Obsodba radi vloma in divjega lova. Dne 26. junija je obravnaval mariborski sodni senat slučaj vloma in divjega lova. Zagovarjal se je 291etni Ludvik Plombergpr iz Šikol na Dravskem po]ju in tovariši. Obtožen je bil, da je v družbi tovarišev vlomil v skladišče mariborske tvrdke »Eksploziva« ter odnesel ve.jo količino dinamita in drugih oksplozivnih snovi. Poleg tega je bil ob- tožen, da je namenoma ubil dragega lovskega psa predsednika mariborskega lovskega društva, ravnatelja Bogdana Pogačnika, ter divjega lova v loviščih zakupnikov gg. Scherbauma ter Pogačnika. Plomberger je bil obsojen na poldrugo leto težke ječe. Njegovapomagača pri vlomu v skladišče Pulkoin Kohl sta dobila 4 in 3 mecese strogega zapora. Mrtvega je pripeljal pred bolnico. V Dobrovcih pri Hočab je obolel 681etni zidar Franc Ozimič. Dne 27. junija so bolnika naložili na kmečki voz in voznik ga je peljal proti Mariboru. Med potjo sta sc še pogovarjala, a naenkrat je bolnik utihnil in voznik je mislil, da je staremu možu postalo slabo in rajši molči. Ko je pripeljal bolnika pred mariborsko bolnico in ga je hotel izložiti, je bil Ozimič že mrtev. Požigalčeva roka na delu. Na Grajanščaku pri Ptuju sta zgorela vsled podtaknjenega ognja do tal stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje pos. lojziju Čiriču. Vaščani so našli celo listek z grozilnim napisom: »Vse hiše s slamnato streho morajo zgoreti.« Škoda znaža 100.000 Din, zavarovalnina pa komaj eno četrtino. — V Kočnem pri Slov. Bistrici sta postala žrtev požiga hiša in gospodarsko poslopje posestnika Uršiča. Doma.i so komaj rešili lastno golo življenje in živino. Požigalec pred sodiščem. Pred mariborskim malim senatom se je zagovarjal dne 27. junija krojaški pomočnik Ludvik Cug iz Sebeborcev. Obtožen je bil treh požigov. Dne 26. marca je zažgal kopico slame pri Barbariču in še istega večera je zopet zanetil gospodarsko poslopje posestnika Podleska. V noči na 28. marca pa je zopet zanetil kopico slame in sicer svojemu lastnemu očetu. Domačini so postali nanj pozorni, ker je kazal tako veselje ob vsakem požaru ter je večkrat kar obžalovaje izjavil: »Kako da nikjer ne gori? Mene tako veseli, da Ijudje sem in tja letajo in kričijo!« Ta okolnost ga je spravila v zapore, požige pa je odločno tajil. Do- Angleško le.alo za metanje bomb je opremljeno z dvema motorjema po 525 ks in znaša brzina 225 km r-a uro. — Levo: Udar strele v nju-jorški ncbotičaik State Building. kazali pa so mu krivdo na podlagi izpovedi prič, ki so ga videle pri vseh treh požarih. Obsodili so ga na poldrugo leto ječe in triletno izgubo časti. Redek slu.aj smrti otr.ka se je zgodil žadnje dni na Krcpju pri Ljutomeru. Šestletna hčerkica posestnika Gokana je pasla na vrvi telico. Vrv si je ovila krog vratu in trgala cvetl.ce poleg živinčeta. Domači pes se je začel zaleta,vati v telico in jo vgriznil v nogo. Žival je zbezljala in potegnila na vrvi za seboj dekletce. Ko so otroka sneli z vrvi, je kljub zdravniški pomoči kmalu umrl ker mu je močno zadrgnenje najbrže strlo goltanec. Stanovanlska hiša zgorela. V HodoŠah pri Slovenji vasi v ptujski okolici je upepelil požar stanovanjsko hišo posestnika Jurija Erlača. Vzrok požara: pokvarjen dimnik. Majhna svota — os.ra kazen. Dva brata iz Koračice pri Ormožu sta odvzela nasilnim potom vini.arju Marku •Zelenjaku s Koraškega vrha 58 Din. Grozila sta mu tudi z bajonetom. Dne 30. junija je obsodil mariborski sodni senat Lojzeta na poldrugo, Jožeta na 1 leto robije. Radi uboja brata pred sodiščsm. V noči na 14. februarja so našli na Krenbergu pred hišo posestnika Mlinariča mrtvega Šlebingerja. Podlegel je prelomu lobanje, vsled poškodb možganov, in tudi na vratu je bilo poznati sledove davljenja. Preiskava je dognala, da sta se spoprijela Janez Šlebiger in njegov 331etni brat, tesarski pomočniik. Obdelavala sta drug drugega na tleh s pestmi. Pokojni je udaril z glavo ob kamen in si razbil lobanjo. Janez Šlebinger je priznal pri razpravi dejanje, a se je izgovarjal, da ga je brat pred spoprjjemom oklofutal in mu je tudi med spopadom skoro odgriznil prst. Janez je bil obsojen na štiriletno robijo. Dve človeški žrtvi požara. V mariborski bolnici sta umrla dne 1. julija vsled prehudih opeklin, katere sta dobila pri reševanju živine iz gorečega hleva: 401etni hlapec Vinko Stojan in 51etni rejenec Donoinik Tomažič. Oba sta bila pri posestniku Kolarju v Zgor. Boču pri Poljčanah, kjer je nastal po- žar na Petrovo ob 9. uri dopoldne. Požar je zajel z bliskavico hišo in hlev an so si rešili domači le golo življenje. V plamenih je našlo smrt: par konj, par volov, 2 teleti, 6 svinj, vse žito, seno in hišna oprema. Iz liubosumnosti nevarno obstrelil svojo Keno. 451etni posestniik Jožef Cvetko s Polenšaka pri Ptuju je iz ljubosumnosti oddal dva strela na svojo ženo Elizabeto, ki je 11 let mlajša cd njega. Nevarno ranjeno so oddali v ptujsko bolnico. Cvetko je že dolgo sumil, da vzdržuje njegova žena ljubavno razmerje z njegovim 701etnim očetom. Upepeljena domačija. Iz neznanega vzroka je nastal v noči ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Ribi.a v Grajeni pri Ptuju. Hud veter je zanetil tudi stanovanjsko poslopje in ni bilo niti misliti na rešitev opreme. Komaj so rešili živino. Pogoreli sta obe poslopji, ki sta bili delno leseni in kriti s slamo. Na gašenje ni bilo misliti, fcer je Ribiceva domačija y bregu in ni v bližini vode. Domači sin, ki je spal na skednju, se je v zadnjem trenutku po- Podpis premirja med Kitajci in Japonci. — Desno: Pomočnik žc tolikokrat ome__.enega belgijskega profesorja Piccarda Avguštin Cosyns dela nove priprave za polet v izredne zračne višiue. gnal iz plamenov in se rešil strašne smrti. Zavarovalnina je le delna. Obsodba radi uboja. Ob priliki odhodnice k vojakom je bil letos dne 23. aprila zaklan v vinogradu svojega očefa mladi Štefan Tibaut iz Stročje va_i pri Ljutomeru. Usodepoln in smrtni žabodljaj v hrbet je priznal Martin Gorički an je bil obsojen v Mariboru dne 1. junija na 5 let robije. Avtomobil je povozil 761etno občiiisko revo Nežo Esdh s Ponikve in ji zdrobil lobanjo. Smrtnonevarno poškodovano so spravili v celjsko bolnico, kjer je — umrla. 18 let robije radi umora. Dne 26. junija se je vršila pred celjskim senatom obravnava proti 251etnemu oženjenemu, še nekaznovanemu najemniku Jožefu Gošeku iz Dovškega v okolioi Senovega pri Rajhenburgu radi umora in poskusa umora. Jožef Gošek je živel z Alojzijem Sevšekom in njegovo ženo Marijo v Dovškem v prepirih. Dne 20. maja je prišel Gošek k Sevšekovim in vprašal Marijo, zakaj ga je ovadila radi točenja neprijavljenega vina in radi izvrševanja neprijavljene mizarske obrti. Ženska mu je odgovorila, da iz maščevanja, ker je on osumil njenega moža napram orožnikom tatvine mesa. Med prepirom je stopil v sobo Alojzij Sevšek, ki je zagrabil Gošeka za vrat in ga vrgel s tako silo ob vrata, da so se razletela. Oba Sevšeka sta Gošeka še pretepla. Gošek se je rešil s pobegom v vežo, a mu je sledila Marija. V tem hipu je Gošek potegnil samo- kres in ustrelil Sevšekovo, ki se je takoj zgrudila. Sevšek se je skril za vrat.; a Gošek je stopil na prag, oddal na njega strel, krogla mu je preklala desno nadlaket na tri dele. Nato je stopil v vežo in ustrelil Sevšekovo še enkrat v prsa, da je izdahnila. Drugo jutro po kr-vavem dejanju se je Gošek sam javil okrajnemu sodišču v Sevnici. Tudi na razpravi je morilec skesano priznal dejanje z izgovorom na vinjenost in na razburjenost radi prepirov. Sosedje so opisali Gošeka kot mirnega in pridnega. Sodišče mu je prisodilo radi umora in poskusa umora 18 let robije. Gospodarsko poslopje je poy?>ie_o kmalu po polno.i posestniku Igričniku na Brnici pri Hrastniku. Hud veter je raznašal ogorke daleč na okrog in je bila resna nevarnost za vas Brnici. Večjo požarno nevarnost so preprečili številni gasilci. Igričnik je oškodovan za 50.000 Din. Otrok utcnil. V Sostrem pri Ljubljani so se igrali otroci z letanjem preko brvi. Ko je skušala teči preko triletna Antonija Lavrič, je padla v vodo in utonila. Utonil je v Blejskem Jezeru na.akar Justin Golob. Z dvema tovarišema se je vozil v čolnu po jezeru. Pri veslanju mu je padlo v vodo veslo. Justin je skočil iz colna za veslom, ker ni bil dober plavač, se je sicer dvakrat prikazal nad vodo, a v tretje je zginil za vselej. Sreša v nesreči. Na Ljubniku pri Škofji Loki bi bilo zopet skoraj došlo do smrtne nesreče. Absolvent srednje teh- nične šole Dušan Boliinc iz Ljubljane je prispel z večjo družbo na vrh Ljubnika. Ponašal se je s plezanjem po 40 m visoki, navpični skalnati steni, ki se dviga tik pod ljubeniško ikoco. Mladec je vpričo spremljevalcev dvakrat areč-, no preplezal steno, v tretje se mu je na. sredini odkrušila skala in je padel 20 m v globino. Pri smrtni nesreči je imel to srečo, da je priletel na široko razrašče-^ no bukev, kjer se je ujel med dvema1 vejama. Mladenič se je poškodoval le, na glavi, sicer pa ni odnesel na teleStt nobenih znatnejših poškodb. ¦V _.c5i je uničil ogenj v vasi Bobovek pri Kranju leseno gospodarsko poslopje posestniku Janezu Snedicu. Zgorela je krrna in razno gospodarsko orodje.1 Škoda znaša 50.000 Din, zavarovalnina eno ti'etjino. Ustrelil je 281etni gostilničarski sin Josip Žebalc v Mostah pri Kamniku, Gustava Remsa. Konj je ubil fantka. V Mateni na Igu pri Ljubljani je stal ob vrtni ograji 12-' letni Ivan Modic. Mimo je pripeljal konja posestndški sin iz vasi. Žival je ravno tik pri Modicu poskočila ter udarila dečka s tako silo po glavi, da je eno urai za tem umrl. Prijet ropar. V Ljubljani je ustavil dne 1. julija neznanec na cesti slugo Ljudske posojilnice Martina Oblaka, ki je nesel denarno torbico z 8000 Din. Po-1 molel mu je pred oči popisan listič. Ko je bil sluga zaposlen s čitanjem, mu je tujec izmaknil torbico in zbežal. Ni mu uspel pobeg. Prijeli so ga in do- gnali, da gre za 341etnega Franca MiBdeši.a, brezposelnega zasebnega uradnika iz Savinjske doline. Izpovedal je na policiji, da ga je nagnala, k roparsikemu dejanju pri belem devu stiska. Delo Harije Fomočnlce za vzgojo zakasnclih dobovskih poklicev v Veržejn pii Ljatomeru. Mladeniči od 14. do 25. leta, ki čutijo poklic za sodelovanje pri vzgoji mla-dine ali pri mi'sijonskem delu v salezijanski družbi, morejo biti sprejeti v zavod, ki je nalašč zato urejen, da omogo.i zakasnelim poklicem teme,ljito in primerno Solanje. Pogoji za sprejem: pVsak roJadenič, ki želi biti eprejet, mora imeii z odličnim uspehom dovršeno osnovno šofio. Kdor ni imel takega uspeha, ne more upa,ti, da bo v že zrelih letih zmogel težke študije, ki so predpisane; biti krepak in zdrav, brez zunanjih hib v govorjenju ali nastopu. Kdor je bil odslovljen iz kakega zavoda, ali je bil že član kakega reda, ne more biti sprejet. Za. I. razred gimnaxij8kega tečaja se sprejemajo le tisti mladeniči, ki niso še prekoračili 19. leta. Ako je prosilec dovršil že kaie r&_r<wls. jrednjih šol, se pomakne starostni termin ža tcffiio n_p_Ł;, toda nikdar ne nad 25. leto. Za sprejem v noviciaf &e zahteva znanje, ki odgovarja V. razredu klasičlie gimnazije. To se doseže v posebnih tečajih v teku treh ali štirih let. Noviciat traja eno leto. Po noviciatu sta še 2 leti filozofije, 3 leta pedagogike in 4 leta bogoslovja. StroBltf: Oskrba stane povprečno 2500 Din letno. JSnjige, obleka, popravila še posebej. Kdor iVarčuje, more priti do cilja z okroglo 10.000 Din. Sprejema se plačevanje v živilih ali v iilagu, dovoljujejo 3e določeni obroki, ne more pa se dovoliti popust na oskrbovalnini: nobenemu prosilcu ne bo nemogoče najti dofcirotnik.v, ki bi mu pomogli <Jo mesečnih200 Din skozi tri leta. = Oprema: Ob prihodu naj ;ysak prinese s seboj: obleke: 1 nedeljsko, 1 ^delavno, 1 zimski plašč; obuvala: 2 para čevIjev; perilo: 4 srajce, 2 majci, 3 letne in 3 Z-msfce spodnje hlače, 6 parov nogavic, 10 iobcev, 6 brisač, 6 prtičev; posteljnine: 4 rjuhe, 2 prevleki za zglavje, letno in zimsko odejo. — Prošnja za sprejem: Izpolniti je treba "posebno izjavo, ki se dobi na zahtevo, in se 'potem vrne vodstvu. Če dobi odgovor, da je sprejet, mora poslati še dokumente in sicer: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo (v zaprtem pismu) po vzorcu, ki ga bo vodstvo priložalo, nravstveno spričevalo g. župnika in izjavo staršev ali dobrotnikov, da so voljni plačevati kot je dogovorjeno. Sledil bo končni odgo.or, kdaj naj pride, kako se bo uredilo plačevanje in drugo, in se bo določilo znamenje, katero bo treba všiti v peirilo. — Naslov: Salezijan&ko Marijanišče, Veržej, p. Križevci pri Ljutomeru. St-pendi.e za u.ence kmetijskih Sol. Sreski kmetijski odbor za srez Maribor levi breg bo podelil sedem štipendijev učencem kmetijskih šol in sicer za učence vinarske in sadjairske šole v Mariboru en štipendij po 2000 Din, 2 po 1500 Din in 3 po 1000 Din letno ter za 1 učenca kmetijske šole v Št. Juriju ob južni žel. 1 štipendij letnih 1500 Din. Prošnje, kolekovane s 5 Din, v katerih je navedena velikost pose&tva in opremljena z obvezo staršev ali varuha, da bo prosilec po šolanju ostal na domačem posestvu, naj se v.ožijo pri sreskem kmetijskem odbor\_ najkasneje do 15. julija t. 1. Pri podelitvi štipendijev pridejo v poštev samo sinovi kmečkih gospodarjev iz sreza Maribor levi breg. Po.njoča kmetijska razstava ia Sola. Mislimo si k___etij_ko rnSStavo na dolgi vrsti železniških voz, ki jim je predprežertff _.i_-___tiva. Tak vlak potuje po dravski banovini od 1. junija do 23. julija t. 1. in se u&tavlja v vseh večjih krajih. Razstavo pojasnjujejo razkladanja in poljudna predavanja. Pristop je dovoljen vsakomur, samo otrokom izpod 10 let je zabranjen. V Maribor prispe potujoča razstava v četrtek dne 13. julija in sicer na glavni kolodvor, ter bo otvorjena ob 8. uri zjutraj, ostane pa v Mariboru samo ta dan. Opozarjamo na njo ter priporočamo nje poset najtopleje. Važno za bolnice, samos.ane, sanatorife, župnišča, hotele in nprave Ietovlšč In zdravilišč, ki rabijo novo opremo ali izpopolnitev iste, naj zahtevajo ponudbe, vzorce in cenik od Trgovskega doma Stermecki, Celje. Tvrdka se priporoča, ker vodi vs« predmete, kateri se rabijo, v samo dobrih kvalitetah in zelo poceni in ker ima lastno tovarno perila in oblek. Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manufakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjska ulica 15, dobiš koledar »Slovenskega gospodar.a« zaston].