Gospodarske stvari. Drevo na meji. Pod tem naalovom je ,,P. L." priueael zelo podučljiv pravdosloven goapodaratven seatavek, ki ga tudi ,,S1. G." avojim častitim bralcem priobčiti lioče, prepričan, da bode z njim marsikomu vstreženo. Ne redkokrat zaznamujejo aadunosna ali pa tudi lesna dreveaa mejo med raznimi poaestvi in aicer tako, da stoji drevo na kakem koncu, kjer se več mejnib <"rt ateka, ali pa tudi tako, da mejna črta črez dotično drevo pelja. Brez vsega ugovora so drevesa prav porabni mejni kazavci, ker se že od dalec vidijo, navadno dolgo trpijo in ker se ne dajo premekniti kakor kameni ali leseni nasadni mejnik ali mejaš; kolikor bi eosedom moralo biti prijetno, da imajo v dreveau čuvaja svojih mej, ki najlahkejše mejne prepire zabrani, ravno tako je pa drevo na meji pogosto predmet pre- pira ia sovraatva. Seveda ae zarad prašaaja po meji ampak zarad lastaiae drevesa in njegove porabe. V največih alučajih je vea tak prepir in z ajim zvezaaa jeza ia hadovaaje nepotrebao, ker občni državljaaski zakoaik o gori aavedeaih glavaih prašaajih o drevesai laatniai in porabi jaano govori in pravi:§421. ,,Lastniao dreveaa ae odločijo koreaine, ki ae v meječem zemljišču razraačajo ia razširjajo ampak BJegovo deblo, ki iz zemljišča kviška vzrašča. Ako stoji drevo aa meji vee lastaikov, je drevo vaeh skapao." § 422. ,,Vaak zemljiščai laataik sme koreniBe tujega drevesa iz avojega zemljiŠL-a podreti ia veje, ki v Bjegovem zrakovem proatoru rastejo porezati ali dragar-e kako ae jih poalužiti iB ai jih v korist obrniti." Predno ae pa iz teh paragrafov poaledice izvajajo, aaj ae ae omeai, da ao po 8tarem rimljaaskem pravu gledč lege ia razširjave svoje bile koreaiae za lastniao dreveaa odločivae, ker drevo, tako ao modri Rimljaai amovali, po avojih koreainah iz zemlje hraao vleče. Avatrijaasko pravo pa jemlje — že tadi v tako imeaovaai razpravi o Beteleaaia pravicab, ki ao leta 1679. poatavno moč zadobile — deblo za merodajni del dreveaa, prej ko ae najbolj zarad tega, da pri iziskovaaju lastaiae ai treba zemlje odkopavati, koreaiae odgraiti in tako prej ko ne drevo aamo poškodovati. Ako drevo res mejo dela v sredi med dvema ali večimi zemljišči, ker kakor meta aa križevaliaču mejnih črt vec laataikov stoji, tako jo njihova skupaa lastaina ia vaak izmed njih ima jednaki delež na njem. Dokler so deležaiki jednakih miali, raorejo z dreveaom, kakor ae jim poljabi. razpolagati. Pričakovati je, da ga ae bodo podrli. Brž pa ko so aeziožai, ae more ali prav za prav ae ame nobeden izmed BJili z dreveaom ali aa Bjem kaj početi, po čemer bi z deleži drtigih ablaatnikov razpolagal. Drugače pa je, če drevo tik meje stoji, tako da le jedea del koreaine ali vej v soaedovo lastnino tjekaj aega. Koreaiae aeaajo v tem primerljeju braao iz aoaedovega zemljišča, odtezajo,kakor je to v sočivajakib ia viaogradih primerljej, hrano sočivju, drevju. cvetlicam itd. aosedovim ali morda popolaoma OBemogočijo | soseda, da avoje zemljišoe v obsegu korenin tujega dreveaa obdeluje; veje aarejajo morebiti preveč aeace ali aapravljajo močea kap po deževju. V tera primerljeju pa, kjer zemljiši';aemu laataiku zarad drevesa, ki uaatraa ajegove meje stoji, ali dobički aidejo ali škode naataaejo, V tem primerljeju daje naša poatava tistema, ki ae je poslužiti hoče, varatvo proti takim škodam. (Koaec prih.) Sejmovi. 10. aovembra: Na Poakvi, pri av. Martiau pod Varbergom; 11. novembra: pri gv. Mohorju, v Mareaberga, pri av. Martiau blizu Slov. gradca, pri av. Martiaa blizu Šoštanja, v Oplotnici, v Sromljah, na Laškem, v Hočah.