trenutek pa je dodala tiše: „ln o svojem razredniku Stepi."
,, S a j res, protestu Stepa je bil Motnčdov razrednik!" 'l isti trenutek mi je stopila pred oči vitka postava mojega tovariša, mladega Črnogorca. ,,Odšel je in nič ne vemo o njem."
Gospodinja je molčala trenutek, potem pa izpregovorila počasi: ..Tudi ne bos+e ničesar izvedeli."
„Čez noč je izginil. Vsem nam je težko zanj," sem povedal s težkim srcem, kajti o usodi izginulega tovariša smo ugibali vse mogoče.
,,Ali ste ga dobro poznali?"
,,Zelo dobro," sem odvrnil ves v časih, ko sem razpravljal o dogodkih v Srbiji in v svetu z živahnim tovarišem, ki mi je vsak dan skozi dve leti sporočal vesti londonske, zadnje čase pa tudi vesti moskovske radijske postaje in vesti ..Svobodne Jugoslavije".
„Dober človek, nenavadno dobei., Večkrat je bil pri nas. Našemu Momčilu je bil kot drugi oče. Kako je dete jokalo, ko je izvedelo, da ga ne bo več!"
Ženi so stopile solze v oči. Momčilo pa se je okrenil k zidu in neslišno zapustil sobo.
„In zdaj ga ni in ga ne bo več." je dejala kmetica z grenkobo.
,.Ali mislite, da ga res ne bo?" sem se zavzel, kajti tako odločno še nisem slišal trditi, da je z njim končano. Ugibali smo to in ono. Večina je mislila, da so ga dražinovci odvedli v svoje „letovišče", samo nekateri njegovi najbližji znanci smo upali, da je odšel v partizane ,o čemer je zadnji čas nekajkrat govoril. Culi so se celo glasovi, da je padel v borbi z dražinovcem. vendar nihče ni vedel nič trd1 nega.
Kmetica je molčala, kakor da se še ne more odločiti, potem pa pokrila obraz s svojimi zdelanimi rokami in kriknila: ..Moram vam povedati, saj ne morem več molčati, ne morem!" Odtrgala si je roke z obraza, se okrenila k oknu, da je ne bi videl v obraz, in nadaljevala nekoliko mirneje: „Prišel je k nam na slavo. Čeprav je prišel šele po obedu in smo imeli ves dopoldan goste, se je prava slava začela šele z njegovim prihodom. Kaj vse nam je pripovedoval, kako je pel! Ure so minevale kot minute. Toda ko je bilo zvečer najlepše, pridejo trije ljudje iz sosednje vasi. Niso nam bili sorodniki niti prijatelji, celo dobri znanci ne. Vendar smo jih dobro poznali; bili so trije od onih, ki jih je sovražila vsa okolica. Vsem nam je bilo neprijetno, a kaj smo hoteli? Saj veste, kakšno oblast imajo nad nami. Vse je njihovo, tudi naše glave. Morala sem jih ljubeznivo postreči. Gostje so začeli odhajati drug za drugim. Slednjič tudi Stepa. .Dovolj je bilo, jutri imam šolo prvo uro!‘ Prigovarjali smo mu, naj ne hodi ob tako pozni uri v mesto poldugo uro daleč, kajti prišel bo po policijskem času, naj spi rajši pri nas, zjutraj bomo napregli in ga odpeljali. Vendar se ni dal pregovoriti. Tedaj je stopil k meni in mi dejal tiho: ,Tetka, saj ne grem v mesto? Pomignil je z glavo na vsiljivce, ki so pili žganje in jedli pečenko, kakor da so prišli le zato, da se najedo in napijejo. Razumela sem in nisem več silila vanj. Poslovil se je od vseh, tudi od trojice. vsakemu je celo rekel nekaj šaljivega, da so se še oni smejali Spremila sem ga do praga. Bolje je, da grem. tein svinjam ne za-
upam? Trdno mi je stisnil roko in odšel v sadovnjak, da od tam krene na pot v sosednjo vas. Ko sem se vrnila v sobo, pa se je zaletela vame ona trojica. Zadrževala sem jih v težki slutnji. .Kam, gostje? čakajte, posedite še! Saj za vas ni policijske ure!' Toda še hitreje so drli proti izhodu. Naglo sem prijela najbliž-rtjega za roko, a iztrgal se mi je: .Pusti nas!' Moja slutnja je postala še bolj črna. Skočila sem za njimi. .Čakajte, ne hodite nikamor! Stojte!* Tedaj me je nekdo udaril po glavi, da sem se opotekla. Naslednji trenutek sem zaslišala strel. Še dva ali tri. Cula sem tudi krik iz sadovnjaka: .Ljudje, na pomoči* Zagnala sem se skozi vežna vrata, toda še silnejši udarec me je podrl na tla."
Kmetici je zmanjkalo glasu. Tudi jaz ui&ein mogel spregovoriti. V sobi je vladala smrtna tišin«. Nekje pri sosedu so lajali psi. besno in grozovito.
„Toda kakor hitro sem se spet dvignila," s« je kmetica znova oglasila, „je trojica pridrvela nazaj in nama z možem, ki je z otroki pritekel na vežni prag, divje zapretila, da bomo vsi skupaj izgubili glavo, če samo zinemo besedico. .Zaklali vas bomo kot svinje, Če samo odprete usta!" so kričali. Vodja trojice je pomolil možu revolver pod nos, mene pa je njegov pajdaš zbodel z okrvavljenim nožem v vrat. Tisto noč smo bedeli za skrbno zaklenjenimi vežnimi vrati. A že navsezgodaj sva z možem preiskala naš sadovnjak in sosednje njive. Šele po dolgem iskanju sva našla profesorjevo truplo v bližnji živi meji akacij in vrb. Tod« kaj sva videla? O. gospod!"
Spel ji je zastal za nekaj trenutkov glas v
; g*lu-
j „Tega pogleda ne bom mogla nikoli pozaba-| ti. Zveri so vrgle le nekaj pesti zemlje na raz-! mesarjenega profesorja, ponoči so prišli psi in ' vsega raztrgali i« obžrli. Komaj se je videlo, da | je bil človek. Dolga sva stala tam brez besed.
| Potem se je mož le zdramil in šel po lopato in j motiko. Hitro sva izkopala grob in položila ! vanj, kar je še ostalo od najinega ljubljenega prijatelja. Vzela sem glavo v roke. Črni kodrasti lasje so še ostali, sicer pa le objedene kosti. Tedaj sem videla ,da so inu zverine izbile tudi zlate zobe."
Kmetica je zajela sape in skoraj kriče nadaljevala: ,,In jaz moram molčati! Pomislite, moram molčati! Moram gledati, kako se krvniki sprehajajo po vasi, kako nam gospodujejo, kako se imenujejo naše zaščitnike! Komaj čakam, da bo prišel čas. ko boru lahko povedala vsemu svetu, kaj se je zgodilo pri nas. Življenje zame ne bo imelo nobenega smisla, če ne bom mogla izpovedati iega. kar se je zgodilo v naši , hiši, in če ne bom videla, da so zločinci pre-: jeli zasluženo kazen. Gospod, ali je še dolgo do tega čaša?"
j Pričakujoče se je zagledala vame.
„Ne, draga tetka, ni več dolgo." sem drhte odgovoril.
; še nekaj besed in poslovil sem se.
Ko sem spet gazil globoko blato ,so se pri sosednji hiši zagnali proti meni trije mršavi psi. Mrzlo me je spreletelo po telesu, Zdelo se mi je. da ŽC trgajo z mene meso in glodajo moje kosti.
Alojz Rebula	(F	V V ■
Profesor nemščine
Ne vem, kje ste sedaj, v kakšnih prilikah živite in ali sploh še živite profesor. Nedavno sem čisto slučajno naletel v nelo pedagoški reviji na člančič „Ali niso poletne počitnice v Italiji predolge" in ga v uri dolgočasja prebral samo zaradi podpisanega priimka, ki se mi je zdel čudno znan: Filipputti — dva pp in dva tt; mar nam nist| zabičevali, da je treba pisati tako, ko smo vam prinašali opravičila za izostanke, napisana v prav barbarski italijanščini, ki so jih mukoma sestavljale pod petrolejsko roko naših neukih mater kmetic, tiste nabrekle, proletarske roke s ploščatim prstanom, otrdele od molže in plevela?
Prebral sem tisti članek, zavzel do njega svoje stališče, se pomudil ob nekaterih slogovnih obratih, samo zaradi vas. In iz dolgočasja sem prav zaradi tega, ker ste bili vi tam, prebral še druge reči, prebral sem seznam prejetih knjig na platnici, pozanimal sem se, koliko znaš« poštnina v Italiji in v inozemstvu. Poiskal sem celo ime odgovornega urednika in trkajoč s cigareto ob pepelnik samopozabno ugibal, ali je odgovorni urednik človek s humorjem, ali je poročen in ali ima raja zapestno ali žepon uro. Potem sem segel po peresu in si izpisal na hrbet zapadle avtobusne vozne karte naslov uredništva, če bi mi morda kdaj prišlo na željo, da bi vas poiskal. Toda to je bilo že pred kakim mesecem in zdaj za gotovo vem, da se mi je vozna karta izgubila. Cisto gotovo sem jo iz pozabljivosti vrgel stran, ko sem kdaj čistil listnico od vsakovrstne papirnate šare, ki se mi sproti nabira, od raznobarvnih avtobusnih in tramvajskih listkov, od starih potrdil za priporočene pošiljke, od negativov, ki jih nisem dal nikoli razviti, od razcefranih bankovcev za dve Uri. Sicer pa so med vami in mano že dolga, po vsem, kar se je v teh dvajsetih letih spremenilo v nama in v stvareh, že predolga leta, da bi si še enkrat poiskal tisto revijo in si zapisal na varnejše mesto naslov uredništva, Rim, ulica nekega znanega Rimljana, švevilka ta in ta. In kdove, če se nisem zmotil in gre v tem primeru samo za nekega vašega soimenjaka? In morda niste, profesor, po tej dobi množičnega umiranja niti živ, če pa le živite, morda niste tisti že zreli, živahni gospod, ki prede svojo plodno vsakdanjost med uglednim licejem, med okusno opremljenim stanovanjem z več sobami in med uredništvom kulturne strani nekega pokrajinskega dnevnika, morda ste drugačen, kakor si vas predstavljam?
Takrat ste bili vsekakor mladi, še sveži od univerze, pravkar poročeni. Imeli ste nastop, znali ste biti elegantni in duhoviti, radi ste imponirali z znanjem in izkustvom. Na svojo pest ste se učili slovenščine — tudi slovenščine mimo starogrščine, iz katere ste mislili kasneje diplomirati — in ste nas, uboge kraške debeloglavce, učili razlikovati med veznikom „und“ in glagolom „ist" s primerjavo med slovenskima „in“ in „je“. V primernih trenutkih pa ste znali tudi pozabiti na slovnico tn se z važnostjo mladega profesorja spuščali v napete digresije v svojih potovanjih, o Dunaju in njegovih znamenitostih o maršalu Badogliu, o bliskovitem napredovanju Grazianijevih Čet. Napeto ste živeli sedanjost. Iz vašega celotnega nastopa, drobnega, skoraj deškega obraza z velikimi nemirnimi očmi in ki so mu naočniki dajali posebno, tuje dostojanstvo, je bilo čutiti človeka, ki polno živi In polno ve, kaj hoče. In kadar ste se v svojih mehkih črnih škornjih, ves droben in živ, s prikupno zmrd-Ijivo qervozo samozavestneža, ki ga je šolska oblast porinila na neki podeželski »avviamen-to“, sukali pred tablo in metali iz obupa nad našo trdoglavostjo kredo v tla, je bilo tako naravno pomisliti: postati nič drugega kakor ti-stile čudoviti, majhni, vsevedni človek — postati profesor.
Zato je bila posebna sreča, ki me je navdajala s ponosom, dobiti iz vaših rok za branje knjigo, ki je bila vaša last, s celofanom zavito knjigo z vašim lastnoročnim, samozavestnim podpisom. Bila je pomlad in v tistih dolgih majskih popoldnevih sem ležal na boku pod bori, pazabljal na živino in se z naporom, ne da bi kaj prida razumel, prerival skozi gosto tiskane strani, bral sem in se silil naprej, ker ste vi rekli, da je to „zlata knjiga". Ce pomislim nanjo, se mi ukrade v dušo motni vtis nečesa divjega in bojnega, čar neodkrite, širom na vse strani kraljevsko zeleneče narave, nekaj kakor spomin na vožnjo z vlakom, ki drvi eb vnožiu planin in med enim in drugim predorom odkriva ledenike, bele navpične prepa-
de in obzorja smrekovih gozdov. Morda pa to ni vtis iz knjige, morda je le sanja otroških oči, ki so se kdaj pa kdaj dvignile iznad knjige, da bi se zavedle tihe prisotnosti naokrog — slovesnega somraka v redoviti gošči borovih debel in zaplat visoke trave ostrice in zapuščenih kavern in nekje blizu in daleč, nekje proti se-verozapadu Triglava. Ne, ničesar več se n'e spominjam od vaše knjige. Spominjam se zaraslega avstrijskega strelskega jarka, v katerem ; sem ležal na debeli plasti igličevja, morda bi s« prav natančno spomnil, kako je vonjal grm žepka, ki mi je senčil stran.
Naslova, tega se še spominjam: „Stoppani,
II bel Paese".
»
Šola je stala na samem ob cesti se spominjate? Enonadstropna, pusta, štirikotna zgrad-
(Zupnik gre počasi proti mizi, mati pride od desne, stopi k njemu in mu poljubi roko; nato pospravi mizo ter odnese skodelico in krožnike na desno; župnik sede; mati se vrne z belim prtom in ga pogrne, nato odide; Jerman sede župniku nasproti.)
Župnik; Čudno se vam zdi, da prihajam v teh časih in ob takih prilikah, kakor so.
Jerman: Res, čudno se mi zdi.
Župnik: Kajti mislili ste in še mislile, da imate posla s preganjalci, ki gledajo, kako bi vas pogubili že na tem sveetu.
Jerman : Tako mislim.
Župnik: Zatorej sem se napotil, da govorim z vami, kakor nisem govoril še z nikomer.
Mati (prinese čaja in peciva ter postavi na mizo): Malo je, ali sprejmite iz vdanega srca.
(Župnik se zahvali z rahlim poklonom, mati odide.)
Župnik: Ne spominjam vas rad, kaj sem rekel in kako sem ukazal; ali poglavitno je bilo — ne zamerite, beseda je prispodoba —; da hlapec bodi hlapec in poslušen gospodarju.
Jerman: Sprejel sem ta ukaz, kakor se je spodobilo.
Župnik: Prispodoba o hlapcu je leta, toda nerazumljiva naglim in vročim ljudem, ki slišijo besedo, pa ne spoznajo misli
Jerman: Beseda je razločna; obrnite jo kakor koli, zmerom je enaka.
Župnik: Beseda je kakor ime Človeka: prazen glas; lahko je ime svetnika, lahko ime nejevernika. Pa je tudi kakor oekin, na cesti najden:	pametnemu bogastvo, razsipniku iz-
<ušnjava in greh.
Nocoj, lc še nocoj!
Nocoj, le še nocoj ko meeee svetil bo, prišel bo ljubi moj od me jemat slovo.
Crez to ravno polje in črez te travnike, kjer gladke to steze, po njih moj ljubi gre. Klobuk ima na glav, za njim pa listič bel, ta listič tako prav, da ga je cesar vzel.
Že psi zalajajo po celi vas na gla«, ljudem naznanjajo, da gre moj fantič v va*. Petelin je zapel, danica je prišle, moj fant je slovo vzel, jaz sem se jokala.
„Ne jokaj, ljubica, ne bodi žalostna črez sedem dolgih let se bova vidla spet."
Pa psi že lajajo, ali mojga fanta ni, pod mojim okencem pa travca zeleni. Prežalostno srce veselja nima več, sam Bog nebeški ve, kdaj sedem let bo preč.
k
ba, postavljena tam na kraju razkopane gmajne, iz katere so zijala žrela zapuščenih kamnolomov. Le iz dveh, treh je bilo slišati skozi odprto okno razredčeno pesem dlet, in prav blizu, onkraj ceste, žužnjanje električne žage. In na cesti kdaj pa kdaj priganjaški „hovt" kmeta, starega Križana, Id je vozil s parom izgara-nih, opotekajočih se sivcev tovor stopnic na postajo. Desekrat na dan jc šel mimo in desetkrat na dan prebral veliki napis, ki je polnil zunanjo steno šole: ,,MOJA VLADA JE NA STRANI DELOVNEGA LJUDSTVA. MUSSOLINI."
Tisto uro smo hoteli priti na svoj račun. Na vsak način smo vas hoteli odvrniti od izpraševanja. Skušali smo vam izvabiti nasmešek z novo popevčico, v kateri smo obljubljali, da bomo iz Negusovih brkov naredili krtačo za čevlje Benitu Mussoliniju. In ko se je ta šala
Jerman: Resnično vam povem, da se nisem ukvarjal s tako modrostjo.
Župnik: Ko ste slišali besedo hlapec iz mojih ust, ste ugledali v svojih užaljenih mislih črno suknjo, rožni venec, procesije in bratovščine. Slišali ste ukaz, ki ga nisem dal. Bodi prispodoba dognana:	kadar je hlapec do-
končal svoj posel, pojdi v krčmo ali pojdi kamor koli, gospodar te ne vidi; eno glej, da mu v pijanosti žita ne povaljaš in hleva ne zapališ.
J e r m a n ; Če je res, kar slutim, bi rajši, da ni res.
Župnik: Razglasili so me za krvoločnika in okrutneža, ld pohodi, kar nm je na poti, in se ne meni za jok trpečih. Mnogokdaj nimam, da bi dal beraču, ki me sreča na 'cesti. Toliko jih je, ki jedo moj kruh, da ga sebi skopo režem. Povedal pa sem vam to reč zategadelj, da vam povem še nadalje: nikomur, ki je moj kruh, ne gledam na usta, če se je pokrižal, preden je ugriznil; ne vprašam ga za grehe, ne gonim v cerkev. Ali eno je potrebno in je ukaz: da pokaže name. kadar ga vprašajo, kdo mu je gospodar.
Jerman: Očitno je tedaj: hlapčuj, pa bos napojen in nasičen in postelja ti bo postlana!
Župnik: Mnogo je gospodarjev, ki niso mojih misli. Tam nekje v hribih — na Goličavi, se mi zdi — tam je župnik, ld gleda ob blagoslovu izpod monštrance, če je učitelj po keknil; in durce tabernaklja so mu ogledalo, da vidi, če se je ob darovanju pokrižal.
Jerman: Počastili ste me, da ste prišli v to mojo siromašno izbo; ali rad bi vedel, čemu te zgodbe.
Župnik: Vi niste podobni tistim, ki so počepali na kolena, ko so se tla zamajala; moški ste in pošteni, rad bi vam roko dal v prijaznosti; in topleje bi jo stisnil nego spolzke roke tistih, ki jih mole naproti. Zato sem vam razložil, kako malo je potreba, da... da prestopite ta plitki jarek med nama.
Jerman: Nič drugega torej, nego skriti in zatajiti to malo, kar je razuma v glavi, in to malo, kar je poguma v srcu?
Župnik: Prepričanje, naziranje, mišljenje, vera in kolikor je še teli besed ne vprašam va* zanje. Kajti ena beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast. Živa je od vekomaj, vseh besed prva in zadnja. Pokori se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse drugo je privesek in olepšava. Kdor se ravna po tej zapovedi, mu bodo grehi odpuščeni; kdor jo prelomi, bo smrti deležen. — Prišel sem, da vam to povem, preden se vam izpolni sodba, ki jo sami zahtevate. Moja duša bo čista.
Jerman: Hvaležen sem vam od srca. —~ Ali niste rekli, da sem moški in pošten? Resnično, za hlapca nisem rojen. Morda bi rad bil napojen in nasičen, morda bi rad sladko počival pod gospodarjevo streho, ali moje koleno je tako ustvarjeno, da se ne upogne ia-do; ne uboga, pa če mu sam ukažem. Ni bilo treba, da ste mi prišli oznanit, sam sem vedol, kakšna sodba mi je govorjena. Za mučenca nimam veselja, za junaka ne daru; ali zgodi se, kar se mora zgoditi — oskubite jastreba, v goloba se le ne bo spremenil; in naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli. — Zares som vam od srca hvaležen. (Vstane). Pokazali ste mi, kaj je moj posel — iz hlapcev napraviti ljudi; pa če le enemu odvežem roke in pamet, bo dovolj plačila.	j
Žu p n i k : Sami ste sodili! (Položi skodeli- i co na mizo, da bi vstal.)
izčrpala, je nekdo pomolil že vnaprej pripravljen časopis, kjer je bilo omenjeno vaše sinočnje predavanje o Abesiniji. Zavrnili ste ga. Izčrpno predavanje, s skioptičnimi slikami, s številno udeležbo vaščanov. Fant je začel brati tržaški dnevnik, da bi se vam na vsak način prikupil.
„Pridi veni Z zvezkom."
Fant je poklapano spravil časopis in ubogal.
„Je to tvoj zvezek?"
„Da."
Debel zvezek s pol iztrganimi stranmi, z nemarnimi risbami na platnicah. In nekje v sredini, na čistem, skica fantastičnega vratarja v plovnem zaletu za žogo: Combi.
»Koliko zasluži tvoj oče dnevno?"
Sošolec je povedal. Oče dela v kamnolomu in zasluži toliko in toliko.
»Torej, tvoj oče tolče pol dneva kamenje na soncu, da si lahko ti kupiš zvezek, ki ga potem tako nemarno osvinjaš?"
Šal je bilo konec, plaho smo utihnili in ura je stekla vsakdanje in strogo. Sošolcu ste postavili za zgled svojega očeta, furlanskega kmeta, ld je vsak večer, v vzornem redu, s ka-ligrafično pisavo beležil v svoj zvezek prejemke za mleko. Sami ste izhajali iz delavnih ljudi in bili na to ponosni. Znali ste spoštovati delo. Sami smo bili skoraj ponosni zaradi vas.
Kdove, če vas nismo ljubili.
Toda tisto uro je bilo le tako, da pouk ni stekel, kakor jc bilo treba. Ni minilo dolgo, ko je ves razred nenadoma bušnil v enodušen krohot.
Tjsta tako smešna stvar ni bila v knjigi, ampak na vratih. Prišla je kar tako brez trkanja, na vsem lepem je padla v tišino pouka.
Bila je živa in stara, bila je ženska.
»Kaj hočete?" ste vprašali.
Starka je obstala negibna sredi odprtih vrat, ko da ne more iz zadrege. Naš divji smeh jo je zmedel. To nas je še bolj podžgalo, da smo se začeli trkali po kolenih — kdo med nami ni poznal stare Karlince? Visoka in koščena, z nebogljenim nasmeškom na zajčji ustnici je enkrat na teden pricapljala od daleč z zgornjega Krasa s košaro gob ali rongljev, kakor je bil pač letni čas. Ob pomanjkanju drugega je prinesla naprodaj kokoš in potem oblezla vas. Ce pa so jo prehitele druge, so jo njene neutrudljive noge nesle naprej, do vil ob morju, h gospodi v Grinjanu in Miramaru. Nekje sredi popoldneva smo jo videli, ko se je vračala, sama na dolgi beli cesti, široko opletaje s svojim črnim dotalnim krilom.
In zdaj je bila Karlinca tu, na vratih, s košaro v roki, vsa zmedena, ko da trpi po krivem od nas grdo šalo, in s svojim nespremenljivim nasmeškom na razklani ustnici strmela v razred.
»Niste razumeli? To je šola."
Razumela je, šele zdaj se je zganila. In ko ste zaripli od jeze, namerili korak proti vratom, je celo ponarejeni nasmeh na njeni ustnici ugasnil. Vsa preplašena je nenadoma stopila za korak nazaj, ko da noče slišati besede, ki ste joj tedaj bruhnili vanjo:
„Ven, ščaval"
Zaprli ste vrata za njo in se obrnili. Niste omenili disepiline, tudi na kazen je niste spomnili, samo obstali ste, rdeči v obraz, negibno začudeni. Niste se mogli zganiti dokler ni v nenadnem grobnem molku razreda izzvenel odmev besede, ki ste jo izrekli. Bil je to strašen molk, ko da je nenadoma udarila v našo razposajenost vest, da se je nekdo v hiši ubil. Potem je bilo kakor vsako drugo uro.
Po uri sem stopil za vami na hodnik, da vam vrnem izposojeno knjigo. Morda ste takrat mislili, da se lažem, ko sem vam rekel, da sem prejšnji dan prebral knjigo do konca. Morda ste slutili, za to kretnjo neki pomen, ki ga ni bilo. Dan prej sem jo prebral, snel z nje časopisni zavitek, ki je ščitil celofan, in jo položil v torbo, da vam jo prebrano vrnem. Ni šlo za protest. A v srcu je bolelo, ko sem se zahvaljeval za knjigo nekomu, ki ni bil več vi.
„Ti je bila knjiga všeč?"
»Kolikor som razumel, gospod profesor." »Imej jol Podarim ti jo."
Zahvalil sem se vam. A raje bi jo bil vrnil, kakor sem vam po tisti uri sicer marsikaj vrnli. Danes rečem: bilo je nič, bila je beseda. In vendar med poplavami besed, med potopi zVo-kov, ki nam gredo vsak dan mimo ušes in izginejo, ostanejo dve, tri, izrečene iz ljubezni ali sovraštva, kakor žeblji, zabodeni v živo našega mesa.
Ivan Cankar
Hlapci
Odlomek
HaBHBBCSDif
Sobota, 29. decembci: Tomaž Nedelja, 30. december: Evgenij Ponedeljek. 31. december: Silvester Torek, 1. januar: Novo leto Sreda, 2. januar: Makarij Četrtek, 3. januar: Genovefa Petek, 4. januar: Tit, Angela
SPOMINSKI DNEVI
30. 12. 1-600 — Divjanje cerkvenih 'm posvetnih oblasti proti protestantom na Kranjskem. V Ljubljani so zažgali 8 voz slovenskih protestantskih knjig.
2.	1. 1889 — Ustanovljena stranka socialne de-
mokracije v Avstriji — 1923 Umrl v Lipnici čeSki pisatelj Jaroslav Hasek.
3.	1. 18S0 — Začela izhajati v Celju Sloven-
ska čbela", ki jo je avstrijska vlada odobrila le pod pogojem, da se ne sme pečati s politiko — 1883 Rojen v Kandiji pri Novem mestu pisatelj Milan Pugelj — 1942 Padli v Begunjah na Gorenjskem prvi talci.
4.	1. 1797 — V Ljubljani začele izhajati Vod-
nikove ..Ljubljanske Novize".
Stanovanjske skrbi v Beljaku
Bel jaški župan Serainigg je na nekem zborovanju navajal, da prebiva v Beljaku nad 800 družin v zasilnih stanovanjih v barakah. Od 4000 strank, ki iščejo stanovanje, jih je nad 2000, ki spadajo v prvo nujnostno stopnjo. Stalno se stranke oglašajo na magistratu in tožijo o stiski, v kateri se nahajajo. Nekega dne se je zglasila na magistratu neka žena s tremi otroci in povedala, da stanuje s svojo družino v neki garaži in še v tem stanovanju nima hm-m pred posestnikom, ki jo hoče ven spraviti.
Nadalje je naglasil župan, da je zelo težavno za občino, stanovanjsko krizo omiliti. Stroški za novo stanovanjsko hišo. ki so doslej znašali okoli 80.000 šilingov, so se zaradi naraščajoče draginje zvišali na 100.000 šilingov. S pomočjo občine, dežele, države in naselbinske zadruge „Heimat“ so v Beljaku v zadnjem času zgradili 363 stanovanj, vendar še potrebam davno ni ustreženo. V mnogih primerih sta živeli v enem stanovanju dve družini, od katerih se je potem ena naselila v novo zgrajeno stanovanje, zaradi česar je ostalo le mak) prostih stanovanj. Če pa postane kakšno stanovanje prosto, pa lahko odloči gospodar, katero stranko hoče vzeti v stanovanje in zaradi lega marsikateri potrebnejši stranki ne more biti ustreženo. Župan je izjavil, da bo občina tudi v letu 1952 doprinesla velike žrtve, da bo pomagala tistim, ki iščejo stanovanja. V proračunu je v rednem in izrednem prometu predvidenih po 1 milijon šilingov v gradbene namene. Država je mestu ponudila taborišče na Brnel aa 500.000 šilingov v nakup, V teh barakah bi moglo stanovati okoli 80 družin. Z razpoložljivimi sredstvi bo občina kupila ponujene barake ali pa zgradila 100 oenenih malih stanovanj.
Zločinsko ubit parlamentarec
k spominov na junaške in težke čase
Tudi vojska ima svoje mednarodne zakone, j Tudi za časa vojne veljajo gotovi predpisi vojskujočih se narodov. Ena od takih mednarodnih postav je bila sklenjena 25. avgusta 1866 v Ženevi, tako imenovana ženevska konvencija, določbe, ki jih mora poznati vsak vojak predvsem pa vsak častnik. V tej konvenciji je budi odstavek, ki govori o zaščiti in nedotakljivosti parlamentarcev, določbe, ki so obvezne aa vse vojskujoče se države.
Toda čujmo kaj pripoveduje tovariš Joško Woke ta Celovca o primeru ki ga je doživel, ko je bil leta 1944 m 1945 partizan v Šmar-jeti in Borovljah. Šestega maj reik a 1945 je bila Šmarjeta v Rožu od drugega bataljona Koroškega odreda osvobojena. Vsak avto, ki je privozil in Galicije ali Borovelj, so partizani I osvojili. Cesta je bila popolnoma v naših ro-! kah. Iz Galicije je pripeljal luks us ni avto (nem-| ški VoMesvvagen). Avto so partizani ustavili. I« njega sta »topila dva SS-ofioirja. nek podpolkovnik in nek major ter še dva navadna vojaka. Partizani so vse štiri razorožili, loško je straž# ujetnike. SS-olicirja sta bila še kot ujetnika zelo predrzna,' pripoveduje Joško. Ko Joško podpolkovnika ni pozval s pravim činom, ga je ta nahrulil: ..Degradieren Sie mioh nioht!“ foško pa mu je kratko odgovoril: , „Schauen Sie auf meine Miitze". Nato se je 1 podpolkovnik razburil in hotel potegniti pištolo. Tedaj je Joško odkočil brzostrelko in zavpil: „Zu spait Merr Oberstleutnant."
Štab drugega partizanskega bataljona se je j posvetoval, če ne bi poslal z nemškimi oticirji dva parlamentarca v Borovlje, kjer se je naha- j j j-alo merodajno nemško poveljstvo in bi se po-; gajali o predaji, preden ne bi bilo prepozno,
! da bi se na ta način prihranile nepotrebne človeške žrtve, ki bi padle v zadnjih spopadih. 55a parlamentarce so določili namestnika politkomisarja drugega bataljona in komandirja čete tovriša Joška. Nemškim oficir jeni so orožje vrnili. Naša parlamentarca sta vstopila v nemški avto in se z ujetimi oficirji vred odpeljala proti Borovljam. Nemški šofer je vozil zelo hitro. Joškobu se je zdelo že od vsega začet- j ka »elo sumljivo, čemu j* potrebna taka divja l vožnja, foško je bij skrajno previden, ko so se ■ pripeljali v Borovlje. Na Just o vem dvorišču so avto ustavili. Najprej (rta izstopila naša parlamentarca, potem šele Nemci. Ko so se Nemci ! nekaj obotavljali in sumljivo obnašali je Joško ! podpolkovnika vprašal, kam bodo šli na pogajanja. Podpolkovnik pa mu je odgovoril, da naj počaka. Politkomisar je bil par korakov od Još- j kota. Kakor Joško je imel tildi on seboj brzostrelko. Ko se je Joško ozrl na politkomisarja, 1 je zapazil, kako je stopil podpolkovnik za nje- \ ga, potegnil pištolo m ga ustrelil v tilnik. Po- j litkomisar je bil na licu mesta mrtev. Ko je Joško videl hinavsko prevaro in storjeni zločin nad parlamentarcem, je odkočil svojo brzostrelko in sprožil dolg rafal po SS-ovcih, ki so i
stali okoli po dvorišču, predvsem pa je meril na podpolkovnika. Ali je koga zadel ali ne, lega ne ve, ker se je potem takoj umaknil iz Borovelj proti Dravi, kamor so ga SS-ovci zasledovali. SS-ovci so Joškota zasledovali do pozne noči. Zahrbtni umor partizanskega parlamentarca v Borovljah so izvršili 6. V. 1945 ob pol štirih popoldan. Joško se je umikal ob Dravi proti Glinjam. Od Borovelj proti Šmar-jeti je bila cesta močno zastražena. Pri vsakem telefonskem drogu je bila zaseda nemških vojakov. Joško se je umikal ob cesti, toda je ni mogel prekoračiti prej, preden je privozil iz Galicije avto in s svojim žarometom oslepil nemško zasedo. Ta trenutek je Joško izrabil in se pognal čez cesto. Kaj kmalu pa so ga opazili SS-ovci in začeli streljati v zrak svetle rakete, nato pa so u žgali peklenski ogenj za umikajočim se partizanom. Ko se je Joško naslednjega dne od preslanega napora v gozdu odpočil, je hitel o dogodku poročati v štab drugega bataljona. Partizanski bataljon je iz Smarjete zasedel osmega majnika Borovlje, a zločinskih oficirjev niso več našli. Umaknili so se proti severu. Iz tega dogodka je razumljivo, zakaj se Nemci niso predali partizanski vojski, ko je bila razglašena splošna brezpogojna kapitulacija fašistične Nemčije, ker so zagrešili vojne zločine nad partizanskimi vojaki celo še ob kapitulaciji. Joško je v Borovljah poizvedoval za vojnim zločincem navedenim podpolkovnikom in je izvedel, da se je skupaj z ma- j jorjem še isti popoldan in z istim avtom od- t
OB PREDSTAVAH DRAME „VRTINEC“
Dramo ,,Vrtinec" je spisal slovenski pisatelj Janez Žagar. S tem svojim delom nam hoče pisatelj pokazati, kako si nekateri ljudje sami po nepotrebnem grenijo življenje. In res, tudi občinstvo je ob gledanju te igre mnenja, kako nesmiselno je prepiranje in koliko lepše je življenje, ee se ljudje med seboj razumejo in eden drugemu pomagajo.
Naš brnški prosvetni oder je uprizoril igro ..Vrtinec" v sredo dne 26. decembra t. 1. ob 14. uri na Brnei in ob 20. uri v Ločah. Dve predstavi n« dan v različnih krajih seveda ni malenkost in aaslužijo igralci brez dvoma vse priznanje. Posebno naša dva gosta iz Ljubljane sta se v naše razmere že prav dobro vživela.
Na obeh predstavah je bila udeležba števil-iw in reči moramo, da so brli s to igro vsi prav zadovoljni. Na Brnei so gledali ta mesec že šest predstav in skoraj vsako krat je bilo dosti gledalcev. To dejstvo dokazuje, da je ljudstvu slovenska beseda draga in zato mu hoče naš oder ohraniti to dobrino.
Doslej smo zaporedoma igrali dve drami. Z naslednjo mnogo obetajočo veseloigro „Peg. srček moj" upamo, da bomo prav tako ustregli ! in na igro že danes opozarjamo in vabimo.
peljal proti Celovcu. Podpolkovnik je bil Avstrijec. star kakih 55 let. Bil je odlikovan z ..Ritterkreuzem". „Deutsches Kreuz in Gold", „EK I", „EK II", „Infanterie Sturmabzeichen" in z „Verwundetenabzeichen in Silber". Velik je bil okoli 178 cm in močne zdrave postave. Ko sem ob priliki razgovara izrecno vprašal Joškota, če je bil podpolkovnik rajhovec. je ta odgovoril, da rajhovec gotovo ni bil. ampak Avstrijec.	Prušnik Karl
SELE — KOT
Na Sveti dan popoldne smo se zbirati stari in mladi „Pri Žagi", da si ogledamo božičnico, ki so jo nam pripravili naši najmlajši. Lepo in okusno okrašena soba z velikim božičnim drevescem v kotu je bila premajhna za vse gledalce. Pozdravila nas je Pepca Ogriso-va, ki je nosila ves trud z otroci, ko je z njimi pripravljala prireditev. Božične pesmice s spremljavo na citre in recitacije so se vrstile, vmes po so nam pokazali dva vesela prizora. Otroci so se res vsi dobro izkazali pri nastopu, prav posebno pa je ljudem ugajal mali Pepi iz Županjce, ki je zelo dobro in korajžno nastopal, zato so navzoči odločili, da je dobil lepo nagrado v obliki knjige., Pepi obeta, da bo spreten igralski talent. Pohvaliti pa je treba še njegovo starejšo sestrico Milijo, Foltioovo Micijo, Francovega Tonija, Tinijo in naštevati bi jih morali vse po vrsti, ker so nas res zelo razveselili. Končno je božiček obdaril vse navzoče otroke. Želimo, da bi nas ti živahni otroci prav kmalu spet razveselili.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
IVav živahno je pričelo naše Slovensko prosvetno društvo .,Peea" svoje delovanje v zimski sezoni. Dne 2. decembra je uprizorilo igro ..Počeni prstan" med sodelovanjem domačih pevcev in mladih tamburašev. Ljudska igra je številnim navzočim zelo ugajala, zalo so igralci sklenili in sicer na izraženo željo, d« jo bodo ob priložnosti ponovili. In zares, tudi na Stelanovo, dne 26. decembra, so ljubitelji slovenskih predstav spet napolnili Sercerjevo dvorano in prisostvovali dobremu igranju, kjer •* so igralci pokazali viden napredek v podajanju svojih vlog.
Med tem časom pa smo bili dne 19. decembra deležni prav izrednega umetniškega užitka, ko so nas obiskali gostje iz Slovenije, prvovrstna igralska skupina iz Zirov. Dovršeno so odigrali veseloigro ..Prevarani soprog" in »o upravičeno želi vso priznanje številne m hvaležne publike.
Prepričani smo, da nas bo šmihelsko društvo, ki razpolaga z dobrimi igralci, še večkrat razveselilo / svojim nastopom, saj vedo. da radi prihajamo na igre.

23
Naposled se hoče tudi ona spraviti v veselo hišo, ali pes Kastor ustavi tujo beračico. Ne pusti je dalje.
Zdaj pokliče žena psa po imenu. Ko pa začuje pes mili glas, ga spozna: začne se dobrikati tujki ter cvili in skače okoli nje od samega veselja. Hitro se vzpne po beračici, kakor da bi jo hotel poljubiti v lice; nato ji poliže roko, potem zdirja v hišo h gospodar ju Mirku, a zopet nazaj ven k svoji znanki.
Večkrat je ponavljala to igro »vesta žival ter lajajoč naznanjala svojo radost.
Svatje se zavzamejo nad takim vedenjem in gredo gledat, kaj pes ima. Niso se mogli dovolj načuditi, videč, da liže Kastor bližajoči se beračici roke in prste.
Tujka je stopila mirno in samozavestno v hišo in prisedla za peč k drugim beračem. Nihče je ni poznal, ne njena mati, ne Mirko. Le zvesti pes Kastor je ostal pri njej. Na tla je legel in položil glavo na njeno nogo.
Beračica ni prosila ne kruha, ne pijače. Nepremično je zrla tja na mizo na ženina in nevesto. Tam je videla svojega Minka, tam je gledala svojo — izdajalko.
Zdaj sc je poloti strašen srčni boj. Veliko je &c prestala na svetu, mnogo je izkusila, ali sedanji pogled >i je jemal vid in posluh. Njeno srce je hotelo počiti in raztrgati prsi na dvoje. Ob pamet in um jo je spravljala ta čudna gostija.
Za trenutek se še premaga. Ko pa je končal starejšimi svoj govor v slovo in sta vstala ženin in nevesta, da gresta, stopi odločno sredi sobe pred nevesto in ženina z donečim, zapovedujočim glasom veleč:
,,Stojte, svatje! Stoj, starejsina in ženin!"
Vsi se »pogledajo in začudijo nad drznimi besedami. Mirko se ustraši zvenečega glasu in spusti iz roke nevesto. Bilo mu je, kakor da bi mu donel glas njegove mrtve žene na uho.
Tudi Almira se strese na vsem životu. Strah in grozna slutnja se poloti njene krivične duše. A vendar se opogumi in reče na glas:
„Kaj se obotavljate, ženin in svatje! Kaj poslušate besede neumne beračice! Pojdimo v cerkev!"
Pri teh besedah potegne ženina za roko in ga hoče odvesti iz sobe.
V tistem trenutku pa zadoni zopet glas neznane
tujke t
„Vi svatje hočete peljati ženina k drugi poroki! AH pa veste tudi, da je mrtva njegova prva žena? Dokažite mi to!"
Nihče ni seveda mogel tega dokazati. Toda Almira se ni ustrašila teh besed in je odvrnila:
„Kdo ti daje pravico, zahtevati kaj takega od mojih svatov? Govori ti, ako veš za prvo ženo mojega ženina!"
..Govoriti hočem, predrzno dekle", odvrne z vzvišenim glasom beračica. „Jaz vem za nesrečno ženo Zalo. Ona še živi, če si jo tudi ti. nesrečnica, izdala — Turkom!"
Vsi so se kar strme prestrašili takih besed in nenadne obtožbe. Almira je hotela drzno tujko že udariti za tako obrekovanje po ustih, da bi se ji kri ulila po licih, a v tem hipu je priskočil berač. Davorin je v sveti jezi zgrabil predrzno nevesto ter jo porinil na stran, rekoč:
„Da, res je, kar govori beračica. Ti, ti sama si izdala mene, Zaliko in nas vse!"
Omamljeni so stali Mirko in svatje v sobi. Vsi so mislili, da se vname hud prepir. Nekateri so bili že prijeli Davorina in ga vrgli na tla, suvajoč ga z nogami in pestmi, drugi pa so pograbili tujko, hoteč jo iztepsti od hiše.
V tem hipu se ohrabri Mirko in reče odločno:
„Stojtc, možje! Pustite pri miru beračico in Davorina! Nihče naj se ju ne dotakne, tudi ti ne, Almira! T« sem jaz gospodar!"
Te zapovedujoče besede so šele napravile mir v hiši. Vse je potihnilo in strmelo, kaj bo iz tega. Ženin Mirko pa nadaljuje:
„Tcbc, neznana tujka, pa prosim, povej mi kaj o moji dragi ženi Žaliki! Bogato te hočem obdarovati, ako mi veš povedati, kje ie grob moje prve neveste. Dam ti, kar poželiš, dam ti polovico svojega gospodarstva, ako mi znaš povedati, ali še živi in kje da živi — moja Zala. Šel bi za njo na konec sveta, da bi le našel — svojo nesrečno, prvo nevesto."
R ADIO-PROGR A M
RADIO CELOVEC Sobota, 29. december:
5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 9.00 Iz slovenske literarne zakladnice: Anton Aškerc — 9.30 Kar si želite — 11.00 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.15 Mesto in dežela — 14.30 Zeli si kaj! — 14.30 Pozdrav zate — 15.15 Tedensko kulturno zrcalo — 18.30 Koncertna ura.
Ponedeljek, 31. december:
—	12.40 Zabavna glasba — 13.30 Naš šport v letu
12.00	Igra Vaški kvintet, pojeta Jelka in Sonja
1951 — 13.40 Na harmoniko in bas igrata Dorko Škoberne in Miško Hočevar — 14.00 Radio pionirjem za Novoletno jelko — 19.00 Zabavna glasba
—	20.00 Poskočni ritmi — 20.30 Zdaj pa še za konec leta malo plesa in zabav*- Zavrtite sc dekleta, fantje, kdor si misli zdrave!
RADIO LJUBLJANA
Sobota, 29. december:
5.30	Pester glasbeni spored — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 60 minut s pesmijo in plesom po Jugoslaviji — 14.00 Iz kulturnega življenja po svetu — 14.10 Simfonični plesi —	15.10 Zabavna
glasba — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Lahka glasba — 18.20 Narodne pesmi poje Tone Petrovič, spremlja Avgust Stanko — 19.00 O športu in športnikih — 20.00 40 veselih minut.
Nedelja, 30. december:
7.00	Pester glasbeni spored — 8.20 Dobre volje v nedeljsko dopoldne — 9.20 Dopoldanski koncert — 11.00 Od pravljice do pravljice — 11.30 Želimo vas razvedriti — 12.40 Zabavna glasba — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.10 Polke, valčki in mazurke — 15.30 Kmetijski nasveti — 18.15 Uganite kaj igramo!
Torek, 1. januar:
7.00	Srečno novo leto! (spored zabavne glasbe) — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Želeli ste — poslušajte! — 15.00 Igra orkester Malando — 17.00 Umetniki, ki so nas obiskali v preteklem letu —
18.00	Slovenski športniki pred mikrofonom — 18.20 Vesele slovenske narodne — 19.40 Zabavna glasba.
Sreda, 2. januar:
5.30	Pester glasbeni spored — 12.00 Plesi in baleti — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Iz predalov pionirskega uredništva — 13.15 Od melodije do melodije — 14.00 Pregled knjižnega trga —
15.30	Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Polka za polko — 17.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 18.30 Gospodarska oddaja — 18.40 Lahka slovenska instrumentalna glasba — 19.40 Zabavna glasba —
21.00	Skladbe hrvatskih avtorjev.
Jzatic OUmd&ec
stavbeno kleparstvo in vodovodne inštalacije CELOVEC, Priesterhausgasse 4, telefon 19-07
želi min« Nevo leto
Harmonike ! Gramofonske plošče Pihalni instrumenti! Radio-aparafi JMusJkhaiU Kwrqeth CELOVEC, BURGGASSE 23 poleg Spitra		Hranilnica in posojilnica Ziljska Bistrica želi vsem vlagateljem in članom uspešno Novo leto	
			
			
Srečno Novo leto želi Tomaž Ogris pd. Kopeinik T u c e		Vsem prijateljem in znancem želi srečno Novo leto Jerebova družina O b i r s k a	
Srečno Novo leto želi
Hanzlnova družina
Loče - St. Ilj
Srečno Novo leto želi
Valentin Kropivnik
žgaojarna
B i 1 č o v s
Četrtek, 3. januar:
Slovenska kmečka zveza naznanja:
5.30	Pester glasbeni spored — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Drobni nasveti — 14.00 Jezikovni pogovori — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Narodne pesmi — 17.25 Iz kulturnega življenja na našem podeželju — 18.35 Okno v svet — 20.00 Domače aktualnosti.
RADIO SCHMIDT
..hita malega človeka"
Itadio-aparaM za vsakogar - (obroki po dogovoru) - elektro material, žarnice za domačo uporabo ln prodajo • Moderna reparatuma delavnica - Studilo za snemanle ua plošča. CelevM. BahahoMroese 12, Tel. 2«-«8
PRIREDITVE
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
V okviru Slovenske prosvetne zveze bo igralska skupina na Brnci uprizorila igro „V R TI N E C“
v soboto, dne 29. decembra 1951, ob 20. uri pri Janahu na Bistrici na Zilji in v nedeljo, dne 30. decembra 1951, ob 14. uri v Narodnem domu v št. Jakobu v Rožu.
Ljubitelji domače odrske umetnosti prisrčno vabljeni.
Vabile
na zaključno prireditev gospodinjsko-kuhar-skega tečaja v Kotmari vesi, ki bo v nedeljo, dne 30. decembra 1951 pri Plajerju. Spored:
Ob 8. uri otvoritev razstave gospodinjsko-kuharskih izdelkov,
ob 14. uri družabna prireditev s šaljivimi prizori, petjem itd.
Sodeluje domače prosvetno društvo. Vabljeni vsi k številni udeležbi!
Opozorilo
Deželni invalidski urad za Koroško sporoča, da poteče dne 31. decembra 1951 končno-veljavno termin za prijavo zahtev po zakonu o oskrbi vojnih žrtev. Ta rok je zadnji in po poteku toga ugasne vsaka pravica o upravičenosti oskrbe. Prijave se morejo do 31. decembra 1951 do 17. ure pri Deželnem invalidskem ‘»radu (Landesinvalidenamt) Celovec, August-Jakschstrasse 11, Baracke E. soba 1, oddati. Zadostuje pa tudi, da je prijava oddana na pošto z datumom sprejemne stambiljke od 31. KIL 1951. Prijave so kolekovanja in pristojbin proste in niso vezane na nobeno posebno tiskovino in ni nujno potrebnih podlag predložiti istočasno ter zadostuje, da se pošljejo naknadno.
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo „Srce“ v Do-brli vesi vaba na igro:
„M O R J E“
ki jo bo uprizorilo na Novo leto, dne L januarja 1952, ob 14. uri v Narodnem domu v Do-brli vesi.
Pridite od vseh strani v obilnem številu!
Srečno Novo leto želi
Elektro-NeSek
inštalacije, delavnice, radio svetlobne naprave, žarnice
Celovec, Wotfengas«e 13. tel. 19-12
Vsem prijateljem in znancem želi mnogo uspeha v novem letu
DRUŽINA MITJA VOŠNJAK
Celovec
Srečno Novo leto vsem znancem želi
Špornova družina
R e m š e n i k
t
Globoko potrti javljamo, da je Vsemogočni odpoklical našo nad vse ljubljeno, predobro, vzorno in zelo skrbno ženo, mater, sestro, svakinjo, teto itd., gospo
Kristino Scharwiizl
roj. LUDVIK
v sredo, dne 19. XII. 1951 nenadoma v večnost.
Pogreb se je vršil v Braslovčah, Jugoslavija, kjer bo počivala blaga pokojna v družinskem grobu.
Dunaj (VVien) — Podravlje — Braslovče — Ljubljana — Maribor — Celje v decembru 1951.
Dr. Matko Scharwitzl soprog
Dušan Ludvik Milan Scharwitzl Marijan Schanvitzl
sinovi
Pavla Krupa Marija Pilaj Lojz Kolšek Nandej Ludvik Dr. Jože Ludvik Mirko Ludvik sestre in bratje
ter vsi ostali sorodniki
Solze se ulijejo Mirku pri tem spominu po licu. V sobi nastane skrivnostna tišina. Vse zre sedaj nepremično v tujko, radovedno pričakujoč njene izpovedi.
Beračica pa jame govoriti takole:
„Preteklo je že sedem let, odkar se je poročila Žalika. Na dan njene poroke je prihrul ljuti Turek, in nevesta se je morala še isti dan ločiti od svojega ženina. Njega so ujeli. Zala ga je sicer poskušala rešiti s pomočjo junaškega mladeniča Davorina iz turške ječe, a pri tem početju jo je nekdo — izdal.
Žalika je prišla v sužnost. S seboj je imela edin viden spomin na svojo zakonsko zvezo, namreč sliko Matere božje, katero ji je bil oče Serajnik izročil na dan zaroke.
Ta podoba je bila odslej edina tolažba nesrečni ženi v globoki Turčiji v glavnem mestu Carigradu, in ta slika ji je rešila življenje!"
Tu je prenehala beračica. Vsi so kar strmeli nad tujo ženo, ki je govorila resnico. Mirko je kar radosti trepetal, začuvši take besede. Almira pa je postala hipoma bleda kakor smrt in kri ji je zastajala v žilah. A Davorinu so iskrile od same jeze in togote oči, zakaj novi spomini so mu sekali skeleče rane v srcu.
Tuja žena je odvila nato z glave turški robec in haljo ter nadaljevala z izpremenjenim glasom:
„Tukaj podaja tebi, Mirko, ono znano sliko tvoja - Zala!"
Mirko je spoznal mili glas svoje žene in njeno obličje ter se jokaje oklenil njenega života.
Vsi so jo kar strme obstopili. Zdaj so ji poljubovali roke, zdaj raztrgano obleko. Vsak bi rad govoril z njo, vsak bi ji rad pogledal v lice.
Tudi Davorin se ji je naposled približal. Ali ko ga zagleda Zala, ostrmi vsa začudena nad nesrečnim človekom. Objame ga in poljubi s solznimi očmi v čelo; češ, on ji je bil edini pomočnik, edini rešitelj njenega moža, a sedaj je zato — berač in nesrečen ubožec!
Vsi so se neizrečeno veselili Zalinc rešitve in blagrovali njen prihod. Le Almira se je tresla strahu in groze pred njo. V kot se je potuhnila. Tam je slonela pozabljena in uničena, zakrivajoč si oči, da ne vidi svoje zmagovalke. Pričakovala je obtožbo svojih strašnih pregreh.
Vesela novica o Zalini rešitvi se je raznesla hitro kakor ogenj daleč naokrog. Od vseh krajev je prihrula velika množica ljudstva gledat došlo Miklovo Zaliko. Tudi od cerkve sv. Jakoba so privreli vsi gledalci v Svetne k Serajniku.
Pred ogromno množico vseh kmetov iz Rožne doline pa so sodili potem pod milim nebom nesrečno izdajalko — Almiro.
Zala in Davorin sta dokazala pregrešno izdajstvo nje same in njenega očeta Tresoglava. Na dan je prišlo vse njune početje; njun ponočni pot na Gradišče in njuno tajno shajanje pod Rožčico.
Dolgo je tajila Almira, kar sta trdila njena tožitelja ter izpričevala ključa, najdena pri mrtvem Tresoglavu. Naposled je priznala vse in razjarjeni kmetje so jo takoj obsodili. Živo so hoteli pokopati izdajalko. Ali dobro-
srčna in usmiljena Zala jc prosila za nesrečno deklico. Na njeno prošnjo so ji odpustili smrtno kazen ter jo obsodili z materjo vred v pregnanstvo. Še tisti dan jc tiralo razljučeno ljudstvo Almiro iz Rožne doline, in od tega dneva ni bilo več med Rožani ne duha ne sluha o nesrečnem dekletu.
Izdajstvo in lakomnost Žida Tresoglava in njegove hčere Almire je imelo važne posledice za vso deželo. Gosposka je nekaj let pozneje vsled cesarskega ukaza iz-
Našim čitateljem!
Z današnjo številko smo končali povest ..Miklova Zala". S prihodnjo številko bomo pričeli s priobčevanjem romana od Ivana Matičiča „MOC ZEMLJE" in smo prepričani, da bomo tudi z imenovano povestjo cenjenim čitateljem ravnotako ustregli.
gnala vse Žide, naseljene na Koroškem. Tako je rešila sebe in ubogega kmeta brezvestnih oderuhov za sedaj in tudi za prihodnje čase. Ljudje pa so bili prepričani o resnici, da se vsako pregrešno dejanje kaznuje, bodisi na tem ali na onem svetu.
V Svetnah pri Serajniku niso ta dan obhajali druge poroke, temveč praznovali so prihod in rešitev pogumne in zveste žene Žalike.
KONEC