NOVI TENIK
ŠT. 4 - LETO 58 - CELJE, 23.1.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Ta^ana Cvirn
TEKACEVSKI
PROCES NAPAK?
Stran 5
OSUMLJENKA V
POSEBNI KOMORI
Stran 9
UMAZANI POSLI Z
MAMILI IN OROŽJEM
Stran 28
NOVA
PRILOGA
TOMAŽ TOMŠIČ:
DNEVNIK S
SVETOVNEGA
PRVENSTVA
Stran 27
ZAKLJUČEK
IZBORA
NAJ VOŠČILNIC
Stran 11
2
mOGODKI
UVODNIK
Švica V malem?
v nedeljo je bila volilna udeležba,
tako kot vselej doslej, spet nizka. Zna-
čilna za referendume, katerih vsebi-
na se ne tiče večine volilnega telesa.
Da je to res, so pritrjevali odgovori v
številnih anketah in to je, nenazad-
nje, dalo misliti tudi predstavnikom
strank, ki so na oblasti.
Da bo treba nekaj spremeniti v za-
konodaji, vezani na referendume o
ljudski iniciativi, je bilo slišati napo-
vedi. In hkrati tudi že proteste, da si
oblast, ki ne zna prisluhniti ljudstvu, drugega kot referen-
dumanije niti ne zasluži. Zdaj nam preostane le, da poča-
kamo, kolikokrat bomo še povabljeni na volišča...
Imamo pa Slovenci, skupaj z našo politično elito, spet
odlično priložnost, da se primerjamo s Švico. Tokrat sicer
ne v prislovični delavnosti, natančnosti in pridnosti, ki naj
ne bi bile na sončni strani Alp nič manjša kot v Švici, pač
pa v tem, kako urediti referendume. Le redki opozarjajo, da
je izhodiščni položaj skupščinskega sistema v Švici nepri-
merljiv s parlamentarno demokracijo v Sloveniji, večina je
zato, da se poiščejo in k nam preselijo najboljše plati švicar-
ske referendumske prakse...
Kot zaenkrat kaže, je do poenotenja pogledov na referen-
dume v Sloveniji še daleč. Pravni strokovnjaki opozarjajo,
da bi bik) pretirano omejevanje ljudske iniciative neevrop-.
sko, če ne že necivilizacijsko dejanje. Mejnik naj torej osta-
neta skladnost z ustavo in jasnost referendumskega vpra-
šanja, da bi referendumi še naprej ostali »orožje« v rokah
manjšine. Politiki so glede vsebinskih rešitev še bolj vsak-
sebi, poenotenje bodo najverjetneje dosegli le na ravni var-
čevalnih ukrepov. Denimo predlaganega, da bi imeli refe-
rendumsko nedeljo le enkrat letno, na voliščih pa potem
toliko glasovnic, kolikor uspelih pobud bi se nabralo...
Pustimo ob strani referenduma, na katerih bomo odloča-
li o vstopu v Evropsko unijo in zvezo Nato, morebitni varče-
valni ukrepi zanesljivo še ne bodo veljali za referendumsko
pobudo o odpiralnem času slovenskih trgovin. Nenazadnje
pa, tudi varčnost in preudarno ravnanje z denarjem sta
značilni lastnosti Švicarjev, kajne?
IVANA STAMEJCIC
Šolstvo v
celjskih rokah
Vlada RS je v četrtek, 16.
januarja, na predlog mini-
stra za šolstvo, znanost in
šport dr. Slavka Gabra za
državno sekretarko za vrt-
ce in osnovno šolstvo ime-
novala Judito Kežman Poč-
kaj.
Judita Kežman Počkaj je
univ. dipl. pedagoginja, ro-
jena 23. septembra 1958 v
Celju, po osnovni šoli in gim-
naziji, ki ju je obiskovala v
domačem mestu, je študij na-
daljevala na tedanji Pedagoški
akademiji v Ljubljani in po
diplomi nadaljevala študij na
Filozofski fakulteti v Ljublja-
ni, v oddelku za pedagogiko,
šolska smer. Po diplomi se
je zaposlila v IIL Osnovni šoli
v Celju, kjer je 12 let službo-
vala v različnih vlogah; naj-
prej kot učiteljica, zatem kot
pedagoginja v šolski svetoval-
ni službi, nazadnje pa je bila
ravnateljica. S septembrom
1994 se je zaposlila v Zavo-
du RS za šolstvo kot peda-
goška svetovalka, po poldru-
gem letu v zavodu pa je prev-
zela mesto predstojnice ob-
močne enote Zavoda RS za
šolstvo v Celju. Leta 2001 je
za svoje strokovne dosežke
prejela tudi osrednje prizna-
nje Zavoda RS za šolstvo.
Delo celjske območne eno-
te zavoda bo do imenovanja
novega predstojnika vodil
Slavko Deržek, doslej višji
svetovalec za francoščino Za-
voda RS za šolstvo, ki kak-
šnih večjih sprememb ne na-
poveduje. Poudarek bo še na-
prej ostal na svetovanju ob
uvajanju devetletke (slednje
je bila v torek tudi tema pr-
vega javnega nastopa Judite
Kežman Počkaj v vlogi držav-
ne sekretarke za vrtce in os-
novno šolstvo v oddaji Stu-
dio ob 17 Radia Slovenije),
povezovanju oziroma sode-
lovanju s srednjimi šolami ter
seminarskem delu.
IS
Judita Kežman Počkaj
Podpora in
zaušnica vladi
Volivci podprli vladni model preoblikovanja Slovenskih železnic, državo pa
zavezali, da povrne celotna vlaganja v telefonijo
Uradni rezultatih obeh ne-
deljskih predhodnih zakono-
dajnih referendumov bodo
objavljeni danes, v četrtek,
že delni neuradni izidi po pre-
štetih več kot 99 odstotkih
glasovnic pa so v nedeljo zve-
čer pokazali, da pobudniki
železničarskega referendu-
ma niso uspeli, medtem ko
je pobudo združenja upra-
vičencev do vračila vlaganj
v telefonijo podprla preprič-
ljiva večina volivcev.
Predhodnih zakonodajnih
referendumov se je udeležilo
nekaj manj kot 500 tisoč ozi-
roma slaba tretjina volivcev.
Na referendumu za železni-
ce je »proti« pobudi železni-
čarskih sindikatov glasovalo
50,9 odstotka volivcev, naj-
bolj proti so bili s 55 odstot-
ki prav na Celjskem, »za« pa
jih je bilo 47,12 odstotka. Sli-
ka je bila drugačna na refe-
rendumu o vlaganjih v tele-
fonijo, kjer je Vseslovensko
združenje upravičencev do vra-
čila celotnih vlaganj podprlo
kar 76,61 odstotka volivcev,
proti njihovemu predlogu pa
jih je glasovalo 22,27 odstot-
ka.
In kaj pomenijo rezultati? Vo-
livci so s svojo odločitvijo za
eno leto zavezali državnozbor-
ske poslance. Minister za pro-
met Jakob Presečnik je tako
že napovedal, da bodo v vladi
takoj nadaljevali z reorganiza-
cijo železnic. Že do poletja naj
bi po sprejemu zakona, ki je
pripravljen za tretje branje, ob-
likovali holding s tremi vklju-
čenimi podjetji, na prvem me-
stu pa je finančna sanacija. Tu-
di minister za informacijsko
družbo Pavel Gantar je napo-
vedal, da bodo odločitev voliv-
cev v celoti spoštovali, čeprav
še ne zna napovedati, kdaj bo
prišlo do privatizacije Teleko-
ma Slovenije. Slednja je na-
mreč vir, iz katerega bo mogo-
če poplačati upravičence. In
možnost, da bi vlada ubrala
bližnjico, s privatizacijo zavla-
čevala in zatem poplačila ure-
dila po svoje, saj jo zakon k
spoštovanju rezultatov referen-
duma zavezuje le za eno leto?
Minister Gantar jo je odločno
zavrnil. I. STAMEJČIČ
Celjanka na čelu kabineta
z dvema odmevnima
sloganoma; Celjanko za
poslanko na državnozbor-
skih ter Janjo za županjo
na jesenskih lokalnih vo-
litvah je Janja Romih pre-
pričevala Celjane, da ji
zaupajo soodločanje o pri-
hodnosti. Zdaj bo, po svo-
jih močeh, nanjo skušala
vplivati kot vodja kabine-
ta ministra za delo, dru-
žino in socialne zadeve dr.
Vlada Dimovskega.
Vodenje kabineta ministra
je 41-letna univ. dipl. poli-
tologinja iz Celja prevzela
s 15. januarjem, saj je kot
sama pravi, najprej želela
zaključiti delo na projektih,
ki jih je vodila v Regional-
ni razvojni agenciji Celje.
»Že po prvih delovnih dneh
ugotavljam, da so mi pri de-
lu v kabinetu, ki opravlja
strokovne, organizacijske,
svetovalne in usklajevalne
naloge za ministra, načrtu-
je, organizira in usklajuje
dela med organizacijskimi
enotami v ministrstvu ter
spremlja izvrševanje teh na-
log, v vehko pomoč izkuš-
nje, ki sem jih pridobila v
prejšnjih letih na terenu,«
pravi Romihova, ki je bila
v preteklem mandatu tudi
celjska podžupanja za po-
dročje družbenih dejavno-
sti.
Kljub zaposlitvi v Ljublja-
ni se Celju Romihova ne na-
merava odreči. »Ostala bom
aktivna v mestnem svetu,
angažirana zlasti v odboru
za gospodarstvo, ki ga vo-
dim, čimbolj prisotna v Ce-
lju pa bi rada ostala tudi si-
cer,« pravi Romihova, ki je
tudi zaradi svoje navezano-
sti na mesto ob Savinji za-
vrnila službeno stanovanje
v Ljubljani.
IS
Janja Romih
Sodobne rentgenske aparature
V celjski bolnišnici bodo
danes popoldne slovesno
odprli prenovljene prosto-
re rentgenološke službe.
Največja naložba bolnišni-
ce v preteklem letu je s tem
zaključena. V posodablja-
nje rentgenske opreme so,
vključno z diagnostičnim
aparatom za računalniško
tomografijo, vložili kar 400
milijonov tolarjev, ki jih je
bolnišnica v celoti zagoto-
vila iz lastnih sredstev.
Naložba je bila več kot po-
trebna, saj so zastarele (ne-
katere stare tudi več kot 30
let) in iztrošene aparature že
resno ogrožale normalno de-
lo. Aparati, ki so še delova-
li, so bili preobremenjeni in
okvare so se vrstile kar po te-
kočem traku, s tem pa so se
tudi daljšale čakalne vrste pa-
cientov. Sicer pa število prei-
skav z rentgenskimi aparati
iz leta v leto narašča. Leta
2000 so jih v celjski bolni-
šnici opravili 130 tisoč, na-
slednje leto 170 tisoč, lani še
nekaj več.
Razlogov, da so se v celj-
ski bolnišnici lotili ne le za-
menjave aparatov, temveč
tudi posodobitve prostorov,
namenjenih rentgenološki
službi, je bilo tako več kot
dovolj. Aparature so zame-
njevali postopn.o. Novem-
bra lani so v prvem nad-
stropju bolnišnice namestili
tri nove aparature: slikov-
na RTG aparata za skeletno
in za pljučno diagnostiko ter
digitalni rentgenski aparat
za splošno in interventno ra-
diologijo. Proti koncu de-
cembra pa so dali v upora-
bo tudi nov računalniški to-
mograf (CT). Ta je v prit-
ličju bolnišnice, v neposred-
ni bližini centralne rentgen-
ske službe (pa tudi urgent-
nega centra).
Z novimi aparaturami so
v bolnišnici bistveno izbolj-
šali dostopnost in kakovost
rentgenske diagnostike, s po-
sodabljanjem pa bo potreb-
no še nadaljevati, saj vseh za-
starelih aparatur še niso za-
menjali.	MBP
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
UMODKI
3
Gradnja nove
športne dvorane
Občina bo potreben denar zagotovila s finančnim rokohitrstvom
v Opekarniški jami pod
Golovcem so se že začela
pripravljalna dela za grad-
njo nove športne dvorane,
ki naj bi zrasla tik ob no-
vem nogometnem stadionu.
Jutri bo izšel tudi (pogojni)
razpis za izvajalca gradbe-
nih del, čeprav še ni jasno,
ali bo mestni svet požegnal
zajetno naložbo.
Nepremičnine Celje, ki v
1,1 milijard tolarjev težki in-
vesticiji sodelujejo s sto mi-
lijoni tolarjev, so v začetku ja-
nuarja naročile začetek del pri
temeljenju bodoče nove šport-
ne dvorane. Jutri pa bo izšel
razpis za izbiro izvajalca grad-
benih del, ki ga bo objavil celj-
ski Zavod za urejanje parki-
rišč in gospodarjenje z objekti
v občinski lasti (ZPO). Vse to
kaže, da so pripravljalna de-
la za gradnjo nove športne dvo-
■ rane že zelo daleč. Manjka,
pravzaprav, le še sklep mest-
nega sveta, da bo gradnjo so-
financiral s 600 milijoni to-
larjev, kar bi ob 500 milijo-
nih državnega denarja omo-
; gočilo pravočasni začetek del.
Ker tega sklepa še ni, vsebuje
jutrišnji razpis klavzulo, ki de-
janski začetek del pogojuje s
sklepom mestne občine, da
bo gradnjo sofinancirala.
Denar naj bi pridobili z malo
finančno čarovnijo, pa kateri
bi občina sedanjo halo A na
celjskem sejmišču prodala
ZPO na lizinški odkup, hkra-
ti pa temu svojemu javnemu
podjetju zagotovila tudi let-
ne dotacije, ki bi omogočale
odplačevanje lizinškega dol-
ga. ZPO bi moral halo A do-
bro tržiti in v njej del prosto-
rov oddati v najem, v dvora-
no samo pa pripeljati kopico
športnih in razvedrilnih de-
javnosti.
Ključna bo, seveda, razpra-
va in odločitev mestnega sve-
ta, ki gradnjo še vedno lahko
prepreči. A če bo šlo po opti-
mističnih pričakovanjih ZPO
in župana, bodo svetniki na-
ložbi prižgali zeleno luč. Dvo-
rano naj bi slavnostno odpi-
rali že decembra letos, januar-
ja prihodnje leto pa bi v njej
gostili pomembne tekme
evropskega prvenstva v roko-
metu.
Sicer pa na gradbišču v
Opekarniški jami dobro na-
predujejo tudi dela pri grad-
nji tribun novega nogomet-
nega stadiona, ki naj bi jih,
po pogodbi z izvajalcem CM
Celje, zaključili do 1. julija.
Že marca naj bi na tej loka-
ciji svoj trgovski center s še
enim multikinom pričel gra-
diti tudi Mercator, ki tudi na-
poveduje zaključek del do
konca leta. Novo celjsko
športno-nakupovalno središ-
če naj bi tako v celoti zažive-
lo še letos.
BRST
Foto: AŠ
Gradnja tribun ob novem nogometnem stadionu v Opekarniški jami dobro napreduje, kaj kmalu naj bi ob
njih pričela rasti tudi nova športna dvorana.
Preverite Modolex svečke
^ Do konca prejšnjega ted-
na so bile v lekarnah, tudi
na Celjskem, v prosti proda-
ji napačno zapakirane sveč-
ke Modolex, ki so namenje-
ne zdravljenju notranjih in
zunanjih hemeroidov.
V farmacevtski družbi Lek
je namreč pri proizvodnji zdra-
vila Modolex svečke, serijska
številka 002164807D, v pro-
cesu pakiranja prišlo do zame-
njave folije za ovijanje svečk.
Del serije Modolex svečk je bil
tako zapakiran napačno in si-
cer v foliji z napisom Ketonal
svečke. Oznake na zunanji
ovojnini so bile pravilne.
Urad republike Slovenije
za zdravila je zato pozval vse
uporabnike Modolex svečk,
ki so zdravilo kupili v lekar-
ni ali ga pridobili na drug na-
čin, da preverijo serijsko šte-
vilko in primerjajo ime zdra-
vila na zloženki (škatlici) in
na foliji, v katero so ovite sveč-
ke. V kolikor bodo odkrili,
da gre za zgoraj navedeno se-
rijsko številko in da se imeni
zdravil ne ujemata, naj ome-
njenega zdravila ne uporab-
ljajo in naj ga nemudoma vr-
nejo v lekarno.
Kot nam je povedala direk-
torica Celjskih lekarn Lilija-
na Grosek, so bili na napako
v njihovih lekarnah opozorjeni
že v petek in so napačno zapa-
kirane svečke umaknili iz pro-
daje (v petih celjskih enotah
so našli vsega 9 škatlic svečk
iz serije z napako in sicer v
lekarni na Hudinji).
MBP
KRATKE-SLADKE
Cestno-
Ijubljanske
tegobe
Po napovedih Darsa bodo ok-
tobra odprii šestkilometrski av-
tocestni odsek Blagovica-Kom-
polje med Celjem in Ljublja-
no. Vest je zanimiva tudi zato,
ker bo to menda prva letošnja
avtocestna otvoritev. »Kje je šele
oktober!« bodo rekli tisti, ki
avtocesto vsak dan uporablja-
jo. Mi pa dodajamo: »Kje je še-
le Ljubljana!«
V mesto z
drsalkami
Napovedi vremenoslovcev
So se uresničile in v sredo nas
k narava obdarila z vrhunsko
poledico. Pot po mestnih ploč-
nikih in ulicah v Celju je bila
silno nevarna. Še najbolje bi
bilo oditi na sprehod kar z dr-
salkami, v poštev pa bi prišla
tudi manjša plovila, saj zama-
šeni kanali dežja niso požirali.
Je pa na srečo dež pospravil vsaj
ledene sveče, ki so grozeče vi-
sele s streh. Zato pa so ostale
opozorilne late na pločnikih,
ob katere se spotikajo pešci...
Pod
ministričino
senco
Konjičani so ministrici za kul-
turo Andreji Rihter tako odloč-
no napovedali, kaj vse bodo v
kraju uredili, da je bila prepri-
čana, da bodo to mediji tudi
zapisali: »To si bom podčrtala
in ko ne bom več ministrica,
bom hodila za vami in prever-
jala, ali so Konjice res tako le-
pe in urejene, kot napoveduje-
te!« Konjičanov to menda ni
prestrašilo.
Grenka
delovna
zmaga
Kar nekaj je občin na Celj-
skem, ki kot eno večjih delov-
nih zmag v enoletnem man-
datu omenjajo »izgradnjo ploč-
nika«. Silno lepo bi bilo, ko
bi v teh občinah včasih, sploh
14 dni po sneženju, poskrbeli
tudi za čiščenje te delovne zma-
ge-
Obljube - po
možnosti!
v vitanjski občini so si še
pred sprejemom letošnjega
proračuna naredili seznam
nujnih aktivnosti. Veliko jih
je in vseh ne bo mogoče spe-
ljati ne v enem letu ne v enem
mandatu. Se je pa težko od-
ločiti, ali si za zadnjo alineo
na spisku zaslužijo pohvalo
ali kaj drugega. Piše namreč:
»Po možnosti upoštevati dru-
ge predvolilne obljube«.
Hmm...
Miši in lovke
Dobro bi bilo vedeti, za-
kaj na plakatih in v vseh li-
stičih in časopisih, kjer na-
javljajo Dneve komedije,
striktno piše Mišolovka in ne
pravilno, kot to zahteva no-
vi Pravopis na strani 872: Mi-
šelovka. Bo to predstava z na-
pako? Kaj na to poreko lek-
torji?
IN PROTI
Suho odlaganje
sadre
v Cinkarni Celje želijo preiti iz mokrega na suhi način
odlaganja sadre, ker je bolj ekonomičen in bi hkrati sani-
rali in rekultivirali območje deponij. Bližnji prebivalci pre-
hodu nasprotujejo, strah jih je večjega hrupa, prašnih del-
cev in še dodatnega razvrednotenja njihovega premože-
nja.
Dani Podpečan, pomočnik
direktorja Cinkarne Celje
Po sulfatnem postopku proi-
zvedemo 3,8 odstotka pig-
mentnega titanovega dioksida
v Evropi. Pri tem nastaja inertni
odpadni nevtralizat, sadra ali
gips po domače. Proizvodnja
sega v leto 1973, ves čas sadro
mokro odlagamo. Po zapol-
nitvi Bukovžlaka se od leta 1992
polni deponija Za Travnikom.
Odlaganje nima opaznih ško-
dljivih vplivov na ekosisteme
ali krajino. Sanacijo deponi-
je Za Travnikom so nam na-
ložili v veljavnih zazidalnih na-
črtih občin Celje (1986) in
Šentjur (1987).
Z razvojem tehnologije dehidracije je možno goščo iz odla-
gališča izčrpati in zgostiti v mešanici s svežo sadro do trdnega
sipkega filtrnega kolača, ki se ga da trdno komprimirati. Za
filtriranje bo treba zgraditi objekt s tehnologijo za zgoščevanje
in ožemanje sadre. Kolač se z gradbenimi stroji vgrajuje kot
drugi sipki zemeljski materiali.
Prednosti prehoda so v tem, da se za polovico zveča koristni
volumen odlagališča, najbolj racionalno se porabi prostor, mo-
goča je skoraj sonaravna vrnitev degradiranega prostora v na-
ravno okolje s 66 ha rekultiviranih površin: 40 ha Za Travni-
kom in 26 ha v Bukovžlaku. Predvidena je ozelenitev in zasa-
ditev, ki omogoča travniško ali njivsko obdelavo, površine je
možno uporabiti v rekreacijske namene ali pozidati za različ-
ne namene, uporabi se tudi novo zgrajena komunalna ter gos-
podarska infrastruktura. Odvod površinskih voda bo po dveh
obrobnih jarkih za zaledne vode in vode iz nove površine do-
končno urejenega odlagališča. Po zapolnitvi bo filtrirni objekt
s pripadajočo infrastrukturo odstranjen, vodna zajetja izvir-
ske vode s prelivom v vodotoke pa ostanejo trajno na vgrajeni
lokaciji. Krajinska ureditev je lahko izvedena tudi z razgibano
površino vzpetin, malih oje-
zeritev in mokrišč.
Karel Lipič, predsednik
Zveza ekoloških gibanj Slo-
venije
Sanacija in rekultivacija od-
lagališča za suho odlaganje sa-
dre je v pat poziciji oziroma v
fazi čedalje bolj značilnih po-
javov NIMBY (ne na mojem
dvorišču) in NIMET (ne v ča-
su mojega mandata).
Med vzroke za to sodi tudi
salomonska odločitev bivše-
ga župana in občinskih svet-
nikov v Šentjurju, da bodo o
predlaganem prehodu odloča-
li le sosedje odlagališča in Svet
KS Blagovna. Tako je občina
svojo politično odločitev pre-
pustila drugim in se izognila
izvajanju okoljske zakonoda-
je, lokalne Agende 21, Nacionalnega programa varstva okolja
in Aarhuški konvenciji. Če bi evropsko veljavno Aarhuško
konvencijo v Sloveniji že izvajali, bi slednja ljudem priznava-
la ustavno pravico do zdravega okolja. Vsakdo ima pravico
živeti v okolju, primernem za zdravje in blaginjo.
Poročilo o vplivih na okolje sanacije in rekultivacije odlaga-
lišča smo proučili in opozarjamo na tri ključne probleme. Na
emisijo hrupa v naravnem in življenjskem okolju zaradi spre-
membe načina odlaganja, ki bi lahko presegala dnevno-noč-
no raven, saj priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije
določa, da stalni hrup ne bi presegal 30 decibelov. Hrup pov-
zroča nervoze, nemir, utrujenost, slabo počutje in deluje na
kardiovaskularni sistem. Opozarjamo tudi na emisiji zraka
(prašni delci pri odlaganju suhe sadre in namestitev filtrov v
obratu) in vod (odcejne vode prečistiti na posebej za to zgraje-
ni industrijski čistilni napravi), ob tem pa še na ureditev prav-
nega varstva in izplačila pravičnih odškodnin in okoljevarstve-
nih rent vsem, ki živijo neposredno ob deponiji.
Za rešitev okoljskega problema na meji treh občin bo nujno
strokovno in strpno sodelovanje državnih in občinskih inštitu-
cij, vodstva Cinkarne Celje, neposredno ogroženih občanov,
zainteresirane civilne in strokovne javnosti.
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
4
DOGODKI
Nerazumljena
slovenska
kultura
Mnogi, ki se vozijo mi-
mo Mozirja, se s hrepene-
njem ozirajo proti zasne-
ženim vrhovom Mozirske
planine. Smučati na Golteh
bi bilo v teh dneh lahko po-
dobno pravljici. Pa ne bo.
Sicer pa Golte že dolgo, če
so sploh kdaj bile, niso
pravljica. Različne okoliš-
čine, ki so pojavljale v tem
kraju (že skoraj) nesrečnega
imena, so jih dotolkle.
In kakor kaže, so dotol-
kle tudi Richarda Stampf-
la, Južnotirolca iz Merana,
ki je z veseljem sprejel vlo-
go direktorja podjetja Golte
Slovenija. »Sam ne vidim
perspektive, da bi še vodil
podjetje,« je pred kratkim
povedal. In s tem povedal
skoraj vse. Navzven umir-
jen človek včasih prikritih
odgovorov, ki marsikaj
skrivajOj-p vrsticami. V
pogovoru prijazen človek,
ki je z vsakim dnem, ko je
spoznaval kruto realnost,
slabše spal. Z odločitvijo,
da Italijani ne bodo več sa-
mi zagnali naprav na Gol-
teh, bi k delu rad pritegnil
tiste, ki se spoznajo na »slo-
vensko kulturo«. Te namreč
Stampfl preprosto ne razu-
me.
Italijani so Golte odku-
pili na dražbi po dokaj niz-
ki ceni. In si
s tem prislu-
žili prvo za-
mero, da ne-
zaupanja do
tujcev niti
ne omenja-
mo. Z neka-
terimi poga-
janji, v kate-
rih je sode-
loval pred-
V s e m
Stampfl, so
presegli ne-
zaupanje in
predvsem
stare zame-
re, ki so jih
do Golt gojili kmetje, last-
niki zemljišč. Kar predol-
go bi se sprehajali od za-
mere do zamer, afer in ne-
sreč, ki jih je v minulih treh
letih na Golteh doživljal in
reševal Stampfl. S svojo av-
toritativnostjo in odloč-
nostjo je uspel marsikaj
premagati, vendar pa je
očitno, da je pri svojem de-
lu včasih zaupal napačnim
ljudem. To je po prepove-
di vožnje z nihalko zago-
tavljal sam, to zagotavlja-
jo »njegovi« delavci...
Da je imel resne name-
ne, je dokazal večkrat, tu-
di tako, da je predvsem lju-
di iz bližnje okolice vabil
v svoj rodni kraj. Tudi v Me-
ranu imajo namreč kaj po-
kazati. Sicer velja Stampfl
med Slovenci za človeka,
ki drži besedo. Da se z njim
da pogovoriti, da izpolni
dane obljube in da se trudi
razumeti. Tako trdijo tudi
bivši zaposleni, čeprav je
bilo sklepanje za vse spre-
jemljivega dogovora po
Stampflovih besedah ena
najtežjih nalog v delu na Gol-
teh. Vendar že z informa-
cijami, s katerimi razpola-
ga v Meranu, ne spi - kako
bi šele bilo, če bi vedel vse,
kar se dogaja na smučiščih
in v podjetju! Nehvaležno
je, da si vedno prepuščen
drugim. Stampfl govori ita-
lijansko, nemško, angleš-
ko in špansko, slovansko ne
razume. S sogovorniki v
Sloveniji, vsaj na uradnih
srečanjih, komunicira v
nemščini. Tudi to dejstvo
je velikokrat vplivalo na na-
pačno razumevanje ene in
druge strani. In tega se je
zavedal tudi Stampfl, ki je
že pred zadnjo odločitvijo
iskal partnerje oziroma lju-
di, ki bi »po slovensko« vo-
dili Golte.
Vse seveda ni rožnato -
nekateri, ki prihajajo na za-
nemarjeno in zapuščeno
smučišče, vedo povedati
marsikatero krepko o »Ita-
lijanu«. S tem sicer ni miš-
ljen ravno Stampfl, vendar
ga pooseblja, tega Italijana.
Nesporno pa Italijanu priz-
navajo, da je v minulih treh
letih na Golteh veliko po-
storil. Sicer nič čudnega, da
imajo za več kot 3 milijo-
ne evrov kaj pokazati. Ven-
dar so se se-
daj od Golt
odvrnili tu-
di lastniki,
torej podjet-
ji Dr. Schar
in Reden. Po
drugi strani
so se mu na
videz pribli-
žali župani
z odločitvi-
jo, da bodo
Goltem po-
magali. Ne-
kateri se si-
cer sprašuje-
jo, zakaj tu-
di v primeru
Golt ne bi veljala tržna lo-
gika in zakaj iDi morali ne-
kim Italijanom izražati po-
litično podporo? To je na-
mreč Stampfl zahteval na
zadnjem srečanju z župa-
ni. Verjetno je s tem mislil
odpraviti tudi del tiste ne-
razumljene slovenske kul-
ture. Vsi bi namreč imeli
Golte, pa turizem, pa go-
ste in dopolnilne dejavno-
sti, vendar bi za to prekle-
to malo storili.
Tako imenovano politič-
no podporo je sicer Stampfl
dobil, sedaj pa so na vrsti
pogajanja. Tudi v tem pro-
cesu, ki izgleda kot ponu-
janje Golt z vsemi odprti-
mi možnostmi, bo Stampfl
moral aktivno sodelovati.
In se verjetno večkrat po-
dati na dolgo pot iz Mera-
na. Pri tem bo mogoče ce-
lo spoznal delček sloven-
ske kulture. Odvisno od te-
ga, do kod je »Italijan« pri-
pravljen popustiti.
URŠKA SELIŠNIK
Richard Stampfl
Spet nora krava
na Celjskem?
Sum na bolezen BSE pri govedu iz Šaleške doline potrjen ali ovržen čez 14
dni - Pri Rihterjevih samo dojilje
Minuli teden se je v slo-
venski javnosti ponovno po-
javil sum o bolezni BSE. Po
treh testih, opravljenih na
nacionalnem veterinarskem
inštitutu, pa se še vedno ne
ve, ali imamo v Sloveniji tret-
jo noro kravo.
Po izjavah odgovornih su-
ma na bolezen, ki naj bi se
pojavila pri 32 mesecev sta-
rem govedu na kmetiji v Ša-
Bolezen BSE je nevarna
predvsem zato, ker obstaja
možnost prenosa bolezni z
goveda na človeka. Odkar
se je v zadnjih letih Creutz-
feldt-Jakobova bolezen ozi-
roma njena varianta zače-
la pojavljati pogosteje in pri
mlajših ljudeh, so se poja-
vili sumi o morebitni vzroč-
ni povezavi med variantno
boleznijo in boleznijo no-
rih krav.
leški dolini, še vedno ni mo-
goče niti ovreči niti potrditi,
zato so možgane »sumljive«
živali šele včeraj poslali na do-
datno analizo v referenčni la-
boratorij v tujino. Tako poz-
no zato, ker je ministrstvo ča-
kalo na celoletno uvozno do-
voljenje švicarskih oblasti, ka-
terega veljavnost se je lani iz-
tekla in je zato bilo treba za-
prositi za novo. Rezultate, ki
bodo dokončno potrdili ali
ovrgli sum na BSE, pričaku-
jejo šele v dveh tednih.
Obolelo žival so z napotni-
co Veterinarske postaje Šo-
štanj, kjer-so jo že pred tem
zdravili, pripeljali na zakol v
sili v Celjske mesnine. Na
kmetiji, kjer je bil ugotovljen
sum na BSE, velja zapora pre-
mika vseh živali, kar pome-
ni, da ne sme nobena žival na
kmetijo ali z nje. Prav tako
so bili vsi preventivni ukrepi
izvedeni tudi v klavnici, re-
publiška veterinarska uprava
pa zagotavlja, da je tako po-
skrbljeno za varstvo potrošni-
kov.
Žival so vzredili na kmeti-
ji v Šaleški dolini, kjer ima-
jo 30 glav živali in se ukvar-
jajo z oddajo mleka. Če bo-
do analize v tujini potrdile
sum na prisotnost BSE, bo to
tretji pojav norih krav v Slo-
veniji. Tudi prvo noro kravo
so odkrili na Celjskem, in si-
cer novembra 2001 v Tiro-
seku pri Gornjem Gradu.
Brane Rihter, lastnik kmeti-
je, je zatrjeval, da živali niso
krmili z mesno-kostno mo-
ko, ki so jo »krivili« za iz-
bruh bolezni. Njegovo deset-
glavo čredo, vključno z obo-
lelo Bredo, so ocenili na 1,5
milijona tolarjev, za kar so
pri Rihterjevih nakupili pet
dojilj. »Če ne bi imeli goz-
da, bi bolj tenko piskali,« pra-
vi Rihter, ki kljub drugačnim
obljubam ni dobil povrnje-
nega izpada dohodkov.
U. SELIŠNIK
Kobule za
Jankoviča
v torek popoldne so člani
Golding Iduba Žalec v Go-
tovljah gostili predsednika
uprave poslovnega sistema
Mercator Zorana Jankovi-
ča.
Jankovič je na srečanju z
žalskimi podjetniki govoril
predvsem o družbi Mercator,
njeni rasti in delu, odnosu do
mladih ter o slovenski trgo-
vini. Podrobneje je predstav-
ljal naložbe na trgih bivše Ju-
goslavije ter večkrat pouda-
ril, da je Mercator najboljša
hiša v Sloveniji, ki se v drža-
ve zahodne Evrope zaenkrat
ne namerava širiti. Jankovič
je odgovarjal tudi na različna
vprašanja, predvsem glede pro-
daje Mercatorja tujcem in ob-
tožb, da družba zavira razvoj
slovenske proizvodnje. V od-
govorih je nanizal različne ar-
gumente, med drugim, da si
država Mercatorja ne upa pro-
dati ter da je največja kazen
za dobavitelje, če ne smejo
delati z njegovim podjetjem.
Jankovič je še napovedal, da
bodo center v Celju začeli gra-
diti 10. aprila, odprli pa ga
bodo že 4. decembra.
Ob koncu pogovora je Zo-
ran Jankovič poudaril, da se
nerad odziva na tovrstna po-
vabila, in da se je pogovora v
Gotovljah udeležil izključno
zaradi Dolfeta Naraksa, direk-
torja Žane in hkrati predsed-
nika Golding kluba. Gostitelj,
žalski župan Lojze Posedel,
je Jankoviču, ki je v začetku
leta slavil abrahama, podaril
štangarja, simbol Savinjske
doline, ter 50 kobul suhega
hmelja za dobro spanje.
U. SELIŠNIK
Uspešnost poslovnega sistema Mercator je bila rdeča nit torkovega pogovora v Gotovljah.
Kamnolom bo
rekreacijski
center
Celjsko podjetje ČMC z okoljskim cer-
tifikatom - Za varovanje okolja vsako
leto okrog 70 milijonov tolarjev
Podjetje Ceste-Mostovi
Celje (CMC), ki je že pred
petimi leti kot prvo na po-
dročju gradbeništva pri
nas pridobilo certifikat ka-
kovosti ISO 9001, je konec
minulega leta uspešno
prestalo presojo tudi za
okoljski certifikat. Pred-
stavniki certifikatske hi-
še BVQI jim bodo listino o
tem predali na jutrišnji
slovesnosti.
V CMC so se za uvedbo
sistema ravnanja z okoljem
po standardu ISO 14001 od-
ločili že pred nekaj leti. V
tem času so v varovanje
okolja vložili že kar precej
denarja, vendar s tistim, kar
so doslej naredili, še zda-
leč niso zadovoljni. »Kot
gradbeno podjetje smo vsak
dan na preizkušnji, zato je
naša odgovornost zelo ve-
lika,« pravi predsednik
uprave Vojko Stermecki,
član uprave in predstavnik
vodstva za kakovost in oko-
lje Aleksander Kerstein pa
poudarja, da se dobro za-
vedajo, da programi siste-
ma ravnanja z okoljem ne
zajemajo le sanacije in od-
pravo škode. » Bistvene so
spremembe v načinih pora-
be materialov, surovin in
energije ter spremembe v
načinih porabe materialov.«
CMC so doslej največ
okoljskih ukrepov izvedli v
kamnolomu Velika Pireši-
ca, ki so mu življenjsko do-
bo določili do leta 2040, po-
tem pa naj bi na tem območ-
ju uredili rekreacijski cen-
ter z jezerom. Za vse dose-
danje ukrepe (od zamenja-
ve filtrov odpraševanja do
reciklaže odpadne vode in
merjenja hrupa) so porabi-
li okrog pol milijarde tolar-
jev. V kratkem bodo zame-
njali še kurilno olje s pli-
nom, ki so ga pripeljali tu-
di v gospodinjstva v okoliš-
kih zaselkih, uvedli bodo
nadzor porabe električne
energije ter odpravili hrup
primarnega drobilca v kam-
nolomu.
To pa še zdaleč ni vse. V
CMC so se namreč odloči-
li, da bodo vsako leto za
okoljske ukrepe namenili
okrog 70 milijonov tolar-
jev, uprava podjetja pa je
sprejela še nekaj zavezujo-
čih okoljskih programov, v
katere bodo vložili več kot
200 milijonov tolarjev.
Med drugim bodo nabavili
okolju prijazna vozila in
stroje, pokrili deponije na
asfaltni bazi z nadstrešni-
cami, začeli z reciklažo
gradbenih odpadkov in iz-
boljšali tehnologijo mini-
ranja.
JANJA INTIHAR
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
TEMA TEDNA
5
Postopki napak ali
napačni postopek?
Sojenje Kristijanu Kameniku, obtoženemu štirikratnega umora v Tekačevem, je najdaljši
sodni proces v Sloveniji doslej
Sojenje Kristijanu Kameniku,
osumljenemu štirikratnega umo-
ra v Tekačevem, ki se bo predvi-
doma nadaljevalo v sredo, 29. ja-
nuarja, se je večkrat zdelo kot na-
peta kriminalka. Polno preobra-
tov, neusklajenih ali spremenje-
nih pričevanj, pritožb zagovorni-
kov, pogosto ne ravno prepričlji-
vih dokazov tožilstva... Kamenik
pa je že dva tedna spet svoboden.
Zaradi »proceduralnih napak«
sodišč. Številne napake, prezrt-
ja, pomote so pravzaprav rdeča
nit sojenja Kameniku.
Policija in pravosodje sta Kristija-
na Kamenika z vrsto drugih sojenj,
ki so potekala v senci »velikega teka-
čevskega« procesa, uspela pet let za-
drževati v priporu ali zaporu. Naj-
več pozornosti je pritegnil zadnji, t.i.
»mamilarski proces«, v katerem so
Kristijana, njegovega brata, sestro in
mater obtožili razpečevanja drog. Ka-
menik naj bi delo kriminalne združ-
be usmerjal preko mobilnega tele-
fona iz mariborskih zaporov.
Obramba obtoženih je med dve-
letnim procesom ves čas zahtevala
zaslišanje dodatnih prič, senat je nji-
hove zahteve vedno zavrnil, prav tako
pa je njihove pritožbe kar po vrsti
zavračalo Vrhovno sodišče RS. Pred-
sednik senata Milko Škoberne je 10.
junija lani - šest dni preden bi pre-
nehali vsi razlogi za pripor Kristija-
na Kamenika - slednjega obsodil na
pet let zapora. Obramba obtoženih
se je na razsodbo pritožila. Višje so-
dišče v Celju je sojenje zaradi dveh
proceduralnih napak 6. januarja letos
razveljavilo in ga vrnilo na začetek
pred spremenjenim senatom. S tem
so prenehali vsi razlogi za pripor in
med obtoženimi, ki so se nepriča-
kovano znašli na svobodi, je tudi
Kristijan Kamenik.
Napake že med
preiskavo
številna neskladja, sodna in prei-
skovalna, so zaznamovala tudi so-
jenje zaradi štirikratnega umora v
Tekačevem. Zapletlo se je takoj na
začetku, leta 1997, ko so policisti
med hišno preiskavo pri Kameni-
kovih zasegli par Kristijanovih šport-
nih Nike air max. V zapisnik so na-
vedli napačno številko copata. Co-
pat je bil namreč velikosti številke
44, preiskovalci pa so - z razlago,
da zato, ker oznake s številko niso
našli, Kamenik pa je na vprašanje,
katera je številka, odgovoril, da 43
(kar je številka, ki jo nosi sicer) - v
zapisnik zapisali napačno številko.
Napako so pozneje sicer odkrili in
jo popravili, dvom o verodostojno-
sti dokazov, ki bremenijo obtože-
nega, pa se je porodil že takrat...
Na podlagi mnenja Ervina Draš-
lerja, uslužbenca za kriminalistič-
ne preiskave pri Ministrstvu za no-
tranje zadeve, da se odtis zaseže-
nih copatov ujema s sledmi, ki jih
je morilec pustil na kraju umora,
so policisti kot glavnega osumljenca
aretirali takrat 25-letnega Kristija-
na Kamenika.
Izpodbito
izvedeniško
mnenje
Tožba je tako skoraj izključno te-
meljila na sedaj že spornih copa-
tih. Prvo izvedeniško mnenje o co-
patu je izdelal izvedenec Ervin
Drašler iz Centra za kriminalistič-
no tehnične preiskave (CKTP) pri
Ministrstvu za notranje zadeve.
Ugotovil je, da se odtis čevlja, ki
so ga našli na kraju zločina, v de-
vetih individualnih značilnostih uje-
ma s športnim copatom, ki so ga
zasegli Kameniku. Drašlerjevo mne-
nje sta Kamenikova zagovornika iz-
podbijala z razlago, da morajo biti
izvedenci nepristranski: »Nedopust-
no je, da sodišče za izdelavo mne-
nja izbere izvedenca, ki je usluž-
benec organa pregona,« je opozo-
ril tedanji Kamenikov zagovornik
mag. Drago Demšar. Senat je nje-
govemu predlogu ugodil in odre-
dil, da mora izvedeniško mnenje o
najdenem odtisu obuvala izdelati
neodvisni izvedenec. Pripravo no-
vega mnenja so zaupali neodvisne-
mu izvedencu Marjanu Stanisla-
vu Pucu iz Kopra, ki je v celoti
potrdil mnenje Drašlerja. Vendar
sta zagovornika skušala izpodbiti
tudi njegovo mnenje - in sicer z
razlago, da je tudi Puc več delal v
organih za notranje zadeve, zaradi
pomanjkanja opreme pa je anali-
zo copata opravil v laboratoriju
CKTP. Ker sta Pucu pri delu poma-
gala uslužbenca MNZ, sta zagovor-
nika menila, da mora senat izloči-
ti tudi to mnenje, vendar je pred-
sednica senata Ingrid Lešnik zah-
tevo po zavrnitvi izvedeniškega
mnenja takrat zavrnila.
Gladovna stavka
in protestni shod
Prvi večji preobrat v procesu je
bila zahteva Kristijana Kamenika,
naj analizo opravi »nekdo, ki ni po-
vezan s policijo«, torej institucija
v tujini. Naša zakonodaja določa,
da v Sloveniji ni mogoče naročiti
izvedeniškega ali strokovnega mne-
nja pri tujih strokovnjakih, zato je
sodišče zahtevo obrambe, naj no-
vo izvedeniško mnenje o copatu iz-
delajo strokovnjaki inštituta v Lo-
zani v Švici, nekajkrat zavrnilo.
To je bil razlog, da je Kristijan Ka-
menik 14. novembra 1998 pričel z
gladovno stavko, ki je trajala kar tri
mesece. Zaradi njegovega slabega
zdravstvenega stanja je bilo v tistem
času preloženih več glavnih obrav-
nav. Piko na i so pridali še Kameni-
kovi sorodniki in prijatelji, ki so pred
poslopjem celjskega sodišča pripra-
vili protestni shod in zahtevali pra-
vično sojenje oziroma dovoljenje so-
dišča, da copate pregledajo švicar-
ski strokovnjaki. Senat si je pozne-
je vendarle premislil in za izdelavo
izvedenskega mnenja so zaprosili
priznana švicarska izvedenca iz In-
štituta za kriminalistične preiskave
na Pravni fakulteti v Lozani, prof.
Pierra Margota in prof. Christoper-
ja Champoda.
Švicarja dopustila
obe možnosti
Sporni copat so aprila 1999 od-
peljali v Švico, Kristijan Kamenik
pa je bil tako prepričan, da bo na
podlagi mnenja Švicarjev oproščen
vseh obtožb, da je obema zagovor-
nikoma preklical pooblastila. To
je pomenilo nove proceduralne za-
plete, saj si je pozneje premislil in
sodišče mu je izbralo zagovornika
po uradni dolžnosti, Aleksandra
Cmoka in Nika Praznika, ki pa
ga nista dolgo zagovarjala. Po »krat-
kem stiku« z obtoženim mu je se-
nat izjemoma dovolil, da si sam iz-
bere odvetnika, ki ga bo branil po
uradni dolžnosti. Septembra 1999
ga je pričela braniti celjska odvet-
nica Marjetica Nosan.
Jeseni 1999 se je z branjem ob-
tožnice tako tretjič zapored začela
glavna obravnava. Julija pa je na so-
dišče prispelo tudi težko pričako-
vano mnenje švicarskih strokovnja-
kov. Tožilec in obramba so si švi-
carsko mnenje vsak po svoje razla-
gali; medtem ko je prvi menil, da je
mnenje za Kamenika obremenjujo-
če, je obramba trdila nasprotno. Kot
sta ugotovila prof. Pierre Margot
in prof. Christopher Champod, je
analiza copata govorila v prid dom-
nevi, da gre za odtise, ki so jih nare-
dili zaseženi copati. Ugotovila pa
sta tudi, da je na enem od čepkov
podplata zareza, ki je na odtisu, naj-
denem v Tekačevem, ni bilo. To bi
lahko pomenila, da je odtis na kra-
ju umora povzročil Kamenikov co-
pat - čeprav je, obstajala tudi mož-
nost, da bi odrez na čepku nastal
pozneje, saj je bil copat zasežen še-
le mesec dni po umoru.
Prva sodba: 20
let
8. decembra 1999 se je sojenje s
sklepnimi govori zaključilo in pred-
sednica senata Ingrid Lešnik je 13.
decembra izrekla razsodbo. Kri-
stijan Kamenik je bil spoznan za
krivega umora zakoncev Frančiš-
ke in Štefana Poharca ter, zaradi
pomanjkanja dokazov, oproščen
umora Helene in Viktorije Kroš-
lin. Izrekli so mu najvišjo možno
kazen: 20 let zapora. Kristijan Ka-
menik je po razglasitvi razsodbe
dejal le: »Nisem kriv.«
Obramba se je pritožila na Višje
sodišče v Celju, ki je sodbo prvo-
stopenjskega sodišča potrdilo. Sle-
dila je pritožba na Vrhovno sodiš-
če RS, ki je v začetku junija 2001
sodbo zaradi dveh procesnih na-
pak razveljavilo in celotno soje-
nje pred enakim senatom vrnilo v
obnovo. Vrhovno sodišče je sena-
tu naložilo, da mora v obnovlje-
nem procesu zaslišati švicarske iz-
vedence in jih soočiti s slovenski-
mi strokovnjaki, kar se med prvot-
nim sojenjem ni zgodilo - čeprav
so prav to zahtevo ves čas ponav-
ljali Kamenikovi zagovorniki. Dru-
go napako je vrhovno sodišče od-
krilo v sodbi višjega sodišča, ker
je kot dokaz upoštevalo mnenje iz-
vedenca, ki je bil pred tem poli-
cijski uslužbenec.
V čakanju na
tretje mnenje
Ponovno sojenje Kristijanu Ka-
meniku se je na Okrožnem sodiš-
ču v Celju začelo 14. marca 2002.
Na soočenju slovenskih in švicar-
skih izvedencev je postalo jasno,
da se njihova mnenja vendarle raz-
hajajo. Kot je med soočenjem lani
spomladi celjskemu senatu pove-
dal prof. Pierre Margot, ni mogoče
z gotovostjo trditi, da so sledi na
kraju zločina pustili Kamenkovi co-
pati - čeprav je neverjetno naključ-
je, da se odtis copata s sledjo uje-
ma v vseh značilnostih, razen v eni.
Izvedenci se niso strinjali niti, ali
je bil na podstrešju odtis desnega
ali levega copata, njihovo mnenje
pa se je razlikovalo tudi glede poš-
kodbe čepka. Za pravo presene-
čenje pa je poskrbel prof. Margot,
ki je senatu predstavil še eno po-
membno ugotovitev. Povedal je,
da sled na dokumentih ustreza ve-
likosti copata številka 41 - krimi-
nalisti pa so Kameniku zasegli co-
pate številka 44.
To mnenje je močno omajalo glav-
ni dokaz tožilstva, in na zahtevo
državnega tožilca Milana Birse je
senat izdelavo novega izvedenske-
ga mnenja zaupal še tretjemu neod-
visnemu strokovnjaku iz Nemčije,
katerega mnenje vsi, ki so kakor-
koli vpleteni v proces Tekačevo, v
teh dneh nestrpno pričakujejo.
ALMA M. SEDLAR
Foto: GK
Spomladi 1999, ko je obtoženi Kristijan Kamenik tri mesece gladovno stavkal, so se na
niirnem protestnem shodu pred poslopjem sodišča v Celju zbrali njegovi sorodniki in
prijatelji, ki so zahtevali predvsem pravično sojenje.
Zdenka Cerar, vrhovna držav-
na tožilka RS:
»Prvostopenjska sodba v zade-
vi Tekačevo je bila razveljavlje-
na, ker je Vrhovno sodišče RS -
za razliko od okrožnega in višje-
ga sodišča - ocenilo, da je zaradi
popolne pojasnitve mnenja švicar-
skih izvedencev o identiteti šport-
nih copat kot sledov na kraju de-
janja, potrebno njihovo neposred-
no zaslišanje.
Proces Tekačevo je pokazal, da
nekaterim, ki sodelujejo v kazen-
skem postopku, sedanja uredi-
tev omogoča zlorabo in zavlače-
vanje postopka. Gre, na primer,
za pravico do nepristranskega so-
jenja in s tem v zvezi ponavljajo-
če se izločitve sodnikov in tožil-
cev, obvezna obramba omogoča
neutemeljeno menjavanje zago-
vornikov, izvajanje načela nepo-
srednosti pa gre v škodo postop-
ka, ko brez soglasja strank ni mo-
goče prebrati že podanih, nespor-
nih izpovedb ali mnenj. Še po-
sebej pa se ves čas postavlja vpra-
šanje dokazne vrednosti dejanj,
ki jih je opravila policija oziro-
ma njene strokovne institucije -
Kriminalistično tehnični labora-
torij pri RSNZ. Zato se ponav-
ljajo stalne zahteve po preverja-
nju njihovih opravil preko dru-
gih, neodvisnih institucij, izve-
dencev ali sodišč.
Glede »mamilarske zadeve« pa
še vedno čakamo na sklep Višje-
ga sodišča v Celju, ki je javnost
že seznanilo s svojo odločitvijo,
da bo prvostopenjska sodba za-
radi procesnih napak v sojenju
razveljavljena.«
Foto:UUBO VUKELIČ
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
6
GOSPODARSTVO
Se Švedi
umikajo iz Štor?
Koncem Inexa ponuja svoj 60-odstotni delež v štorski jeklarni - V Uniorju
ponudbo še proučujejo, odločitev bo odvisna od cene
v švedskem koncernu
Inexa, ki je pred tremi leti
in pol skupaj z zreškim
Uniorjem kupil 80-odstot-
ni delež štorske jeklarne, so
potrdili, da se nameravajo
umakniti iz Slovenije. O
razlogih za zdaj še ne želi-
jo govoriti. Nekateri meni-
jo, da je za takšno odloči-
tev krivo slabo poslovanje
štorske Inexe, drugi pravi-
jo, da si je edini lastnik kon-
cema Karel David Sundberg
namesto železarstva odlo-
čil za druge konjičke, v slo-
venskih jeklarskih krogih
pa so prepričani, da pri vsem
skupaj ne gre za nič druge-
ga kot za manever, s kate-
rim želijo Slovenske žele-
zarne bolje prodati Metal in
Acroni.
Namero švedskih lastnikov
so potrdili tudi v Uniorju, ki
ima v štorski jeklarni 20-od-
stotni lastniški delež. Po be-
sedah predsednika uprave
Gorazda Korošca, so od Šve-
dov dobili ponudbo, da prev-
zamejo njihov 60-odstotni
delež. »Ker smo v Štorah stra-
teški partner Inexe, je povsem
razumljivo, takšen pa ima-
mo tudi dogovor, da so svoj
delež najprej ponudili nam,«
je povedal Korošec. O vzro-
kih za prodajo ni želel ugi-
bati, dejal je le, da odločitve
še niso sprejeli. Vse bo odvi-
sno od cene in tudi ostalih
pogojev v ponudbi. Vsekakor
je štorska jeklarna za Unior
zelo zanimiva in tudi po-
membna, saj v njej dobavlja-
jo kar 80 odstotkov jekla, ki
ga potrebujejo za svojo proi-
zvodnjo.
Švedski koncem Inexa in
Unior sta leta 1999 za štor-
sko jeklarno plačala 9 mi-
lijonov nemških mark,
prevzela pa sta tudi 25 mi-
lijonov mark starih obvez-
nosti. Petina jeklarne je še
vedno v lasti štorske druž-
be pooblaščenke.
Kaj menijo o prodaji šved-
skega deleža, smo vprašali
tudi v Štorah, vendar vods-
tvo podjetja umika večinskih
lastnikov ni želelo komen-
tirati, sindikalisti, ki so leta
1999 zelo tvorno sodelovali
pri iskanju novega strateške-
ga partnerja takratnega Je-
kla, pa o prodaji sploh ni-
česar niso vedeli. Direktor
lnexe Štore Marjan Mačko-
šek je dejal, da je prodaja
stvar lastnikov in da more-
bitna sprememba lastništva
na poslovanje podjetja ne bo
vplivala. Poudaril je tudi, da
poslovni rezultat ni razlog
za morebitno prodajo, saj so
si že v drugi polovici minu-
lega leta izboljšali položaj
na zahodnih trgih, kjer jim
je uspelo izriniti kar nekaj
pomembnih konkurentov.
»Kljub recesiji v jeklarski in-
dustriji načrtujemo letos za
15 odstotkov večjo proizvod-
njo. Prodati nameravamo
preko 100.000 ton jekla in
ustvariti 10,6 milijarde to-
larjev prihodkov, « je še po-
jasnil Mačkošek.
Konec januarja se bodo v
Štorah na redni letni skupš-
čini zbrali delničarji jeklar-
ne, vendar Marjan Mačkošek
meni, da se na njej o spre-
membah lastništva ne bodo
pogovarjali. Po njegovem se
bo, če sploh, zgodba o umi-
ku švedskih lastnikov razplet-
la šele proti koncu leta.
JANJA INTIHAR
Foto: MBP, GK
Gorazd Korošec
Marjan Mačkošek
Mont bo spet odpuščal
Zaradi izgube pomem-
bnega poslovnega partner-
ja iz Nemčije se je v kon-
fekcijskem podjetju Mont
Kozje, ki je znano predvsem
po izdelovanju puhovk, ob-
seg dela krepko zmanjšal.
Vse kaže, da bodo po pri-
silni poravnavi, ki so jo si-
cer uspešno zaključili leta
2001, a je takrat delo izgu-
bilo 60 ljudi, morali spet od-
puščati.
Dolgoletni tuji partner, za
katerega so opravljali dode-
lavne posle, je pogodbo od-
povedal že avgusta lani. Od
takrat v Montu, ki velja za
enega redkih tekstilnih pod-
jetij na Celjskem, ki še ne-
kako drži glavo na vodo, iš-
čejo vse mogoče načine, da
bi nadomestili izgubljeno de-
lo. Kot je povedala direkto-
rica Dušanka Pavčnik, so
nekaj novih partnerjev in po-
slov sicer že našli, vendar pre-
malo, da bi lahko obdržali
vseh 130 zaposlenih. Zato naj
bi že letos odšlo iz podjetja
okrog 50 ljudi, prihodnje leto
pa najverjetneje še deset. Od-
večnim delavcem so posku-
šali najti druga delovna me-
sta, vendar so na območju
Kozjega možnosti za zaposlo-
vanje zelo skromne.
Za odpravnine petdesetim
presežkom potrebujejo v
Montu 40 milijonov tolarjev.
Za denar bodo zaprosili dr-
žavo v okviru novega zako-
na o reševanju podjetij v te-
žavah in Pavčnikova upa, da
ga bodo tudi dobili. V nas-
protnem bo podjetje v pre-
cejšnjih finančnih težavah, in
to ravno zdaj, ko jim je po
nekaj letih končno uspelo
zmanjšati izgubo. Po prvih
ocenah bo namreč Mont za-
ključil lansko poslovno leto
z okrog 70 odstotkov manj-
šo izgubo kot leta 2001, ko
je znašala 114 milijonov to-
larjev.	JI
Za delavce Mika le
jamstveni sklad?
Konec meseca bo potekel rok, do kate-
rega morajo upniki preboldskega Mika
v stečaju prijaviti svoje terjatve. V ob-
močni organizaciji svobodnih sindika-
tov Celje so po besedah Forta Turka to
storili že prejšnji teden in za 134 delav-
cev prijavili nekaj več kot 179 milijonov
tolarjev terjatev.
Poleg odpravnin podjetje dolguje delav-
cem še razliko za premalo izplačane plače
za zadnja štiri leta, odškodnino za lanski
dopust, povračilo stroškov za malico in pre-
voz na delo ter nekaj jubilejnih nagrad. V
sindikatih ocenjujejo, da so možnosti za
poplačilo delavskih terjatev zelo majhne,
saj bodo večino denarja, ki se bo stekel v
stečajno maso, najverjetneje pobrale ban-
ke, ki so največje upnice podjetja. Zato upa-
jo, da bodo delavci čimprej dobili vsaj de-
nar iz jamstvenega sklada.
Konfekcijsko podjetje Mik je v stečaju
od lanskega novembra. Vodstvo podjetja
je sicer sprva vložilo predlog za prisilno
poravnavo, vendar delavci, ki so tudi ve-
činski lastniki podjetja, niso bili več pri-
pravljeni delati. Podjetje je namreč imelo
naročila le še do letošnjega marca.
JI
NA KRATKO
Rudarji
nakopali več
v Premogovniku Velenje so
lani odkopali 4.045.000 ton
premoga, kar je za dobrih 17
odstotkov več kot so načrto-
vali. Po nekaj letih so tako
znova presegli številko, ki naj
bi jim zagotavljala ekonom-
sko uspešnost poslovanja.
Lanski delovni načrt premo-
govnika je sicer predvideval
3.950.000 ton premoga, ven-
dar so se med letom s hol-
dingom Slovenske elektrar-
ne dogovorili za dodatno pro-
dajo, povečali pa so tudi last-
no zalogo premoga.
Odpadki za
toploto
Da bi pripomogli k čim bolj
učinkovitemu reševanju
problema odlagališč v Slove-
niji, so v Institutu Jožef Šte-
fan v sodelovanju z velenj-
skim podjetjem Esotech raz-
vili projekt termične izrabe
odpadkov in postavili tudi pr-
vo demonstracijsko napravo.
Dosedanje izkušnje so dobre,
saj naprava po zagotovilih av-
torjev zadovoljuje vse okolj-
ske kriterije, njena pomem-
bna prednost pa je tudi v tem,
da ob izrabi odpadkov proi-
zvaja tudi toplotno energijo.
Gre za pomembno rešitev ta-
ko za podjetja kot za naše
okolje, pravijo v Esotechu,
kjer v skupaj z inštitutom in
pod okriljem Evropske uni-
je pripravljajo še druge pro-
jekte, povezane ekološkimi
in tehnološkimi dilemami.
Kors še vedno
brez kupca
Stečajnemu upravitelju To-
mažu Kosu tudi v tretjem po-
skusu ni uspelo prodati pre-
moženja slatinskega Korsa.
Na javni razpis ni prispela no-
bena ponudba, čeprav je ce-
na nižja od izklicne že za 35
odstotkov. Kos se bo v pri-
hodnji dneh poskušal pogo-
voriti z nekaterimi potencial-
nimi kupci, če pogovori nei
bodo uspešni, pa se bo naj-
verjetneje odločil še za eno
javno zbiranje ponudb.
Uspešna
zdravilišča
Leto 2002 je bilo za 15 slo-
venskih zdravilišč spet zelo
uspešno. Marsikje so zaklju-;
čili pomembne naložbe in,
razširili zdraviliško-turistič-i
no ponudbo, vsem skupaj pa
je uspelo še povečati število
gostov in nočitev. Po podat-
kih skupnosti slovenskih na-
ravnih zdravilišč, ki ima se-
dež v Celju, je zdravilišča la-
ni obiskalo 481 tisoč gostov,
kar je za slabe tri odstotke
več kot leta 2001. Število tuj-
cev se je povečalo za dobrih
devet odstotkov, število do-
mačih gostov pa je bilo za od-
stotek manjše. Med tujimi
gosti je bilo največ Avstrij-
cev, zelo pa se je povečal tu-
di obisk Italijanov. Zdraviliš-
ča so lani ustvarila nekaj več
kot 2,4 milijona prenočitev,
kar je za dober odstotek več
kot leta 2001.
Leto 2002 je bilo zelo po-
membno tudi za zdravilišča
Laško, Topolšica in Zreče, saj
jim je prvič uspelo preseči
100.000 prenočitev in se pri-
družiti skupini velikih. Le-
tos pa bo, kot napoveduje se-
kretar skupnosti slovenskih
naravnih zdravilišč Rudi
Rumbak, zelo pomembno le-
to tudi za vsa ostala zdravi-
lišča na Celjskem. V Termah
Dobrna nameravajo odpreti
nov bazen in savne, v Rogaš-
ki Slatini bodo ob hotelu Sa-
va zgradili nov welness cen-
ter, Terme Olimija pa bodo
termalni park Aqualuna raz-
širili še z enim bazenom. V
kratkem bodo zdravstveno
ponudbo obogatili tudi v Ter-
mah Zreče. Že v začetku fe-
bruarja naj bi namreč odprli
ambulanto za plastično ku-
rurgijo.
JI
Mestna občina Celje
Lokalni
podjetniški
center d.o.o.
Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje
tel.: 03/426 51 80
fax.: 03/426 51 87
e-mail: lpc@celje.si
Lokalni podjetniški center d.o.o. v sodelovanju z KGZS -
Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor vas vabita na:
STROKOVNO EKSKURZIJO
Z OBISKOM SEJMA BlOFACH 2003
Sejem Biofach je svetovni sejem ekoloških živil in drugih eko
izdelkov (surovine, pohištvo, kozmetika, igrače...), spremljajoči
program sejma pa zajemajo številne konference in posveti.
Za nas pa je še posebno zanimiv dvodnevni simpozij »Ekološko
kmetijstvo v državah, bodočih novih članicah EU«.
Podrobnejše informacije o sejmu: wwvtf.biofach.de
Prijave so možne do 3. februarja 2003 na tel. 02-228-49-31
(Nataša Marvin, Valentina Aleksič)
Vse ostale informacije: Lokalni podjetniški center d.o.o.;
tel: 426-51 -80 in spletna stran www.lpc-cel|e.si. kjer si lahko
ogledate najnovejše informacije o javnih razpisih ter projektih v
katere smo vključeni
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
GOSPODARSTVO
7
Zdravilišče ostaja
na desnem bregu
Lani zaključen 5,3 milijarde tolarjev vreden naložbeni ciklus v Zdravilišču
Laško - Pred gradnjo vvellness hotela in termalnega centra v vrednosti 5
milijard tolarjev
v Laškem so lani zaklju-
čili s prenovo Zdraviliške-
ga doma in urejanjem preo-
stalih zdraviliških prosto-
rov, proti koncu leta pa so
v občini prižgali še zeleno
luč za širjenje zdraviliške-
ga kompleksa. Do maja naj
bi uskladili ureditveni na-
črt za to območje, če bo šlo
vse po načrtih, pa bodo z
gradnjo vvellness hotela in
termalnega centra ob sotoč-
ju Rečice in Savinje začeli
še letos. Po zaključku 5,3
milijarde tolarjev vredne na-
ložbe tako že stopajo v no-
vo, ocenjeno le na 300 mi-
lijonov tolarjev manj.
»Zdravilišče Laško velja
za relativno zelo zadolže-
no podjetje, saj smo lani kar
137 milijonov tolarjev na-
menili za poplačilo stroš-
kov kreditov in obresti.
Vendar pa zadolženost
družbe ne vpliva na poslo-
vanje, saj smo posojila na-
jemali zaradi vlaganj v pre-
novo objektov in nadaljnji
razvoj zdraviliške dejavno-
sti,« pravi direktor mag.
Roman Matek in dodaja,
da bo tudi za načrtovano na-
ložbo finančna konstrukci-
ja zgrajena na enak način:
del iz lastnih sredstev, preo-
stalo pa iz dokapitalizaci-
je in posojil. Lani so v zdra-
vilišču ustvarili 2,42 mili-
jarde tolarjev prihodkov,
kar je za 22 odstotkov več
kot leto poprej, poslovno
leto pa zaključili s 75 mi-
lijoni tolarjev dobička. Za-
dovoljni so tudi z drugimi
kazalci poslovanja, saj so
presegli prag 100 tisoč no-
čitev in s 104.428 nočitva-
mi za 9 odstotkov presegli
leto 2001 (povprečna rast
v slovenskih zdravilišč je
bila 2,7-odstotna). Pri šte-
vilu gostov so povprečno
4,4-odstotno rast v drugih
zdraviliščih presegli za pet-
krat ter skupaj gostili 160
tisoč dnevnih obiskovalcev.
»Naša poslovna filozofija
bo še naprej temeljila na raz-
voju medicinske diagnosti-
ke in rehabilitacije, preven-
tive in obnovitvene rehabi-
litacije, kopaliških in vvell-
ness programov, varstva sta-
rejših, razvoju poslovnega tu-
rizma in programov spozna-
vanja Slovenije z izhodiščem
v Laškem,« našteva mag. Ma-
tek in pravi, da želijo letos
realno povečati prihodke za
pet odstotkov, število noči-
tev pa za slabo desetino, na
114 tisoč. Največji poudarek
bo ob širjenju medicinske
dejavnosti (novi diagnostični
programi, vezani na bolez-
ni mehkih tkiv, dojk in os-
teoporozo ter zdraviliško
zdravljenje ginekoloških
obolenj) zagotovo namenjen
termalnim in vvellness pro-
gramom.
Na desnem bregu Savinje,
ob sotočju z Rečico, naj bi
še letos začeli graditi hotel
s 300 posteljami, z dvorano
s 400 sedeži in najsodobnej-
šimi masažami. Ob hotelu
bo termalni center, ki bo pod
premično stekleno kupolo s
premerom 50 metrov imel
2 tisoč kvadratnih metrov
kopalnih površin, ki bodo
povezane z enako površino
zunanjih bazenov. Novo
zdraviliško območje bo z
brvjo povezano z levim bre-
gom Savinje, ki bo zaenkrat
ostal namenjen rekreaciji, z
leti pa naj bi se Zdravilišče
Laško s hotelskimi depan-
dansami ter zunanjimi ko-
pališči raztegnilo še na to
območje.
IVANA STAMEJČIČ
V Zdravilišču Laško bodo uredili tudi obrežje in strugo Savinje. Premostili jo bodo z brvjo, naredili umeten
jez na reki in razširili ter nagnili strugo proti levem bregu, kjer naj bi zrasla čolnišče ter ribiška steza.
Znanje za danes in Jutri
Velenjsko društvo za ka-
kovost in ravnanje z oko-
ljem ter območna gospo-
darska zbornica savinj-
sko-šaleške regije sta pri-
pravili četrto konferenco
kakovosti z naslovom
Znanje za jutri. Konferen-
ce se je udeležil tudi mini-
ster za delo, družino in so-
cialne zadeve dr.Vlado Di-
movski.
Savinjsko-šaleška regija
želi biti ekonomsko uspe-
šna ter ljudem in okolju
prijazna regija, zato se za-
veda pomembnosti znanja,
je med drugim poudaril ve-
lenjski župan Srečko Meh.
Svetovalec predsednika
Gospodarske zbornice Slo-
venije Anton Kožar pa je
Ugotavljal, da so nujne
strukturne spremembe
predvsem v visokošolskem
študiju. V vladnem sektor-
ju je namreč preveč razi-
skovalnih ustanov, v viso-
l^ošolskem in zasebnem pa
premalo. Da so vlaganja v
znanje in motivacijo pogla-
vitni recept za uspeh, je po-
vedal tudi direktor BSH hi-
šni aparati Nazarje Matjaž
Lenassi, direktorica velenj-
ske gospodarske zbornice
Alenka Avberšek pa je me-
nila, da se brez pomem-
bnejših prestrukturiranj in
brez novih znanj ne bomo
mogli uspešno vključiti v
Evropsko unijo. Soodvi-
snost tehnološkega razvo-
ja in izobrazbene struktu-
re prebivalstva je zakoni-
tost. Če hočemo bistveno
povečati produktivnost, je
treba najprej zvišati izo-
brazbeno raven in razširiti
znanja pri mladih in že za-
poslenih.
Osrednji referat je imel mi-
nister za delo dr. Vlado Di-
movski, ki je poudaril, da
je znanje eden najpomem-
bnejših dejavnikov konku-
renčnosti nacionalnega gos-
podarstva. Slovenija je v ob-
dobju, ko se znanje vse bolj
ceni, vendar pa se težave po-
javljajo predvsem pri nači-
nu, kako to znanje na ustre-
zen način uporabiti v podjet-
jih.
JI, JM
Foto: JOŽE MIKLAVC
Udeležencem velenjske konference o kakovosti je predaval tudi
minister za delo dr. Vlado Dimovski.
Po krajšem premoru bomo v Novem tedniku spet red-
no spremljali dogajanja z vrednostmi papirji, ki utegne-
jo biti zanimiva za naše bralce. Tokrat z borzno-posred-
niško hišo Medvešek Pušnik, ki se za začetek predstav-
lja nekoliko bolj podrobno.
Medvešek Pušnik d.d. je borzna hiša, trdno zasidrana na
slovenski borzi vrednostnih papirjev. Že od leta 1994 je
vodilni upravljavec individualnih portfeljev vrednostnih pa-
pirjev, saj njen delež ves čas presega 8 %, zadnja leta pa
dosega celo okoli 20 % trga. Portfelje vrednostnih papirjev,
ki jih upravljamo pri nas, odlikuje predvsem velika varnost
in stabilnost donosa, ti dve odliki pa sta tudi temelja razvoj-
ne strategije borzne hiše same. V zadnjih štirih letih znaša
povprečen donos sredstev v upravljanju DEM (EUR)-i-15%,
zadnje leto pa je ta donos precej višji in je okoli EUR-i-60%.
Druga pomembnejša dejavnost je posredovanje nakupov in
prodaj za naše stranke.
V Sloveniji imamo več poslovalnic (največ v Mercator
centrih) in tudi nekaj pogodbenih enot, tako da smo prisot-
ni pravzaprav po celi Sloveniji.
Poslovalnico imamo tudi v Celju, v poslovni stavbi EMO,
Mariborska 86 (telefon: 03/4919670), kjer se lahko imet-
niki vrednostnih papirjev in potencialni kupci obrnejo na
prijazna dekleta, ki vam bodo svetovala vse v zvezi z nakupi
oz. prodajami vrednostnih papirjev.
Borzna kronika
Za začetek si poglejmo dogajanje na ljubljanski borzi v
prejšnjem tednu. Na splošno bi lahko rekli, da je v letoš-
njem letu dogajanje na ljubljanski borzi glede na promet in
spremembe tečajev dokaj klavrno in zadržano.
Pregled izbranih vrednostnih papirjev
v obdobju od 15. do 21. 1. 2003
Vrednost in sprememba indeksov
v obdobju od 15. do 21. 1. 2003
Nasvet vlagateljem
Naša borzna hiša je pri svetovanju svojim strankam in
investiranju v vrednostne papirje vedno sledila osnovni fi-
lozofiji: kupuj poceni, prodajaj dražje. Večina investitorjev
pa po naših izkušnjah ravna v skladu z geslom »kupuj dra-
go, prodajaj dražje«, čeprav se tega večinoma niti ne zave-
dajo. Dejstvo je, da je slovenski trg majhen, z le peščico
zares dobrih podjetij. S povečevanjem zanimanja sloven-
skih investitorjev za naložbe v vrednostne papirje je sloven-
ski trg v lanskem letu zajel pravi polet tečajev delnic. Šele
zaradi tega so vrednostni papirji postali zanimivi za različ-
ne investitorje, pri tem pa se pozablja prej omenjeno nače-
lo »kupuj poceni, prodajaj dražje«, vedno bolj pa stopa v
ospredje napačno načelo »kupuj drago, prodajaj dražje«.
Racionalni investitor bi moral kljub izjemni rasti na slo-
venskem kapitalskem trgu še vedno trezno razmišljati ter
upoštevati, da je v ozadju cen delnic ekonomska logika,
različni poslovni kazalci ipd.
Nasvet, ki vam ga torej lahko damo, je: kupujte tiste del-
nice, ki so tudi glede na poslovanje podjetij poceni in jih
prodajajte takrat, ko bodo drage. Izogibajte pa se delnicam,
ki so glede na poslovanje podjetij že relativno drage, sicer
vas bo prej ali slej zajel hladen tuš.
MATEJA ŠOBER,
borzna posrednica
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
8
pilKTUALNO
ms'- -X
Diirer in
siatinsica
oranzada
Švicar Kurt Miiller, donator dragocene grafične zbirke,
bi se obračal v grobu - Zakaj je ministrica pohitela v
Rogaško Slatino?
Zaprtje grafičnega muzeja v Rogaški Slatini, v kate-
rem je bila leta in leta shranjena in razstavljena drago-
cena Miillerjeva zbirka, je med Slatinčani odmevalo kot
bomba. Med ljudmi so se pojavile vse mogoče govorice,
povezane predvsem z bojaznijo, da bo lastnik kulturni
spomenik prodal.
Gre za darilo pokojnega
Švicarja Kurta Miillerja, zbi-
ralca grafik starih mojstrov,
ki je zbirko podaril Slatin-
čanom. Dobili so jo v zahva-
lo, ker je v tem zdravilišču
znova našel zdravje. Repub-
lika Slovenija se je Švicarju
nato oddolžila s srebrnim
častnim znakom, ki mu ga
je predsednik Milan Kučan
namenil leta 1996. Sicer pa
se je negotovost v zvezi z last-
niško usodo zbirke pojavila
že v začetku devetdesetih let,
zato je Občina Rogaška Sla-
tina takrat pohitela z razgla-
sitvijo zbirke za kulturni spo-
menik.
Danes je lastnik dragoce-
ne zbirke delniška družba
Zdravilišče Rogaška. Družbo
vodi od sredine lanskega sep-
tembra Iztok Lipovšek. Med
njegovimi prvimi ukrepi je
bilo zaprtje grafičnega mu-
zeja, od koder so odstranili
40 tisoč grafik svetovno zna-
nih mojstrov, med katerimi
so celo originala bakrorezov
Albrechta Diirerja, lesorezi
Hansa Holbeina, dela Angleža
Hogarta, ročno kolorirani ba-
krorezi Sybille Merian...
Umetnine neprecenljive
vrednosti so zdaj uskladiščene
na drugi lokaciji, prav tako
v Rogaški Slatini.
Rojakovo zbirko si je ne-
davno želel ogledati tudi švi-
carski veleposlanik, v Rogaš-
ko ga je povabila prof. Ljud-
mila Schmid iz Berna, čla-
nica kluba švicarsko-sloven-
skega prijateljstva (ustanov-
ljenega prav v grafičnem mu-
zeju). Odgovorili so jima, da
grafičnega muzeja švicarske-
ga donatorja ni več, zato je
ogorčena Schmidova o doga-
janju obvestila nekatere po-
membne ustanove, podobno
so ravnali tudi nekateri Sla-
tinčani. Tako dogajanje poz-
najo v uradu za zaščito kul-
turne dediščine, kulturnem
in zunanjem ministrstvu, švi-
carskem veleposlaništvu. Na-
rodnem muzeju. Pokrajin-
skem muzeju Celje... Skle-
pati je mogoče, da odmeva-
jo dogodki iz Rogaške Slati-
ne tudi v Švici.
»V Rogaško Slatino sem
prišla, ker sem želela videti,
kam so zbirko umaknili,« je
pred nekaj dnevi zbranim no-
vinarjem povedala kulturna
ministrica Andreja Rihter.
Uradno je bilo vprašanje
Miillerjeve zbirke le ena od
številnih tem ministričinega
obiska v obsoteljskem me-
stu, vendar je bilo največ go-
vora prav o zbirki. Ministri-
ca se je med obiskom sestala
z direktorjem zdravilišča Ro-
gaška Lipovškom in županom
Brankom Kidričem.
Navadni
papir?
Švicarjeva zbirka grafik je
bila v preteklih tednih osred-
nja tema pogovorov v Obso-
telju. Zaradi nje je prišlo
prejšnji mesec v obsotelj-
skem lokalnem časopisu do
vroče polemike med Erno
Ferjanič-Fric, ki je bila de-
set let zaposlena v muzeju,
ter direktorjem Lipovškom,
ki je muzej zaprl. Ferjaniče-
va si je prva upala javno spre-
govoriti o strahu Slatinčanov
za usodo zbirke, zato je bila
deležna direktorjeve hude
užaljenosti.
Pri vsem skupaj se je zače-
lo veliko ugibati o vrednosti
grafične zbirke. Nekateri so
omenjali izjemno nizko vred-
nost, drugi izjemno visoko,
v razponu od skoraj 26 tisoč
evrov do dobrih 5 milijonov
evrov. Direktor Lipovšek je
v hišo namreč povabil cenil-
ca, kar je vzbudilo dodatne
sume Slatinčanov, da bo zbir-
ka prodana.
»Cenitev je bila nujna. Del-
niška družba mora vrednost
svojega premoženja izkazo-
vati v bilancah. Tudi grafike
so po svoje osnovno sreds-
tvo. Zbirka bo tako poslej
podvržena vsakoletni inven-
turi,« nam je odgovoril direk-
tor zdravilišča.
Povabil je sodno zaprise-
ženega cenilca dr. Mirka Ju-
terška iz Ljubljane, ki je po-
vedal, da je cenitev zaklju-
čil. Brez direktorjeve privo-
litve, ki je cenitev naročil,
nam ni smel povedati nobe-
ne številke. »Gre za kultur-
no dediščino velike kultur-
ne vrednosti,« je največ, kar
nam je lahko zaupal. Pomem-
ben podatek, saj so posamez-
niki v Rogaški Slatini želeli
prikazati, da so Miillerjeve
grafike malo vreden papir.
Direktor Lipovšek nam je
nato odgovoril, da gre le za
»preliminarno cenitev«, pri
tem pa za grafike »znatne
vrednosti«. Na koncu pogo-
vora je omenil točno števil-
ko, pri čemer gre za znesek
v vrednosti dvajsetih obso-
teljskih družinskih hiš. »Ob-
java točnega zneska bi lahko
bila izziv za marsikoga,« je
pojasnil željo, naj točne šte-
vilke ne objavimo.
Nepravi
cenilec?
Med našim poizvedova-
njem smo v strokovnih kro-
gih slišali pripombo, da dr.
Juteršek, specialist za impre-
sionizem 19. stoletja, zago-
tovo ni pravi naslov za oce-
njevanje grafike. Juteršek me-
ni, da gre za splošno znano
zavist v strokovnih krogih.
Nastopa predvsem kot raz-
sodnik, ki usklajuje mnenja
drugih. Nekaterim Slatinča-
nom še vedno ni jasno, kako
je sploh lahko prišlo do oce-
nitve zbirke. Pravijo, da bi
cenilec moral videti vseh 40
tisoč grafik, vsako posebej in
to od škatle do škatle, v ka-
terih so dragocenosti.
»Za materialno plat vred-
nosti zbirke so seveda sodni
cenilci. Strokovnjaki se ne
ukvarjamo s finančno vred-
nostjo, vsaj ne prvenstveno,
ampak ocenjujemo strokov-
ni in kulturni pomen zbirke,«
pravi odlična poznavalka
Miillerjeve zbirke dr. Bla-
ženka First, nekdanja Ce-
Ijanka, ki vodi grafični kabi-
net Narodnega muzeja. »Po-
men zbirke v Rogaški Slati-
ni je zelo velik, gre za umet-
nine naprecenljive vredno-
sti,« je dodala.
Firstova, ki je bila v Švici
nekaj časa gostja Kurta
Miillerja, je imela možnost
videti in preceniti vse razsež-
nosti zbiralčevega dela. Več-
ji del njegove ogromne zbir-
ke je namreč v Švici. Njego-
ve grafike je velikokrat spoz-
navala prav tako v depojih v
Rogaški Slatini ter na tam-
kajšnjih občasnih tematskih
razstavah.
Eicsperti z
indeicsi
v zvezi z zaprtjem grafič-
nega muzeja v Rogaški Slati-
ni je prišlo še do ene vroče
zgodbe. Od 40 tisoč podar-
jenih grafik so jih v desetih
letih inventarizirali, to je po-
pisali v celoti ter pripravili
za občasne tematske razsta-
ve, več kot 20 tisoč. Gre se-
veda za strokovno delo umet-
nostnih zgodovinarjev, pou-
darja Brna Ferjanič-Fric.
Novi direktor Lipovšek je
kmalu najel skupino študen-
tov, ki je morala med dru-
gim po kratkem postopku iz
zbirke ločevati »prave« in »ne-
prave« grafike. To je takoi-
menovane ksilografije iz 18.
stoletja, na časopisnem pa-
pirju. Tako so v kakšnih dveh
tednih ločevanja našteli le še
20.150 »grafik«.
Kako komentira takšno lo-
čevanje strokovnjakinja za
grafiko, dr. Firstova? »To je
izhodiščna napaka. Prava in
neprava grafika ne obstaja-
ta. Ksilografija je le ena od
grafičnih tehnik, ki se je si-
cer razvila pozneje, vendar
ima po svoje prav tako vred-
nost. Takšno ločevanje je nes-
prejemljivo početje.«
Še huje, fotoreporter Alek-
sander S. Jurkovič je posnel
najete študente med ločeva-
njem grafičnih listov od pas-
partujev (lepenkastih pod-
lag), kar so počeli preprosto
z nožki. Med dragocenimi
grafikami, ki so kulturni spo-
menik, je stala steklenica
oranžade, kot je javno očita-
la direktorju Ferjaničeva. Za
odgovor smo seveda povpra-
šali naročnika, direktorja Li-
povška: »V steklenici je bila
voda, ne oranžada. S to vo-
do so razlepljali stvari.« To-
da, tudi če je bi bila v stekle-
nici resnično voda, bi mora-
li to početi strokovnjaki. Z
belimi rokavicami.
Prodaje ne bo
Direktor nam je seveda sku-
šal pojasniti, čemu je prišlo
do zaprtja grafičnega muze-
ja. »Spremenjen je bil sistem
ogrevanja, po novem na plin.
Pri tem predhodniki niso po-
skrbeli za individualno ku-
rišče, zato ni bilo druge reši-
tve. Tako je prišlo do uskla-
diščenja zbirke v drugi zgrad-
bi.« V neogrevani zgradbi bi
jo namreč lahko poškodovala
vlaga.
Zanimiva je ponudba sla-
tinskega podjetnika Franca
Sajka, ki je bil pripravljen
osebno plačati stroške ogre-
vanja v zgradbi muzeja. Li-
povšek ponudbe ni sprejel,
saj po njegovem ni mogoče
mešati lastnine z lastnino, po-
vrhu so z omenjenim podjet-
nikom v sodnem postopku.
Tako direktor, ki med dru-
gim omenja še to, da je o pre-
selitvi zbirke obvestil župa-
na Rogaške Slatine. V dokaz,
da s kulturnim spomenikom
niso postopali brez vednosti
drugih.
Miillerjeva zbirka je del-
niški družbi Zdravilišče Ro-
gaška gotovo v finančno bre-
me. »Za nas je precejšnji iz-
datek. Še danes samo za po-
trebe zbirke zaposlujemo od-
govorno delavko, pa ogreva-
nje depoja na preseljeni lo-
kaciji, kjer bi lahko prosto-
re, na primer, oddali v na-
jem. Plačati je treba tudi red-
no vzdrževanje prostorov, vse
iz prihodkov družbe. Drža-
va in občina nista doslej dali
niti tolarja. Celotno breme
nosi lastnik,« omenja direk-
tor Lipovšek.
Ministrica in župan sta pred
nekaj dnevi, po pogovoru z
Lipovškom, napovedala od-
prtje zbirke (z običajnimi po-
sameznimi tematskimi raz-
stavami) že za maj. Pri tem
sta omenjala različne mogo-
če lokacije. Direktor nam je
omenil poslopje, kjer je do-
moval grafični muzej že do-
slej ter možnost gradnje no-
vega objekta nekdanje Vrtna-
rije pri hotelu Donat, spome-
niško zaščitenega. Najprej bi
ga morali seveda podreti, nato
postaviti enakega. Do takrat
bo gotovo preteklo še veliko
Sotle.
Sicer pa bi zbirka pred
evropskim letom 2004 tež-
ko romala čez slovenske me-
je, v tujo last, je bilo jasno
povedano med obiskom mi-
nistrice. »Tudi po odprtju me-
ja ne bo odprodaje,« obljub-
lja direktor delniške družbe.
BRANE JERANKO
Poslopje donedavnega grafičnega muzeja v Rogaški Slatini v snegu in megli. Novica o selitvi zbir1(e iz stavbe v skladišče
je v mestu odmevala kot bomba, občani so začeli ugibati vse mogoče. Bodo maja tu spet tematske razstave?
Takole je začasno shranjena dragocena zbirka podarjenih grafik. Foto: GK
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
INTERVJU
9
Osumljenka v
posebni komori
z direktorjem Celjskih mesnin Izidorjem Krivcem o sumu, da so zaklali noro kravo, o stroških za stroge ukrepe in
o ceni, ki so jo plačali za vstop v Evropo
Celjske mesnine so v teh dneh
(po dolgem času) spet na naslov-
nicah večine slovenskih časopi-
sov. Pa ne zato, ker bodo v krat-
kem odprli novo tovarno za pre-
delavo mesa, ki velja za trenut-
no največjo naložbo v mesno-pre-
delovalni industriji, tudi ne za-
radi zelo uspešnega lanskega po-
slovanja, kar je zadnje čase pra-
va redkost med slovenskimi me-
sarji. Na naslovnice jih je pripe-
ljala krava iz okolice Šoštanja,
ki so jo zaklali minuli četrtek, vsi
trije hitri testi v domačih labora-
torijih pa so pokazali sum na
okužbo z BSE.
Na odgovor, ali smo v Sloveniji
dobili še tretji primer bolezni no-
rih krav, bo treba počakati še nekaj
časa, da bodo sum domačih stro-
kovnjakov potrdili ali ovrgli v tu-
jem referenčnem laboratoriji. Pa
imajo zato v teh dneh, ko čakamo
na končni izvid, v Celjskih mesni-
nah obsedeno stanje? »Sploh ne,«
pravi direktor Izidor Krivec. «De-
lo poteka povsem običajno. Tako
kot vedno, velja režim maksimal-
nega nadzora. To pomeni, da mo-
ra vso govedo, ki je staro več kot
24 mesecev, na obvezno testiranje.
Dokler testi niso opravljeni, so v
posebnih celicah. Šele ko pridejo
izvidi, smejo v prodajo.«
Kam ste spravili truplo sumlji-
vega goveda?
Že po prvem testu, ki je pokazal
sum na bolezen BSE, smo ga spra-
vili v posebno komoro. V podjetju
res ni prav nobenega preplaha, saj
delo teče po svojih ustaljenih tir-
nicah. Je pa ta zadnji primer poka-
zal, da sistem nadzora v Sloveniji,
ki je po mojem trdnem prepriča-
nju eden najbolj učinkovitih in stro-
gih, in seveda, temu primerno tudi
dragih, odlično deluje. Pokazal je
tudi, da v takšnih obratih, kakršne
so Celjske mesnine, ni prav nobe-
ne nevarnosti, da bi nam »ušel« kak-
šen primer BSE. Imamo štiri stal-
ne veterinarje iz Vursa, ki strogo
bdijo nad izvajanjem vseh pravil,
pa tudi podjetje samo je organizi-
rano tako, da ni prav nič prepušče-
no naključju. O govedih vemo vča-
sih celo več kot o ljudeh. Potro-
šnik je pri nas zares popolnoma va-
ren, goveje meso pa je, v to sem
trdno prepričan, eno najbolj zdra-
vih živil živalskega izvora.
Pri govedu, za katerega se je
pokazal sum bolezni norih krav,
je šlo za zakol v sili. Kako sploh
opravljate takšne zakole?
Najprej moram povedati, da smo
kot edina regijska klavnica dolžni
opravljati tudi zakole v sili. Izvaja-
rno jih izven rednega delovnega pro-
cesa ali pa potem, ko opravimo
•"edno klanje in razkužimo celotni
prostor. Po zasilnem zakolu spet
^se razkužimo. To pomeni za nas
^-elo velike stroške, saj je plačilo
^'^ko nizko, da z njim še zdaleč ne
pokrijemo zagona klavnice. Ven-
^^ar se je pravil treba držati.
Kolikšni so sicer vsi stroški, ki
j'h v Celjskih mesninah plačuje-
na račun strožjih ukrepov?
Odvoz odpadkov,
ki jih prevzema ljub-
ljanski Koto, nas na
mesec stane 15 do 20
milijonov tolarjev.
Za vsako analizo smo
lani morali plačati
5.500 tolarjev, si. ja-
nuarjem letos pa se
je cena zvišala na
11.000. Lani smo po-
slali v analizo vzor-
ce 5 tisoč govedi, kar
pomeni, da so nas hi-
tri testi stali 25 mi-
lijonov tolarjev. K te-
mu moram prišteti še
izpad prihodka, ker
zaradi izrezovanja
hrbtenic ne moremo
prodajati nekaterih
kategorij mesa, na
primer rostbifa in lič-
nice. Če vse skupaj
seštejem, imamo v
Celjskih mesninah
zaradi ukrepov BSE
blizu 300 milijonov
tolarjev dodatnih
stroškov na leto.
Včasih pa smo na ra-
čun odpadkov, ki jih
je prevzemal Koto,
celo služiU. Na leto
tudi do 100 milijo-
nov tolarjev. Razlika
med včeraj in danes je res velika.
Jo plačujemo potrošniki?
Ne. Če bi stroške vgradili v ce-
no, bi bilo meso občutno dražje,
tega pa si ne moremo privoščiti.
Denar, ki nam ga poberejo strogi
ukrepi, smo dobili nazaj s poveča-
nim obsegom dela in z zmanjševa-
njem drugih stroškov podjetja.
Tudi stroškov dela? Slišati je na-
mreč, da so plače pri vas zelo niz-
ke.
So v skladu s kolektivno pogod-
bo. Če se primerjamo s plačami v
regiji, so zagotovo boljše kot drug-
je. Niso pa, seveda, primerljive z
negospodarstvom.
Dejali ste, da je v Sloveniji nad-
zor klanja govedi bolj strog kot
drugje v Evropi. V čem smo bolj
»papeški od papeža«?
Slovenija je med prvimi uvedla
obvezno testiranje živali, ki so sta-
rejše od 24 mesecev. Drugje je ta
meja običajno pri 30 mesecih. Bolj
stroge ukrepe imamo tudi pri od-
stranjevanju pogojno nevarnih tkiv.
Med prvimi smo šli na izrezovanje
hrbtenic in smo skorajda edini v
Evropi, pri katerih je prepovedana
uporaba mesa glave, kar je po mo-
je velik nesmisel. Samo pri nas je
prepovedana tudi uporaba govejih
črev. Od vseh držav, kar jih poz-
nam, je torej v Sloveniji zagotov-
ljena največja možna zaščita potro-
šnika. Pri tem pa niti ne vemo, ali
vzročna povezava med BSE in
Creutzfeldt-Jakobovo boleznijo
sploh obstaja.
Nelagodje ob sumu, sploh pa
potem, ko je bolezen živali potr-
jena, je kljub temu zelo veliko.
V Celjskih mesninah smo lani po-
klali 13.000 glav govedi, kar je skoraj
največ v Sloveniji, pri tem pa smo
tokrat prvič naleteli na sumljiv pri-
mer. Lahko torej rečem, da je v na-
ši državi BSE zelo redka, z vsemi
ukrepi pa jo bomo gotovo popol-
noma iztrebili.
Razlage o vzrokih za bolezen
norih krav so še vedno dokaj raz-
lične. Kakšno mnenje imate vi o
tem?
Mislim, da gre za kombinacijo
vzrokov in da lahko izvor bolezni
iščemo v genetiki in v prevelikem
izkoriščanju živali. To se je poka-
zalo v Veliki Britaniji, kjer so se
šli vseh sort embrio transferov in
mlečnost živali zastavili pri več kot
12 tisoč litrih na leto. V ZDA, na
primer, so vsako kravo, ki ji je
mlečnost padla pod 12 tisoč litrov,
enostavno poslali v klavnico. Eko-
nomičnost so pač postavili na tak-
šne številke, to pa je zahtevalo bolj
intenziven način prehrane s kon-
centrati in selekcijo bolj produk-
tivnih živali, kar pa za živino po-
meni svojevrstni šok, ob katerem
lahko pridejo na plan različne bo-
lezni.
Se vam zdi prav, da smo potro-
šniki obveščeni že o sumu in ne
šele potem, ko je bolezen potrje-
na?
Če bi karkoli skrivali, nam po-
trošniki ne bi več zaupali. Zato je
prav, da so o vsem obveščeni. Ker
pa že vedo, da je v Sloveniji nad-
zor nad govedino bistveno večji kot
pri drugih kategorijah mesa, so tu-
di ta zadnji primer suma na okuž-
bo z BSE sprejeli povsem normal-
no. Vsaj če sodim po prodaji v na-
šem podjetju, ki ni prav nič pad-
la. Prav nasprotno. Trenutno nam
govejega mesa celo nekoliko pri-
manjkuje. Je pa res,
da bo morebitni no-
vi primer bolezni
norih krav negativ-
no vplival na izvoz.
V državah, kjer ni-
majo nobenega
nadzora, se namreč
zelo čudno odziva-
jo in komaj čakajo,
da lahko ustavijo
uvoz kakovostnega
slovenskega mesa,
ki je na teh trgih ze-
lo konkurenčno in
tudi cenjeno. Pri
tem pa ne gre toli-
ko za nezaupanje do
slovenskega mesa,
ampak bolj za po-
litični pritisk.
Edini izhod, da
nadomestite izpad
prihodkov na juž-
nih trgih, je torej
zahod.
Na vstop v Evrop-
sko unijo se pri-
pravljamo že dve le-
ti in iščemo primer-
ne trge. Priložnost
vidimo za tiste traj-
ne izdelke, ki jih
Evropa nima, na
primer za savinjski
želodec ali suho
domačo salamo. Prepričan sem,
da bomo v sosednjih državah našli
kupce tudi za sveže meso. Seve-
da bomo še naprej obdelovali tu-
di južne trge, vendar je treba ve-
deti, da so zlati časi tam že mi-
mo. Ker države počasi postavlja-
jo na noge lastno proizvodnjo, ker
bodo carinske zaščite še višje in
ker je kupna moč še vedno kata-
strofalni nizka. Pa tudi pritiskov
na kupce, naj ne kupujejo sloven-
skih izdelkov, bo še več.
Vsi večji živilsko-predelovalni
obrati so zadnja leta veliko vla-
gali v posodobitev proizvodnje in
sledljivost mesa. Koliko je že vas
doslej stala Evropa?
V treh letih smo za naložbe na-
menili 3,5 milijarde tolarjev in
mislim, da smo po vloženem de-
narju in po tehnološki opremlje-
nosti zagotovo na prvem mestu v
branži. Še pred sedmimi leti pa
smo imeli zastarelo opremo, ve-
like izgube in skoraj nič domače-
ga trga. Samo za novo tovarno za
predelavo mesa smo, oziroma bo-
mo dali 2,5 milijarde, s tem da
smo nekaj opreme kupili že prej.
Zaradi vseh naložb - nove klavni-
ce in nove predelave, obnovili bo-
mo tudi hladilnico, bomo dobili
ovalne žige, ki bodo naša vstop-
nica na zahod.
Še drži napoved, da boste novo
tovarno za predelavo končali do
marca?
Dela napredujejo po načrtu, saj
smo večino gradbenih del že kon-
čali, te dni pa smo že začeli nameščati
opremo. Tovarno bomo najverjet-
neje zagnali po veliki noči.
Kakšne bodo zmogljivosti no-
ve predelave?
Najmanj 20 ton na dan, s tem da
bomo del proizvodnje ohranili tu-
di v starem delu. Obnovili bomo
oddelek za trajne izdelke, saj ra-
čunamo, da bomo na evropskem
trgu uspeli prav s tem programom.
Samo trajnih izdelkov bomo v no-
vem in obnovljenem oddelku lah-
ko izdelali na mesec po 200 in še
več ton. V novi tovarni bomo raz-
širili tudi tako imenovani mikro-
konfekcijski del, to je narezovanje
klobas, na stari lokaciji pa bomo
dosedanjo predelavo poltrajnih in
obarjenih izdelkov prenovili v od-
delek za polpripravljene in gotove
jedi.
Boste zaradi širitve programov
povečali tudi število zaposlenih?
Že lani smo jih na novo zaposlili
60, tako da nas je zdaj že skoraj
350. Z odpiranjem novih delovnih
mest bomo nadaljevali tudi letos,
saj živilsko-predelovalna branža
kljub novi tehnologiji potrebuje ve-
liko rok.
Vam je žal, ker vam lani ni us-
pelo povezati regijske mesarje, s
katerimi ste želeli združiti kapi-
tal in si razdeliti stroške za novo
predelavo?
Nekateri, ki so potem zašli v te-
žave, pač niso imeli posluha za
naše predloge. Morda smo bili
prezgodnji, vendar se nam je ze-
lo mudilo. Kasneje pa so se okoli
nas začele dogajate prisilne po-
ravnave. Smo pač šli sami naprej
in mislim, da je pot, ki smo jo
ubrali, edina pravilna, čeprav bo
zaradi finančnih obremenitev zelo
težka. Lahko bi obnovili tudi sta-
ro predelavo, saj so kljub dotra-
janosti pogoji v njej še vedno bolj-
ši kot marsikje drugje, vendar smo
se kljub temu odločili za novo to-
varno. In ni nam žal, saj nas čez
deset ali dvajset let ne bo bolela
glava. Marsikoga pa bo že veliko
prej.
Vas ni strah, da bi vas po vsto-
pu v unijo kupilo kakšno večje
evropsko podjetje in vas zapr-
lo, kot se je zgodilo že marsikje
drugje?
Takšna nevarnost vedno obsta-
ja. Za primerno ceno je vse na pro-
daj. V Celjskih mesninah smo zad-
nja leta veliko delali na tem, da
podjetje ostane v rokah zadrug in
kmetov. Kmetje pa vedo, da bi si s
prodajo podjetja kot so Celjske me-
snine, odrezali vejo. Zato menim,
da je takšno lastništvo, ki ga ima-
mo v našem podjetju, edino, ki bo
ostalo v slovenskih rokah. Vse os-
talo je na prepihu. Zadruge v celj-
ski regiji si kljub temu, da že ima-
jo večino v Celjskih mesninah, že-
lijo svoj delež še povečati in pre-
pričan sem, da bodo to tudi stori-
le. Tudi če bi se zgodilo, da bi ka-
tera od zadrug zašla v težave in bi
svoj delež morala prodati, bi ga v
skladu s pogodbo lahko ponudila
le ostalim zadrugam. Enako kot
zadruge razmišlja tudi naša upra-
va, ki ima sicer manjši delež last-
ništva.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
10
INFORMACIJE
Št. 4 - 23. januar 2003
pCCIJA
11
Veliko ustvarjalcev najlepših voščilnic 2003 se je zbralo v gostišču Lovec v Vojniku.
Voščila z gumbi
in testeninami
Dragoceno sporočilo lastnoročno izdelanih voščilnic - Šesti izbor
najlepših v organizaciji NT&RC je bil najbolj množičen doslej
Zaključek šestega izbora »naj«
voščilnice v organizaciji NT&RC
s pokroviteljem Občino Vojnik je
bil v prijaznem obnovljenem go-
stišču Lovec v Vojniku. Zbralo se
je doslej največ nagrajencev, kar
dokazuje o širitvi naše akcije. Po-
vabili smo vse, ki so po mnenju
štiričlanske komisije izdelali naj-
lepše božično - novoletne voščil-
nice, s katerimi so razveselili so-
rodnike, prijatelje in znance ter
nenazadnje tudi nas, ki izbor pri-
pravljamo.
Na natečaj smo tokrat dobili 56
pošiljk z okoli 200 voščilnicami, ki
so jih izdelali v vrtcih, malih, os-
novnih in srednjih šolah, odrasli in
družine. Voščilnice so bile izdelane
v različnih tehnikah in materialih:
od klasičnih pa do za voščilnice sko-
raj neverjetnih, kot so gumbi, bla-
go, razne testenine in slame, posu-
šene trave in rože, keramika, ste-
klo, razne nitke, pletenja, veliko je
bilo eko voščilnic...Večina voščil-
nic je bila opremljenih s prijetnimi
besedili, opazili pa smo, da je bilo
tokrat veliko manj kot včasih pre-
pisanih misli različnih avtorjev.
Članica komisije Tatjana Cmok
iz Šentjurja je ugodno ocenila le-
tošnje izdelke, zlasti pa je pohvali-
la pobudo knjižnice Vojnik, ki pri-
pravi razstavo nagrajenih in dru-
gih voščilnic, saj to mnogim kori-
sti za navdih pri izdelovanju voš-
čilnic. Tako so si učenci Šole s pri-
lagojenim programom OŠ Primož
Trubar iz Laškega lani ogledali raz-
stavo ter se po njej odločili za so-
delovanje in uspeli, saj so med os-
novnimi šolami osvojili 1. mesto.
Navdih za sodelovanje je na raz-
stavi dobila tudi Lidija Bauman iz
Vojnika: »Najprej sem si ogledala
razstavo. Ker poučujem na Kmetij-
ski in gospodinjski šoli v Šentjurju
in so mi take stvari blizu, ni dolgo
trajalo, da sem se odločila za sode-
lovanje.« Tokrat je sodelovala kot
ena izmed treh mentoric šole iz Šent-
jurja, ki je dobila 1. nagrado med
srednjimi šolami, dve voščilnici pa
je poslala v imenu družine in si de-
lila 1. mesto v tej kategoriji z druži-
no Majcen iz Zadobrove pri Škofji
vasi. Na eno izmed dveh voščilnic
je napisala: »Da bi v novem letu 2003
občutili dobroto sveta, prisluhnili
prijazni besedi, poiskali trenutke
sreče in se z nasmehom predali de-
lu, vam želijo Lidija, Joži in Anja
Bauman iz Vojnika.«
Kmetijska in gospodinjska šola
Šentjur je letos sodelovala z men-
torji Lidijo Bauman, Bernardo Obreza
in Darinko Tepeš. Voščilnice že vr-
sto let izdelujejo sami in tako pri-
hranijo tudi kakšen tolar. Na šoli so
bili najprej do take odločitve skep-
tični, zdaj, ko vidijo izdelke, pa so
navdušeni. Sodelujejo s trgovskim
podjetjem Era, v njihovih trgovinah
prirejajo delavnice za kupce in tako
opozarjajo na svojo šolo in izdelke.
Že tretjič je sodelovala družina
Majcen iz Zadobrove ter tretjič os-
vojila 1. nagrado med družinami. Ma-
ma Sabina Majcen je povedala, da
so pri delu tudi tokrat pomagale hčer-
ke Urška in Nina, pa tudi najmlajša,
šestletna Ana, je narisala prvo voš-
čilnico med enajstimi, kolikor so jih
poslali. V dolgih zimskih večerih ta-
ko ustvarja ženski del Majcnove dru-
žine, medtem ko oče Marjan vse sku-
paj samo opazuje. Ob voščilnicah Sa-
bina slika tudi rute, riše v različnih
tehnikah in se uči kaligrafije.
Med posamezniki je z odlično in
elegantno voščilnico na eko stisnje-
nem papirju, v njem pa je vtisnje-
na pletena roža, slavila Marta Lu-
kaščik iz Celja (po nagrado je pri-
šel mož, ki ni vedel, da je žena na
natečaj poslala voščilnico!), 2. na-
grado pa je dobila Tjaša Senica,
prav tako iz Celja, ki poučuje raz-
redni pouk na 1. Osnovni šoli v Ce-
lju, sicer pa zadnjih šest let uči v
celjski bolnišnici. Vsako leto izde-
la več voščilnic v različnih tehni-
kah, na prigovarjanje prijateljic pa
je letos sodelovala tudi na nateča-
ju NT&RC. Direktorica Marketin-
ga NT&RC Vesna Lejič se je odlo-
čila, da bo naša hiša z njenimi voš-
čilnicami za prihodnje leto česti-
tala poslovnim partnerjem. Tretjeu-
vrščena Jelka Kompan iz Ločice
pri Polzeli se zaradi bolezni pode-
litve ni mogla udeležiti.
Navdušeni so bili tudi najmlajši
iz vrtcev Zarja, enota Iskrica v
Celju in Mavrica v Vojniku, ki so
dobili 1. in 2. nagrado, posebno na-
grado za idejo - razbite črepinje za
srečo z voščilnico - pa je dobila
družina Jurgec iz Vojnika, ki tu-
di sodeluje vsako leto.
Nagrajencem je čestital tudi žu-
pan občine Vojnik Beno Podergajs,
ki je za potrebe občine odkupil ne-
kaj voščilnic že lani, to pa bo nare-
dil tudi letos. V priložnostnem pro-
gramu so nastopih učenci Osnov-
ne šole Vojnik: harmonikar Blaž
Preložnik, kitaristka Maja Kme-
tec in družinski trio Lea, Urša in
Uroš Jurgec.
Šesta ponovitev natečaja za naj
voščilnico ob božiču in novem le-
tu je uspela, saj je zajela veliko us-
tvarjalcev iz mnogih občin celjskega
območja. Upamo, da bo tako tudi
na sedmi ponovitvi.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATIC
Med srednjimi šolami je zmagala Kmetijska in gospodinjska šola iz Šentjurja, ki je
županu Benu Podergajsu podarila vino, pridelano v šolskem vinogradu in nagrajeno
z zlato medaljo na radgonskem sejmu.
Zbrani so si z zanimanjem ogledali razstavo nagrajenih voščilnic in primerjali svoje izdelke z drugimi.
Družina Jurgec je dobila nagrado za idejo voščilnice v obliki črepinj, ki prinašajo
srečo, Jurgečevi otroci pa so se izkazali tudi v priložnostnem kulturnem programu.
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
12
Stanovanja
namesto lokalov
V mestnem jedru Celja naj bi v praznih lokalih pridobili 20 stanovanj
Celjske Nepremičnine so
sredi decembra z razpisom
ponudile v najem 18 izpraz-
njenih lokalov v mestnem
jedru. V najem so oddali
vse 4 lokale v pritličju, za
ostale, v nadstropjih, zani-
manja ni bilo.
»Zato smo se odločili,« je
povedal direktor Nepremič-
nin Slavko A. Sotlar, »da 14
neoddanih lokalov preuredi-
mo v 20 novih stanovanj. Od-
dali bi jih predvsem mladim
družinam in s tem poskušali
prispevati k oživitvi mestne-
ga jedra.« Za zdaj še ni ja-
sno, koliko denarja bo po-
trebno za prenovo lokalov v
stanovanja, a Sotlar poudar-
ja, da bi se to dalo storiti z
minimalnimi posegi še letos.
»Kljub temu, da pričenjamo
naložbo v izgradnjo novega
stanovanjskega bloka, kar bo
stalo okoli 600 milijonov to-
larjev, smo sposobni še letos
preurediti dodatnih 20 sta-
novanj,« je povedal Sotlar.
Med oddanimi lokali je bi-
lo največ zanimanja za go-
stilno Stari pisker, kandidi-
ralo je kar šest ponudnikov,
v najem pa jo je dobil Zo-
ran Gole, ki bo v prostorih
pri celjski tržnici uredil lo-
kal po vzoru svojega tehar-
skega Picikata.
Izvedeli smo tudi, da naj bi
že v naslednjih tednih z de-
lom pričel novoustanovljeni
odbor za oživitev mestnega je-
dra. Vodil ga bo župan Bojan
Šrot, ki je vanj povabil pred-
stavnike različnih dejavnosti.
Ti naj bi sami sooblikovali us-
klajen program oživitve jedra
z različnimi prireditvami,
stojnicami na prostem in po-
dobno. Za dela naj bi potreb-
ni denar prispevali nosilci tr-
govske, gostinske in druge po-
nudbe v jedru. Ker so vse bolj
živa tudi razmišljanja o po-
kritju Stanetove ulice, bi to
omogočilo takšne načine po-
nudbe, prodaje in prireditev
tudi v hladnejših mesecih in
ob slabem vremenu, pa tudi
del gostinstva bi lahko presta-
vili na ulico.	BRST
Denar za
stranke in
svetnike
Celjski svetniki so na
zadnji seji mestnega sve-
ta potrdili predlog o finan-
ciranju političnih strank
in dela mestnih svetnikov.
Mestna občina mora na-
mreč na podlagi zakona o
političnih strankah financi-
rati stranke, ki jim za vsak
dobljen glas na novembr-
skih volitvah pripada 90 to-
larjev mesečno, kar bo mest-
ni proračun stalo skoraj mi-
lijon 900 tisoč tolarjev me-
sečno. Največ bo dobila
LDS, nekaj nad 600 tisoč
tolarjev, 290 tisoč bo dobi-
vala ZLSD, 236 tisoč SDS,
182 tisoč SLS, 154 tisoč De-
SUS, 119 tisoč Nova Slove-
nija, 105 SNS, 103 tisoč
SMS in 96 tisoč Zeleni.
Za prihodnjo sejo mest-
nega sveta, predvidoma bo
14. februarja, je župan Bo-
jan Šrot pripravil tudi pred-
log povišanja sejnin, ki so
bile doslej med najnižjimi
v Sloveniji. Tudi po tem
predlogu svetniki ne bodo
ravno obogateli. Za vsako
sejo naj bi po novem preje-
mali 35 tisoč tolarjev, 10 ti-
soč bi dobivali za udelež-
bo na sejah odborov in ko-
misij mestnega sveta, za vo-
denje le-teh pa naj bi pred-
sedniki dobivali po 15 ti-
soč tolarjev.	BS
Top ClassiCf drugi del
Top Classic, glasbena prireditev Kulturnega društva Antona Aškerca I. Gimnazije v
Celju, je bila minuli ponedeljek na odru že drugič.
Dobili so namreč toliko prijav, da se vsi nadebudni mladi glasbeniki niso mogli predsta-
viti v dveh urah. Nastopili so posamezniki, dueti, skupine, ki so zapeli avtorske skladbe ali
pa različne priredbe s slovenske in svetovne glasbene scene.
Top Classic je začel Primož Škerl leta 1987, ko je prvič v šolski telovadnici zbral tiste, ki
so si upali svoje glasbeno znanje pokazati tudi profesorjem in sošolcem. Nekaj njegovih
izjav so objavili na Top Classicu v dvorani Golovec. Gost prireditve je bil tudi Luka Umek,
član zasedbe Nude, ki je bil dijak I. Gimnazije v Celju in je svojo glasbeno pot zaoral na
Top Classicu.	S.B., Foto: GK
Po štirili
letih spet
na Golovcu
Smučarsko društvo Sne-
žak iz Celja je izkoristilo
radodarnost narave, ki je
nasula dovolj snega, da so
po štirih letih znova lahko
pripravili kar dva smučar-
ska tečaja za predšolske
otroke na Golovcu.
Prvega se je prejšnji teden
udeležilo 58 otrok, drugega
prav danes s pravo velesla-
lomsko tekmo zaključuje
skupina dvajsetih otrok. Petd-
nevni tečaji s po dvema šol-
skima urama vsak dan so bi-
li priložnost za prve smučar-
ske korake najmlajših Celja-
nov. Za nekoliko starejšo po-
pulacijo mladine bodo tečaj
pripravili med počitnicami,
na Rogli.
BS, Foto: A.Š.
POZOR, HUD PES
Biseri
Dostikrat premišljujem o
tem, da imam kar precejšnjo
srečo, ker delam v mestnem
jedru. Prav fino je iti na mali-
co, ko te ob poti spremljajo
simpatične stavbe iz obdob-
ja, ko se je Franc Jožef prito-
ževal nad Loosovo stvaritvi-
jo, češ da ne mara hiš brez
obrvi in bi verjetno dal vse,
da bi nasproti vhoda v njegov
Hofburg stala kakšna izmed
celjskih neoklasicističnih tro-
nadstropnic. Joj, kako rad
imam to mesto, pomishm.
Všeč mi je, ker je mestno je-
dro še vedno tako kompakt-
no, ker ga med vojno niso uni-
čile bombe, kot so recimo
nemška in avstrijska mesta.
Mestno jedro je še vedno ho-
mogeno in strahoma za vržem
vsakršno misel na to, da bi
kakšen nepridiprav posegel v
to homogenost.
Odkrito povedano, všeč mi
je celo Korpnikova stvaritev
pred občino, čeprav vem, da
so se mnogi nad njo pritože-
vali. Všeč mi je, ker se zdaj
še raje zazrem v čudovito
stavbno okolico. Všeč mi je,
ker je trg postal homogen.
Všeč mi je, ker je trg dobil
razsežnost, ki je prej ni imel.
OK, res je, da je sprva bil trg
nekoliko pust, brez zelenja,
ampak Nande mi je rekel, da
so mu tako naročili. No, pa
so potlej le popravili ta vtis.
Če se še spominjate; na sta-
re, nekoliko anahrone, so-
crealistične mestne svetilke
so obesili moderna, plastič-
na korita, ki so se v barvni
niansi ujemala z barvo sve-
tilk, pa še stroški niso bili pre-
visoki, ker lahko takšne do-
biš v Baumaksu za džabe. Tu-
di tista ikebana je popestrila
trg, ga naredila bolj zelene-
ga (cipresa se je po feng šuju
odlično ujemala z lipo in da-
jala trgu občutek uravnote-
ženosti), lesena obroba pa je
v prostor vnesla domačnost,
nekako me je toplo spomni-
la na otroško igrišče, kjer smo
se igrali kot mulci, obenem
pa je tako v prvem kot v dru-
gem primeru preprečevala,
da se mivka ali zemlja ne iz-
lijeta v sam prostor. Dekora-
tivnost in funkcionalnost z ro-
ko v roki.
Na sploh se je funkcional-
nost biserov pokazala skozi
vse letne čase. V času, ko je
naše domove napolnjeval ti-
hi čas pričakovanj rodbinskih
obiskov, brezmadežno spo-
četemu v čast, ko si je mesto
nadelo svoj praznični nakit,
so se tudi biseri zalesketali v
prednovoletnem blesku. Do-
miselno so jih okrasili na
ekonomičen, vsem nam do-
mač, očarljiv način. Če ste
morda okrasitev prezrli, vam
dajem v znanje, da so v no-
tranjost bučk namestili drob-
nolesketajoče se žarnice, ki
jih sicer v gospodinjstvu upo-
rabljamo za okrasitev božič-
nih drevesc. Tehnološko so
zadevo rešili praktično in
enostavno, saj so jih pritrdi-
li s selotejpom. Tako lahko
po slavju zadevo enostavno
odstranijo, morebitne made-
že pa v nekaj potezah očisti-
jo z acetonom. Morda bi dal
še neobvezno idejo za nasled-
nje leto. Bisere bi lahko okra-
sili še lepše: enega z nekoli-
ko močnejšimi žarnicami,
drugega pisano, tretjega re-
cimo v fluorescentnih bar-
vah, četrti bi mežikal, pete-
ga bi razsvetljevala prikrita
neonska svetloba, slaba pa tu-
di ni ideja nekega mojega pri-
jatelja, ki je dejal, da bi lah-
ko mestna občina kaj zaslu-
žila tudi z možnostjo ogla-
ševanja v biserih. Vanje bi
montirali neonske napise, po
možnosti nadnacionalk, ki si
boljšo lokacijo za reklamo
ne morejo zamisliti.
Skratka, kaj kmalu se bo-
do biseri ponovno izvili iz pri-
meža snežne odeje, in ker so
na njih pač mat stekla, da bi
kdo slučajno ne videl nače-
tih ostankov Celeie, ki so jih
arheologi poslikali za boga-
te in skrbno varovane arhive
(baje hranijo celo drugo Ari-
stotelovo knjigo Poetike, ki
govori o komediji), menim,
da bi se pred pomladjo nare-
dil nov strateški načrt, kaj bo-
mo letos počeli z njimi. Ker
so nekoliko preveč abstrakt-
ni in nekoliko spominjajo na
Loosovo stvaritev na Duna-
ju, predlagam, da jim letos
naredimo brke, nenazadnje
jih lahko pobarvamo, saj so
tudi v naravi biseri mnogo-
barvni. Seveda pa je to zgolj
moje skromno mnenje. Vem,
da imamo v Celju ogromno
ljudi in njih idej, kaj z njimi
storiti, da bi bili še lepši.
MOHOR HUDEJ
MODRI TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Milena Brečko Po-
klic. Na telefonsko številko 031/
569-581 jo lahko pokličete vsak
dan med 10. in 17. uro. Svoja vpra-
šanja za Modri telefon lahko med
ponedeljkom in petkom zastavite
tudi po telefonu 42-25-190.
Št. 4 - 23. januar 2003
13
Zrcalo Spodnje Savinjske doline
Ne le tekmovanje, temveč izboljšanje kakovosti življenja in okolja
Turistična zveza Spodnje
Savinjske doline (TZSSD)
je v petek pripravila za-
ključno prireditev v akciji
Moja dežela, lepa in gosto-
ljubna in podelila prizna-
nja najbolj urejenim.
Na prireditvi so podelili
priznanja za urejenost več-
jih in manjših krajev, šol, vrt-
cev in podjetij. V kategoriji
večjih krajev so nagradili me-
sto Žalec, Polzelo in Braslov-
če. Med manjšimi kraji je ko-
misija za najlepše ocenila Go-
milsko z Grajsko vasjo in
Šmatevžem, Tabor z okoli-
co in Letuš. V kategoriji os-
novnih šol sta šoli v Braslov-
čah in na Polzeli zbrali ena-
ko število točk, med vrtci pa
so za najlepšega ocenili vr-
tec v Aškerčevi ulici v Žal-
cu. Kar 13 nagrajencev so na-
gradili v kategoriji podjetja
in obratovalnice, poleg tega
pa so podelili še priznanje
Magdi Posedel iz Braslovč za
spominek hmeljarskega sta-
rešine.
Na prireditvi je predsed-
nica TZSSD Božena Kosu
poudarila, da je štiriletno
ocenjevanje obrodilo sado-
ve in da je komisija imela tež-
ko delo. Posebej je opozori-
la, da bi se morale občine do-
govoriti za enotno označeva-
nje, ki bi pripomoglo k pre-
poznavnosti doline, hkrati pa
je v imenu komisije omeni-
la, da bi k lepšemu videzu
veliko pripomogle tudi bolj
urejene ceste. Predsednik Tu-
ristične zveze Slovenije
(TZS) dr. Marjan Rožič je
poudaril, da namen projek-
ta ni zgolj tekmovanje med
kraji, temveč izboljšanje ka-
kovosti življenja in okolja v
posameznem kraju. Napove-
dal je tudi, da bodo v letoš-
njem letu v tekmovanje Mo-
ja dežela, lepa in gostoljub-
na uvedli nove elemente, po-
sebej pa naj bi se kraji in druš-
tva predstavili na celjskem
sejmu Flora.
Sicer je minuli teden no-
voizvoljeni izvršni odbor TZS
za uspešno delo pri razvoju
turizma podelil bronaste in
srebrne častne znake. Avgust
Lenar iz podjetja Logarska
je prejel bronasti častni znak
TZS, prejemnika srebrnega
častnega znaka pa sta Mar-
jan Šviglin iz Term Olimia
in Alojz Hudarin iz velenj-
skega turističnega centra.
U. SELIŠNIK
Foto: D. NARAGLAV
Podelitev priznanj najlepše urejenim v Spodnji Savinjski dolini.
Bele igre
brez meja
Turistično društvo Pol-
zela in občinska zveza
športnih društev sta v
Volčji jami v Šeneku pri-
pravila Igre brez meja na
snegu.
Gibanje in druženje na
snegu so bolj za šalo pove-
zali s tekmovanjem, ki se
ga je udeležilo kar 97 tek-
movalcev s številnimi na-
vijači. Najmlajši so se po-
merili v vožnji z vrečami,
napolnjenimi s senom,
zmagala pa je Anja Novak.
V slalomu s sanmi so v šti-
rih starostnih kategorijah
slavili Matic Perger, Leonid
Glavnik, Tomaž Terčan in
Simona Tkalec. V ekipnem
spustu z zračnicami so v treh
kategorijah slavili Tina Žni-
dar in Jure Kolšek, Andrej
Petek in Srečko Špindler ter
Dragica Skornšek in Dani-
jela Strožar. Najlepšega
snežaka so naredili Mraka-
vi.	TT
Zanimivo tekmovanje je pritegnilo veliko gledalcev.
Na snegu tudi konji
Konjeniško društvo Mustang je v nedeljo pripravilo
drugo tekmovanje eno in dvovpreg s sanmi.
Zanimivega tekmovanje v prelepem nedeljskem popold-
nevu se je udeležilo 18 vpreg iz domačega društva ter Konje-
rejskih društev (KD) Lukovica, Zgornja Savinjska dolina in
Celje. Tako med eno kot dvovpregami je slavil Anton Puncer
iz Mozirja pred Brankom Lešerjem iz KD Celje in Silvom
Lenkom iz KD Mustang Gomilsko.	TT
Samo prvič v domači
upravni enoti
Iz celjske poslovne eno-
te družbe AMZS so nas opo-
zorili, da je v tekstu Center
za savinjske avtomobile,
objavljenem v minuli šte-
vilki NT, prikradlo nekaj na-
pak. Tako ima celjska eno-
ta poleg Šempetra filialo še
v Rogaški Slatini, Boris Per-
ko pa je predsednik Avto
moto zveze Slovenije.
Asociacija Avto Moto Zve-
ze Slovenije je večinski last-
nik družbe AMZS, ki je zgra-
dila in odprla novo posloval-
nico v Šempetru. Predsednik
njihove uprave je Marko Vi-
har. V celjski enoti AMZS pa
so dodali tudi podrobnejšo
razlago podaljšanja registra-
cije: »Z uvedbo nalepk lah-
ko tudi pri AMZS v Žalcu
opravi tehnični pregled vsak-
do, ne glede na stalno prebi-
vališče. Pomembno je le, da
opravi prvo registracijo vo-
zila na svojem območju ozi-
roma v kraju stalnega prebi-
vanja, zaradi pridobitve re-
gistrskih tablic in odprtja dos-
jeja o vozilu. Tudi pred uved-
bo nalepk je bil tehnični pre-
gled lahko opravljen kjerkoli
v RS. Le podaljšanje registra-
cije vozila je bil upravni po-
stopek, kar pa z uvedbo na-
lepk ni več. Upravni posto-
pek, ki je vezan na poobla-
stila upravnih enot, ostaja v
primeru prve registracije z iz-
dajo registrskih tablic, zame-
njave lastništva, menjave pro-
metnega dovoljenja in po-
dobno. Tovrstna opravila pa
lahko na podlagi izdanih
pooblastil s strani upravnih
enot opravlja organizacija za
tehnične preglede,« je razlo-
žil direktor poslovne enote
Celje Ivan Karo.
Vsaka naslednja registra-
cija (ki pa to dejansko ni
več, saj je vozilo že registri-
rano) pomeni pridobivanje
nalepke o tehnični brezhib-
nosti. Pogoj za pridobitev na-
lepke je tehnična brezhib-
nost vozila, plačana pristoj-
bina za cestni sklad in ob-
vezno avtomobilsko zavaro-
vanje. »Ko je vozilo enkrat
registrirano na območju RS,
lahko vsako leto, če vozilo
izpolnjuje zgoraj naštete po-
goje, opravi podaljšanje kjer-
koli na kateri koli enoti teh-
ničnih pregledov v RS. To-
rej, tudi če greste na dopust
in ste že na morju, na pri-
mer na slovenski obali, lah-
ko postopek >podaljšanja re-
gistracije< opravite tudi v Ko-
pru, čeprav ste iz Murske So-
bote,« še dodaja Karo.
US
Jajce za spomin^ jabolko za zdravje
Zasneženi hribi kar vabi-
jo na sprehode in pohode. Ta-
ko so se pred kratkim na Reš-
ko planino odpravili Prebold-
čani, minulo soboto pa so pol-
zelski planinci pripravili 21.
pohod Zdravju nasproti.
Na Goro Oljko se je poda-
lo kar 900 pohodnikov iz raz-
ličnih slovenskih krajev. Čla-
ni PD Polzela so vsem pohod-
nikom ponudili trdo kuha-
na jajca, še posebej pa so poz-
dravili Štefko in Boža Jorda-
na, Ferdinanda Glavnika in
Stanka Štormana, ki so se ude-
ležili vseh pohodov.
Preboldski planinci pa so pri-
pravili tradicionalni, 26. po-
hod krajanov v Dom pod Reš-
ko planino. Pohodniki so uži-
vali v sončni in zasneženi po-
krajini, pri domu pa jih je pri-
^kalo jabolko za zdravje.
TT, DN
Zimska idila pod Reško planino.
NA KRATKO
Državi tudi s icarticami
Od minulega tedna dalje lahko občani na sedežu žal-
ske uprave enote in v informacijski pisarni na Vranskem
vse storitve plačujejo tudi s plačilnimi karticami. V UE
Žalec kartice sprejemajo na šestih šalterskih mestih, ob-
čani pa so, po besedah načelnika UE Žalec Marjana
Žoharja, zadovoljni z novostjo, ki so jo uvedli državni
organi.
Čebelarji zborujejo
čebelarsko društvo Polzela bo letos proslavilo 55 let dela.
Tudi zato so si člani na občnem zboru zadali številne naloge,
predvsem pa bodo poskrbeli za skrbno vzdrževanje svojega
doma ter poskušali izdati bilten. Sicer je delovno delo čebe-
larjev predstavil predsednik društva Radivoj Verbnjak, čast-
ni predsednik zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske
doline Anton Rozman pa je prisotne seznanil s pripravami
na svetovni kongres čebelarjev Apimondija 2003, ki bo avgu-
sta v Ljubljani. Na občnem zboru so se zbrali tudi čebelarji iz
Prebolda, ki jih vodi Ivi Lebar. Odločili so se, da bodo v
muzejski zbirki Prebold skozi čas v preboldski graščini ure-
dili tudi čebelarski kotiček.
US, TT
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
14
Kdo potrebuje ekologe?
Ustanovitev Ekološkega društva Šentjur spodletela, vnovičen poskus februarja - Razgrete strasti zaradi
cinkarniške deponije sadre
Na Proseniškem se je mi-
nulo sredo zvečer zbralo
okoli 40 okoljevarstveni-
kov, zlasti domačinov.
»Ustanavljamo ekološko
društvo, sploh prvo v šent-
jurski občini,« je zbrane
nagovorila Marta Slakan.
Na ustanovni zbor je po-
vabila tudi predsednika
Zveze ekoloških gibanj Slo-
venije (ZEG) Karla Lipiča,
vabila pa razposlala še šte-
vilnim občanom, ki bi lah-
ko pripomogli k uspešnemu
delu društva. Očitno pa se
je prav širše zastavljenega
dela in tega, da bi se lahko
»odrinjeno« počutili Krajev-
na skupnost Blagovna in Ob-
čina Šentjur, prestrašila sku-
pina domačinov, ki je boj-
kotirala ustanovitev druš-
tva.
»Društvo naj bi se ukvar-
jalo s cinkarniško deponi-
jo sadre, bazno antensko po-
stajo, ki jo je Mobitel po-
stavil na zemljišču Rataje-
vih v Šentjurju, in drugimi
okoljskimi težavami na ob-
močju občin Šentjur in Dob-
je. To naj bi bilo sedemnaj-
sto društvo v ZEG, ki jo je
10 društev lani ustanovilo
v Žički kartuziji,« je po
spodletelem ustanovnem
zboru pojasnjeval predsed-
nik zveze Karel Lipič in na-
povedal novo srečanje oko-
Ijevarstvenikov iz Šentjur-
ja v februarju. Na Celjskem
ima ZEG svoje aktiviste že
v društvih v Celju, na Te-
harju in Savinjski dolini,
odlično sodelujejo s šaleš-
kimi okoljevarstveniki, ki
jih vodi velenjski župan
Srečko Meh, društvo pa us-
tanavljajo tudi na Konjiš-
kem.
V Šentjurju so lani prav s
pomočjo Slovenskega eko-
loškega gibanja pripravili
javno tribuno ter zahtevali
dodatna merjenja sevanj
bazne antenske postaje,
predsednik ZEG Lipič pa
pravi, da bi jo morali glede
na opravljene meritve pre-
seliti na lokacijo, kjer ne bi
ogrožala ljudi.
Kako nam bo
društvo
pomagalo?
Proseniško so za ustanov-
ni zbor društva izbrali za-
radi bližine cinkarniške de-
ponije sadre. Kot je znano,
želijo v cinkarni preiti na
deponiji Za travnikom iz
mokrega na suho odlaganje
sadre, okoliški krajani pa
se temu upirajo, saj se bo-
jijo dodatnih obremenitev
okolja.
Iz skupine ustanoviteljev,
ki so povsem napolnih te-
sne prostore gostišča na Raj-
skem otoku, se je izdvojilo
nekaj krajanov, ki so se
prestrašili, da bi zaradi no-
vega društva izgubili dose-
danjo podporo KS Blagov-
na in Občine Šentjur pri nas-
protovanju predlaganemu
prehodu odlaganja cinkar-
niške sadre iz mokrega na
suh način. »Za vse nas gre,
za to, v kakšnem, kako zdra-
vem okolju bomo živeli. Ne
gre zgolj zame, niti za Dam-
jana,« jih je skušal pomiri-
ti Milan Križnik, a se niso
dali. Zakaj? »Za nas sta za-
kon krajevna skupnost in
občina, ki nas varujeta, da
Cinkarna ne začne delati po
svoje,« je pribil Damjan Le-
Ijak, ki skupaj s še nekaj do-
mačini nikakor ni mogel
verjeti, da bi društvo s po-
močjo strokovnjakov in širše
javnosti le podprlo KS
Blagovna in Občino Šentjur,
ki sta - to je treba priznati -
doslej res trdno podpirali
ljudi, živeče v neposredni
bližini deponije Za travni-
kom: »Le kako nam bo druš-
tvo pomagalo? Kaj bo sto-
rilo za nas?«
Ekološkega društva Šent-
jur na Proseniškem niso us-
tanovili, skupina pobudni-
kov se bo znova sestala v za-
četku februarja. Če šentjur-
ski okoljevarstveniki misli-
jo resno s svojimi prizade-
vanji, bo do takrat tudi tre-
ba razčistiti, kakšno druš-
tvo si res želijo. Na območ-
ju občine je ob cinkarniški
deponiji sadre namreč še
dovolj ran v okolju, ki jih
bo treba sanirati.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MOJCA MAROT
»Samo na Proseniškem je v štirih mesecih v letu 1999 za rakom umrlo pet ljudi, mlajših od petdesetih let,«
je zbrane opozorila Marta Slakan (na desni).
Dogovor, tožba ali stečaj?
Kaj se bo zgodilo z občino Radeče, če bo morala vrniti 178 milijonov?
Občina Radeče je prva v
Sloveniji, ki se ji lahko zgo-
di, da bo šla v stečaj. Zaradi
tega, ker država ni pravoča-
sno uredila razmerij med dr-
žavno in lokalno samoupra-
vo. Posledica neurejenih raz-
merij je leta 1996 neupravi-
čeno zaračunanih 52 mili-
jonov tolarjev nadomestila
za uporabo stavbnega zem-
ljišča, ki z obrestmi zdaj zna-
šajo dobrih 178 milijonov to-
larjev in jih mora občina vr-
niti Savskim elektrarnam.
V Radečah se bo župan
Franc Lipoglavšek v začet-
ku prihodnjega tedna sestal
z vodstvom Savskih elek-
trarn, edina tema srečanja pa
bo poiskati način, kako sa-
nirati dolg izpred sedmih let.
Takrat so namreč radeški ob-
činski svetniki sprejeli odlok,
s katerim so k plačevanju na-
domestila za uporabo stavb-
nih zemljišč zavezali tudi
Savske elektrarne. »Odlok so
svetniki sprejeli zato, ker dr-
žava navkljub zagotovilom,
da bo zakonsko uredila vpra-
šanje koncesije za Hidroelek-
trarno Vrhovo, svojega ni sto-
rila,« pravi Lipoglavšek in do-
daja, da je zagotovilo, da od-
lok ni bil kakšno pravno skr-
pucalo, tudi v tem, da je že
takrat sodišče v sporu med
občino in Savskimi elektrar-
nami na prvi in drugi stopnji
razsodilo v prid Radečanov.
Dolga že
skoraj za pol
proračuna
Drugače pa so leta 1997
menili ustavni sodniki in raz-
sodili, da pri zajezitvi HE ne
gre za gradbeni objekt, zato
obračun nadomestila za upo-
rabo stavbnega zemljišča ni
primerna oblika. Radečani bi
takrat morali vrniti 52 mili-
jonov tolarjev, a jih niso in
dolg, ki ga spremlja davka-
rija, je do danes presegel 178
milijonov tolarjev. »Če bi jih
morali plačati ta trenutek, kar
se nenazadnje tudi lahko zgo-
di, gre občina v stečaj,« pra-
vi Lipoglavšek, saj dolg zna-
ša že skoraj polovico letoš-
njega občinskega proračuna.
Kakšen bi bil prvi stečaj slo-
venske občine si seveda ne
zna predstavljati, dejstvo pa
je, da bi ga bilo v praksi naj-
verjetneje nemogoče izpelja-
ti.
Namesto
prilivov, zaseg
denarja
In kako so po dobrih pe-
tih letih, kar je odločba o vra-
čilu denarja postala pravno-
močna, v Radečah spet od-
krili dolg? »Ob predaji žu-
panske funkcije mi je pred-
hodnik Ludvik Sotlar poka-
zal dosje Savskih elektrarn,
sam pa sem na to, da nekaj
ni v redu, posumil že ob
spremljanju prilivov v lan-
ski občinski proračun,« pravi
Lipoglavšek, ki je pričako-
val, da bodo do konca de-
cembra iz Savskih elektrarn
nakazali sorazmeren delež
na 25 milijonov tolarjev let-
no ocenjene koncesnine, ki
jo je (s popravkom v letu
2002, saj prvotno zakonsko
besedilo HE Vrhovo sploh ni
upoštevalo) država končno
le uzakonila. »Pa niso. Še
več, z našega računa nam je
davkarija s postavke nado-
mestil za uporabo stavbnih
zemljišč za pravne osebe, ta-
ko kot že leto prej, zasegla
dobrih 12 milijonov tolar-
jev in jih nakazala Savskim
elektrarnam.«
V Radečah si od srečanja z
vodstvom Savskih elektrarn
obetajo dogovor, kako sani-
rati dolg in zagotoviti plači-
lo koncesnine za naprej. »HE
Vrhovo je začela obratovati
že leta 1993, zato verjamem,
da za malomarnost države ne
bomo odgovarjali mi,« pra-
vi Lipoglavšek in dodaja, da
sicer Radečanom ne bo osta-
lo drugega kot tožba proti dr-
žavi.
IVANA STAMEJČIČ
Srečanja na Šmohorju se je udeležila večina lani najbolj vztrajnih pohodnikov.
Na Šmohor kar 400-krat!
Oskrbnika planinskega doma na Šmohorju Tullio in
Vera Bolčič sta v soboto pripravila srečanje s pogostitvi-
jo, harmonikarjem in podelitvijo medalj za 103 pohod-
nike, ki so lani opravili kar 5.296 vzponov na Šmohor.
Pohodnikov, ki so na Šmohor prišli od 20- do 39-krat
in prejeli bronasto medaljo je bilo 57, srebrne medalje
za do 59 vzponov je prejelo 17 pohodnikov, z več kot 60
pohodi pa si je zlate medalje prislužilo 29 pohodnikov
in pohodnic. Med njimi je 14 pohodnikov z več kot 100
vzponi na Šmohor; najuspešnejši pa je bil zagotovo Laš-
čan Mirko Lesjak, ki je Tullia in Vero lani obiskal kar
400-krat.
Z 278 vzponi mu je sledil Pavel Podbevšek, s 186 Robi
Podbevšek, zatem pa Darko Lopert (181 vzponov), Andrej
Podbevšek (130), Marta Gričar (121), Franci Kamenšek in
Risto Sovčev (120), BožoTrnovšek (116), Martin Šalej (107),
Franc Češnovar in Renata Žagar (104), Dušan Zupan (102)
in Vlado Šeško (101). V treh letih, kar na Šmohorju štejejo
svoje obiskovalce, se je število pohodnikov kar potrojilo.
IS, Foto: F. WIEGELE
Št. 4 - 23. januar 2003
15
Letos novo
urgentno vozilo
V konjiškem zdravstvenem domu delajo še po starem - Težav ne pričakujejo
Konjiški zdravstveni
dom že tri leta ni dobil od
ministrstva za zdravje za
naložbe niti tolarja, kljub
temu pa so obnovili že ve-
čino prostorov in opreme.
Pomagajo si s sredstvi
amortizacije in prispevki
konjiške, zreške in vitanj-
ske občine.
V preteklih letih so z na-
kupom uhrazvočnih apara-
tur in zamenjavo rentgenskih
aparatov posodobili diagno-
stiko, na novo so uredili fi-
zioterapijo in velik del am-
bulant. »Vlagali smo pred-
vsem v vse tisto, kar je na-
menjeno bolnikom,« poudar-
ja direktor zdravstvenega do-
ma Marjan Berginc, dr. med.
Na njihovo boljše počutje pa
ne nazadnje vplivajo tudi la-
ni urejene čakalnice in hod-
niki.
Letos bodo s posodabljanjem
stavbe nadaljevali. Ker bodo
predvidoma junija zaposlili
zdravnika v šolski ambulanti,
bodo do takrat uredili prosto-
re za to dejavnost, potem pa
bodo nadaljevali v skladu z de-
narnimi možnostmi. Prednost
bo imela zamenjava urgentne-
ga vozila v reševalni službi, za
katerega je predračun skupaj
z opremo, ki bi jo želeli ime-
ti, kar 16,9 milijona tolarjev.
Znesek ni majhen, a v zdravs-
tvenem domu verjamejo, da
jim bo uspelo.
Čeprav bodo natančni po-
datki o preteklem poslovnem
letu znani šele po 20. februar-
ju, orientacijski podatki ka-
žejo, da so lani poslovali us-
pešno. Finančno, pa tudi stro-
kovno. Med 61 zaposlenimi
je osem zdravnikov, stalno
imajo zaposlenega tudi gine-
kologa, pogodbeno pa spe-
cialiste za obolenja dihal, za
medicino dela ter za očesna
obolenja, redno prihaja tudi
ortodont.
Z novim delovnim časom,
ki jim ga nalaga nova zako-
nodaja o zdravniški službi, se
še ne obremenjujejo. Zaen-
krat delajo še po starem, od
7. do 15. ure, in čakajo na
končno usodo novele zako-
na v državnem zboru. Kakšnih
posebnih pretresov pa zaradi
sprememb pri njih ne bo, saj
so edini zdravstveni dom na
našem območju, ki ima že vr-
sto let samo deseturno dežur-
no službo (z dežurstvom prič-
nejo šele ob 21. uri zvečer, vsi
ostali v regiji, razen Laškega,
ki prične ob 20. uri, pa ob
19. uri), pa tudi tako imeno-
vanih »vikend dežurstev« (od
petka do ponedeljka) ne poz-
najo. To pomeni, da jim ne
bo težko izpolniti zahteve, da
opravijo zdravniki 20 odstot-
kov delovnega časa v popol-
danskem času, po 16. uri. »Vse,
kar se bo pri nas spremenilo,
bo zamik pričetka dopoldan-
skega delovnega časa na 8. uro.
Res pa je, da bodo morali po-
poldanske obveznosti izpol-
njevati tudi zdravniki zaseb-
niki, ki so v naši mreži, saj bi
nam sicer lahko zmanjkalo
zdravnikov za dopoldansko
delo,« ugotavlja Marjan Ber-
ginc.
MILENA B. POKLIČ
Direktor zdravstvenega doma
Marjan Berginc, dr. med., v
prenovljeni ambulanti.
Kmečke
ženske spet
na morje
Pred vrati je začetek priprav na 31. izlet sto kmečkih
ženski na morje, ki bo pred cvetno nedeljo, v petek in
soboto, 11. in 12. aprila na slovensko obalo. V prihod-
nji številki Novega tednika bomo začeli z objavo ku-
ponov.
Tudi letos bomo objavili štiri ter dodatnega za tiste, ki
bi morda spregledali eno izmed številk od 1 do 4. Zadnji
kupon bomo tako objavili 27. februarja, kupone z izpol-
njenim vprašalnikom pa bo treba poslati najkasneje do
6. marca. Javno žrebanje bo 7. ali 8. marca, objava spi-
ska srečnih potnic pa v Novem tedniku, ki bo izšel 13.
marca. Potrditev in vplačilo zneska za potovanje priča-
kujemo najkasneje do 3. aprila, da bomo lahko pravoča-
sno sestavili žensko kmečko stotnijo.
Bistvenih novosti pri letošnjih prijavah ni, razen mor-
da te, da mora vsaka kandidatka navesti tudi občino, v
kateri stanuje, kajti letos bomo potnice žrebali po obči-
nah in ne več po upravnih enotah. Na kuponih morajo
biti vsi zahtevani podatki, sicer bo prijavnica končala v
košu. Potrebna je tudi telefonska številka.
Med letošnjim izletom bomo pripravili bogat večerni
program, med potjo pa si bodo srečne potnice lahko og-
ledale tudi mnoge slovenske krajevne in druge zanimi-
vosti. In da ne pozabimo: naš izlet je namenjen izključno
kmečkim ženskam in pričakujemo, da bodo kandidatke
to tudi upoštevale.
Ob kuponih bomo tako kot zadnja leta objavljali mini
kviz, s pomočjo katerega bomo dobili pet potnic, ostalih
95 pa z javnim žrebanjem. Ob vsakem kuponu bomo
posredovali še ostale zanimivosti o naši najzanimivejši
in najodmevnejši hišni akciji.
TV
Vojniška prijateljstva po Evropi
V mednarodni projekt Co-
menius 1, ki ga pripravlja
in financira Evropska uni-
ja, se je v tem šolskem letu
vključila osnovna šola Voj-
nik. Pod naslovom Zbližaj-
mo se so Vojničani poveza-
ni s partnerskimi šolami iz
Švedske, Škotske in Italije.
Tako je prišlo pred krat-
kim do skupne predstavitve
vseh štirih partnerskih šol na
Švedskem, kjer sta Vojnik
predstavljala dva učitelja.
Predstavila sta rezultate šol-
ske ankete ter kot edina zgoš-
čenko o svoji šoli. Na sestanku
v Myolbyju so naredili načrt
letošnjega skupnega delova-
nja: poudarek je na sodelo-
vanju med šolo in starši, uk-
varjali se bodo s preprečeva-
njem nasilja na šoli ter kakr-
šnegakoli zapostavljanja, pa
tudi različnih odvisnosti.
Tretja naloga je krepitev sku-
pinskega dela.
Vojničani so pred tem opra-
vili anketo, s katero so star-
še, šolnike in otroke povpra-
šali, kakšno sodelovanje med
starši in šolo si želijo, če ga
že izvajajo ter za morebitne
predloge. Pri tem je poseb-
no zanimivo, da so na vpra-
šanje, ali naj bi učitelja po-
klicali tudi v njegovem za-
sebnem času, povečini odgo-
vorili z »ne«, tako učitelji kot
starši. Z izjemo nujnih do-
godkov.
Pri vsem skupaj so na Šved-
skem ugotovili, da imajo v
slovenski šoli s starši bistve-
no več osebnega stika, s te-
denskimi govorilnimi urami
ter večkratnimi roditeljski-
mi sestanki. V drugih drža-
vah pride do srečanj s starši
celo komaj po trikrat na le-
to.
Naslednji sestanek pobra-
tenih šol bo maja, v okolici
Pise, mesta s poševnim stol-
pom. Z Italijani namreč do
konkretnejšega sodelovanja
še ni prišlo. Vojniški tretje-
šolci si že dopisujejo z vrst-
niki iz Škotske, šestošolci pa
se bodo povezali predvsem s
Švedi in Italijani. V dopiso-
vanje se vključuje vsa šolar-
jeva družina, saj najmlajši an-
gleščine še ne obvladajo.
BRANE JERANKO
Dvorana iz
evropske blagajne
V Vojniku so začeli takoj
po novem letu s posodobi-
tvenimi deli v dvorani kul-
turnega doma. Kljub temu,
da je dvorana edini pravi več-
namenski prostor v vojniš-
ki občini, je v razmeroma
slabem stanju. Posodobitev
bo opravljena do slovenske-
ga kulturnega praznika.
Tako bo sprednja zavesa po
novem na motorni pogon,
uredili bodo primernejšo po-
stavitev reflektorjev, monti-
rali bodo zvočno ter sodob-
no lučno opremo, uredili bo-
do lučno-zvočno kabino, v bo-
doče pa bo okrašen s štuka-
turami tudi portal odra. Po-
govarjajo se še o postavitvi
akustične školjke, kar bi omo-
gočilo kakovostnejši zvok
med nastopi vokalnih sku-
pin.
Dvorano bodo posodobili
bo začetka februarja, vred-
nost naložbe pa znaša blizu
5 milijonov tolarjev. Od te-
ga bodo tri četrtine denarja
dobili iz evropske blagajne
ter preostanek iz občinske.
Sicer pa je obnova osred-
nje dvorane v vojniški obči-
ni del evropskega projekta
Phare, ki poudarja sodelova-
nje med vojniškim kulturnim
društvom. Občino Vojnik ter
društvom koroških Sloven-
cev iz Pliberka, v Avstriji.
BJ
Največ dela z odpadki
V medobčinskem inšpek-
toratu občin Dobrna, Vita-
nje, Vojnik in Zreče, ki de-
luje od septembra, se sre-
čujejo predvsem s proble-
mom ravnanja z odpadki.
Spomladi bodo skušali oči-
stiti črna odlagališča.
Inšpektorat, ki ga vodi me-
dobčinska inšpektorica Na-
taša Kos, občane poziva, naj
mu pred spomladanskimi či-
stilnimi akcijami javijo lo-
kacije črnih odlagališč, da jih
bo čimveč vključenih v čiš-
čenje. Sicer pa niso v inšpek-
toratu izrekli doslej še nobe-
ne kazenske sankcije, saj se
občani na njegova opozorila
primerno odzovejo. Hkrati si
prizadevajo, da bi v organi-
zirani odvoz komunalnih od-
padkov vključili vsa gospo-
dinjstva v štirih občinah, kar
bi vplivalo za zmanjšanje šte-
vila črnih odlagališč.
Veliko se jih obrača na inš-
pektorat tudi v medsoseskih
sporih. Inšpektorica jih po-
sluša ter napoti na pravi na-
slov. Uradne ure na sedežu
inšpektorata v Vojniku so ob
ponedeljkih dopoldan, v dru-
gih občinah pa po dogovo-
ru, ki ga pripravijo za mesec
dni vnaprej.	BJ
Svet Centra za socialno delo Žalec
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih zakonskih pogojev iz-
polnjevati še naslednje posebne pogoje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo socialne, psihološke, peda-
goške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne in
sociološke smeri
-	da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na področju social-
nega varstva, opravljeno pripravništvo in strokovni izpit za de-
lo na področju socialnega varstva.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in
opisom delovnih izkušenj pošljejo v 8-ih dneh po objavi na na-
slov: Center za socialno delo Žalec, Mestni trg 5, 3310
Žalec s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30-ih dneh od dneva objave
razpisa.
CESTE MOSTOVI CELJE d.d.
Družba za nizko in visoko gradnjo
vabi k sodelovanju
dinamično in perspektivno osebo za delovno mesto
VODJA KADROVSKO
IZOBRAŽEVALNE SLUŽBE
Za objavljeno delovno mesto pričakujemo, da:
-	imate VII. stopnjo izobrazbe pravne,
organizacijske ali sociološke smeri;
-	5 let delovnih izkušenj na ustreznem področju;
-	aktivno znanje angleškega jezika;
-	organizacijske in komunikacijske sposobnosti;
-	ste sposobni usmerjati delo ljudi in jih motivirati
pri delu.
Zaposlitev je za nedoločen čas, s 6-mesečnim poskusnim
delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju zahtev
sprejemamo 15 dni po objavi na naslov:
CM Celje, d. d.
Kadrovsko izobraževalna služba
(za razpis)
Lava 42
3000 CEUE
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
16
KULTURA
Vroča Juhica začinja
festival smeha in soli
V SLG Celje dvigajo zastor za Dneve komedije - Nagrade za žlahtne dosežke
- Novosti v ocenjevanju
Od 24. januarja do 16. fe-
bruarja je oder celjskega gle-
dališča rezerviran za doga-
janja na 12. festivalu Dne-
vov komedije. V tem času
se bo zvrstilo osem tekmo-
valnih predstav slovenskih
poklicnih gledališč in gle-
daliških skupin s poklicno
igralsko zasedbo. Da bi po-
tešili tiste, ki ne bodo mo-
gli do vstopnic za abonmaj-
ske predstave ob petkih in
sobotah zvečer, je organi-
zator festivala, SLG Celje (ob
pomoči sponzorjev in Mest-
ne občine Celje) tudi letos
pripravil niz spremljevalnih
predstav. Smeh in sol bosta
začinila letošnjo komedij-
sko ponudbo.
Festival bo jutri, v petek,
ob 19.30 uri odprla ministrica
za kulturo Andreja Rihter.
Igral bo orkester Akord, na-
to pa bo Juhico (komedijo s
tem naslovom) pristavil Moj
teater iz Ljubljane. Kako vro-
ča bo prva komedija, ki bo
stopila v boj za žlahtna od-
ličja, bo z ocenami od 1 do
5, tako kot za vse ostale tek-
movalne predstave, odloča-
lo občinstvo, ki bo izbiralo
tudi komedijanta večera. V
Juhici bodo to: Roman Kon-
čar. Maja Končar in Nina Iva-
nič.
Abonmajska vstopnice so
stale 23 tisoč tolarjev, po-
samezna predstava pa od
2500 do 3000 tolarjev. Za
»karto več« bo treba vpra-
šati pri gledališki blagajni.
Letos prvič bo najboljšo
komedijo v celoti izbirala tu-
di stroka in ne samo občins-
tvo. Letošnjo žirijo sestavlja-
jo: igralec Sandi Krošl kot
predsednik in člana, profe-
sorja Marijan Pušavec in
Slavko Deržek. Najboljše
dosežke bodo razglasili na za-
ključku festivala, 16. februar-
ja. Tudi letos bodo podelili
nagrade za žlahtno komedi-
jantko in žlahtnega komedi-
janta ter žlahtnega režiserja
in najboljšo komedijo po iz-
boru občinstva in žirije. Zno-
traj festivala deluje še poseb-
na komisija, ki ta čas prebi-
ra 13 tekstov, prispelih na
anonimni natečaj za žlahtno
komedijsko pero. Sestavlja-
jo jo: dr. Matjaž Kmecl in
dramaturga Tina Kosi in Kri-
štof Dovjak. Rezultate bo tu-
di ta komisija razglasila na
slovesnem zaključku festiva-
la, kjer bo v nadaljevanju na-
stopila gledališka skupina iz
Celovca s komedijo Čisto
čezz.
Selektor letošnjih predstav
za Dneve komedije je bil v.d.
umetniškega vodja SLG Ce-
lje Stane Potisk. Kot pravi,
je bila ponudba komedij v gle-
dališčih in gledaliških sku-
pinah večja od potreb festi-
vala, kljub temu, da nekate-
ra gledališča v svojem reper-
toarju niso imela komedij.
In kaj je upošteval pri izbo-
ru komedij? »Literarno rele-
vantnost, uprizoritveno atrak-
tivnost, sporočilno tehtnost
in odrsko očarljivost.« Neka-
tera gledališča se za nastop v
Celju niso pravočasno prija-
vila.
Celjani se bodo spustili v
boj za žlahtna odličja na drugi
festivalni večer, v soboto, s
Cankarjevo komedijo za Na-
rodov blagor.
Spremljevalni program
bo ob nedeljah popoldne,
ena predstava pa bo sredi
tedna, v četrtek, 13. februar-
ja, ko bo občinstvo imelo
znova priložnost uživati v
predstavi Teatra u gostima
iz Zagreba, ki prihaja s ko-
medijo Kvartet. Prvo festi-
valsko nedeljo bo prvič v Ce-
lju zabavalo Šentjakobsko
gledališče s Šehovičevo ko-
medijo Kurbe. Starejši gle-
dalci se je bodo spomnili tu-
di s celjskega odra. Tedaj
so jo (moralno) naslovili:
Murve. Z Ježkovim veče-
rom bo 2. februarja na odru
pod odrom nastopila Nika
Vipotnik, KD B-51 pa 9. fe-
bruarja z Lukičevo kome-
dijo Kraljice.
Letos v Celju ne bo kranj-
skega gledališča, Slovenske-
ga mladinskega gledališča.
Mestnega gledališča ljubljan-
skega in tudi ne tržaškega gle-
dališča. Prvič pa bo v tekmo-
valnem sporedu, nastopilo Lut-
kovno gledališče iz Ljublja-
ne s komedijo Ta veseli dan
ali Matiček se ženi, v režiji
žlahtnega Vita Tauferja, kar
je brez dvoma posebnost, na
katero organizator še posebej
opozarja. Tudi zato, ker bo
občinstvo predstavo gledalo
in ocenjevalo v dveh predsta-
vah, ob 19. in 21. uri. Z Gol-
donijevo Krčmarico Miran-
dolino bo prvič v Celju tudi
Gledališče Koper. Občinstvo
bo naslednji konec tedna vi-
delo in ocenjevalo novogoriš-
ki ansambel s Shakespearo-
vo komedijo Sen kresne no-
či, naslednjo soboto pa Četr-
to sestro, v izvedbi SNG Dra-
ma iz Ljubljane. Na kulturni
praznik bo nastopila maribor-
ska Drama s Partij ičevo ko-
medijo Čaj za dve, razvpita
Mišolovka Agathe Christie pri-
haja iz Špas teatra Mengeš.
MATEJA PODJED
Z Juhico začinjen festival: Maja in Roman Končar ter Nina Ivanič
Župan Janez Jazbec in ministrica za kulturo Andreja Rihter sta hila s
pogovori in dogovori zadovoljna.
Usoda Žičke
kartuzije
Konjičani z ministrico Andrejo
Rihter tudi o Starem gradu, obnovi
Starega trga in novi čitalnici
Dogovor o dokončni raz-
rešitvi odprtih vprašanj, po-
vezanih z Dolino svetega
Janeza in Žičko kartuzijo,
je bil najpomembnejši sad
petkovega obiska ministrice
za kulturo Andreje Rihter
v konjiški občini.
Ministrica je bila z vsem,
kar so ji predstavili župan Ja-
nez Jazbec in najodgovornejši
v občini, ki delujejo na po-
dročju kulture, izredno za-
dovoljna. Občino je ocenila
kot dobrega partnerja v pri-
zadevanjih za ohranjanje in
oživljanje naravne in kultu-
re dediščine, ki v to področ-
je vlaga tudi veliko denarja,
in izrazila pričakovanje, da
bo tako tudi v prihodnje. Pre-
poznavnost naše kulture s spe-
cifičnim jezikom in dedišči-
ne, ki smo jo ohranili, bo ob
vstopu v Evropsko unijo še
pomembnejša kot je danes,
je poudarila, zato tudi mini-
strstvo namenja posebno po-
zornost strategiji in progra-
mom na tem področju.
Najpomembnejši projekt,
pri katerih sodelujeta mini-
strstvo in občina, je projekt
Žiče. »Ne gre samo za staro-
davno Žičko kartuzijo, tem-
več za celotno dolino, ki jo je
potrebno zavarovati,« je pou-
darila ministrica. Dogovorili
so se, da bo občina ustanovi-
la delovno projektno skupi-
no, ministrstvo pa bo obliko-
valo strokovno komisijo kon-
zervatorjev, ki bodo, Konji-
čani pravijo končno, obliko-
vali konzervatorski program,
ki bo nedvoumno povedal, ka-
teri posegi v kartuziji in v Do-
lini svetega Janeza niso dovo-
ljeni. »Ta program, ki ga pri-
čakujem v šestih mesecih, bo
dokončen. Enkrat za vselej bo
odgovoril na vprašanje, kaj
tod ni dovoljeno. Kar ne bo
prepovedano, bo dovoljeno,«
je prepričana ministrica za
kulturo.
Konzervatorski program
bo občini omogočil realno na-
črtovanje in pridobivanje
partnerjev pri oživljanju do-
line. Seveda od države pri-
čakujejo tudi denar. O njem
ministrica ni bila zgovorna
- povedala je le, da je za Žič-
ko kartuzijo letos že predvi-
denih 20 milijonov tolarjev,
vendar znesek še ni dokon-
čen. Marsikaj je odvisno od
programov, ki jih bo pripra-
vila občina in od njihovega
upeha na različnih razpisih.
Župan pa je že na nedavni no-
vinarski konferenci napove-
dal, da bodo letos v Žički kar-
tuziji vgradili okna v gospo-
darsko poslopje in v njem ure-
dili dvorano ter da bo Zlati
grič dokončal šampanjsko
klet.
Sicer pa je od uspeha na
različnih razpisih odvisen tu-
di povečan delež ministrstva
pri sofinanciranju novozgra-
jene čitalnice v Slovenskih
Konjicah, ki si jo je ministrica
tudi ogledala, ter uresničitev
drugih načrtov: zaščita raz-
valin Starega gradu in obno-
va streh in fasad hiš v Starem
trgu. »Želimo, da Konjice kar
najlepše pričakajo obisko-
valce iz dvanajstih evropskih
držav, ki jih bomo gostili na
finalni prireditvi evropskega
tekmovanja v urejenosti En-
tente florale,« poudarja Ja-
nez Jazbec in obljublja, da
bodo v občini še naprej vzor-
no skrbeli za kulturo.
MILENA B. POKLIČ
Ženska ženski
ženska
V Mladinskem centru Celje bo še
do 10. februarja na ogled razstava enaj-
stih črno-belih fotografij, ki zbuja med
obiskovalci nemalo zanimanja.
Enajst aktov formata 30/40 sta »za-
krivili« prijateljici, mlada ljubiteljska
fotografka, sicer pravkar diplomirana
inženirka grafične tehnike Tina Marin-
ček in Andreja Jezernik kot foto mo-
del. Andreja, zlasti mladi jo poznajo
tudi kot neumorno snovalko verzov, je
požirala prvič, k fotografijam pa je pris-
pevala tudi svoje verze. Umetniške fo-
tografije v črno-beli tehniki obroblja-
jo barve in ponazarjajo različna žen-
ska čustva.
Tina Marinček in Andreja Jezernik,
ki za uresničitev in postavitev razstave
aktov dobivate laskave ocene in komen-
tarje, upata, da bo razstavo videlo tudi
občinstvo kje drugje v Sloveniji.
MP
Glasbeno
pogovorni
večer
Nocojšnji večer, 23. januarja od 19.
ure dalje, bo v Narodnem domu v Ce-
lju v znamenju glasbe in pogovora.
Dogodek pripravljata prvič skupaj
mlado Društvo ljubiteljev umetnosti
Celje in Mohorjeva družba Celje.
Gostje večera bodo celjska študent-
ka Akademije za glasbo v Ljubljani in
Zagrebu pianistka Veronika Hauptman,
Primož Mavrič in pater Karel Gržan iz
Razborja pod Lisco, kjer vodi edino de-
kliško komuno v Sloveniji. Mag. An-
ton Šepetavec iz Celja bo spregovoril o
problemih slovenskega šolskega siste-
ma, odvisnosti od droge in samomo-
rilnosti.
Mlada pianista bosta pogovorni ve-
čer obogatila z izvedbo redko predva-
janega dela ruskega skladatelja Serge-
ja Rahmaninova, Rapsodija na Pagani-
nijevo temo.	MP
Žabe v Evropi!
Hotel Evropa z začetkom leta od-
pira vrata in nadaljuje s priljublje-
nimi četrtkovimi druženji z zanimi-
vimi in znanimi Celjani. Zvečer v
kavarni Evropa bo ta četrtek od 19.
ure dalje v znamenju glasbe, zgodb
in dokumentarnih video posnetkov
znamenitega Celjskega plesnega or-
kestra Žabe, ki »regija« že skoraj
šest desetletij.
V gosteh bodo nekdanji in še vedno
aktivni člani CPO Žabe. Med njimi
maestro Mojmir Sepe, pa Marjan Ašič,
Milan Gorjanc in drugi. Prav tako se
bo predstavil novi dirigent Žab, Kle-
men Repe, ki je dirigentsko palico prev-
zel za Tomažem Grintalom.
Vsekakor se Celjanom s prvim ve-
čerom v tem letu obeta nostalgije in
spominov poln kavarniški večer, s ka-
terim hotel Evropa začenja z obeleže-
vanjem častitljive stote obletnice ob-
stoja.
MP
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
ŠPORT
25
Laščani dobili
Novomeščane
Kruščičevo delo rojeva sadove - Uspešni Tovornik »obsedel«
Dokaj uspešen krog je za naj-
boljšimi moštvi s Celjskega, saj
so tri slavila, dve pa izgubili. Laš-
čani se vse bolj pobirajo, medtem
ko so tri naše ekipe v 1. A SKL v
velikem boju za mesta 4 in 5.
Nekoliko so zaostali le Šentjur-
čani, ki pa tudi še niso brez mož-
nosti.
I Nova vrhunska
predstava Weaksa
Laščani so dobili prvega od treh
I dvobojev z Dolenjci v mesecu dni.
! Pivovarna Laško in Krka se bosta
namreč (žreb je bil v Barceloni) po-
merili v osmini finala pokala Uleb.
V »povratnem« srečanju Goodyear
lige pa so se Laščani znali mašče-
vati za poraz v Novem Mestu. Igra
je bila na visoki ravni, izstopal pa
je sijajni Kenyan Weaks, temno-
polti Američan v dresu pivovarjev.
Gostje niso našli pravega orožja
zanj, odločil pa je tudi v razburlji-
vem finišu, v katerem je Krka še
vodila 79:77, a so nato domači prav
po zaslugi Weaksa, z delnim izi-
dom 15:6, prišli do zmage, ki veli-
ko pomeni na psihološkem planu.
Dejstvo je namreč, da se igra Laš-
čanov le dviguje, medtem ko No-
vomeščani padajo v formi, kar se
vidi tudi po zadnjih rezultatih. Za-
radi tega moštvo Predraga Kruš-
čiča nikakor ni brez možnosti v po-
kalu Uleb. Za priprave bo časa do-
volj, saj se zaradi reprezentančnih
nastopov prvenstvo prekinja do 1.
februarja. Do takrat pa naj bi se v
Treh lilijah že pojavil tudi novi tu-
jec na položaju organizatorja igre.
DigI in Miloš brez
milosti
v 1. A SKL sta bili ponovno uspe-
šni ekipi Hopsov in Elektre. Matjaž
Tovornik ne pozna prvenstvenega po-
raza, odkar je ob igranju prevzel še
vodenje Hopsov. Sicer igra sila ma-
lo, saj za to enostavno ni potrebe.
Njegovo moštvo namreč igra iz tek-
me v tekmo bolje, tri zaporedne zma-
ge pa so Polzelane pripeljale na deli-
tev 4. mesta. Proti Birokratu, ki je
zmagal štirikrat zapored, je odločil
predvsem odličen skok Hopsov
(38:23), blestel pa je ponovno Ja-
smin Čatovič, ki je ob 37 točkah (61-
odstotni met) imel še 7 skokov. Gost-
je so bili vseskozi nevaren nasprot-
nik, pokopal pa jih je še (ob skoku)
slab met za tri točke 8:2L
Tudi Šoštanjčani nadaljujejo s se-
rijo zmag, v posmeh tistim »stro-
kovnjakom«, ki so jih videli kot naj-
resnejše kandidate za izpad. Čeprav
so Zagorjani prišli v Šoštanj z no-
vim trenerjem Alešem Pipanom,
to ni ustavilo varovancev Miloša
Sagadina. Z agresivno igro so pri-
silili goste na kar 20 izgubljenih
žog, v napadu pa je vse niti v svojih
rokah držal razpoloženi Miljan Ču-
stič (27). Dejstvo, da imajo Šoštanj-
čani po dveh tretjinah prvega dela
sezone že 7 zmag (v prejšnji sezo-
ni 11), pove vse. In to z bistveno
cenejšo ekipo.
Podcenjevanje se
je maščevalo
Zrečani so nepričakovano izgubili
doma s Kraškim Zidarjem in si pre-
cej pokvarili izhodišče za finiš pr-
vega dela sezone. Vzrok za drugi po-
raz proti Sežancem je bil podcenje-
valen pristop igralcev, kar je priz-
nal tudi trener Memi Bečirovič. Mar-
ko Meško, edini, ki je bil količkaj
razpoložen, pa je bil tragik tekme,
kajti pri zaostanku za 6 točk (po -
18) v začetku zadnje četrtine, je zgre-
šil «zicer«, po katerem je Mitja Sta-
rovasnik dobil osebno in še tehnično
napako, kar so gostje izkoristili in s
šestimi točkami prišli do odločilne
prednosti.
Šentjurčani so odšli v Koper brez
pravih možnosti, a so se dobro dr-
žali vse do zadnje četrtine. Po treh
delih igre so favorizirani Primorci
vodili le za 4 točke, šele v zadnjem
delu pa so izkoristili veliko premoč
pod obročema. Kemoplast je še ved-
no brez Huseina Kahvedžiča, ki
bi naj bil nared po prekinitvi. Delež
Bojana Novaka, ki je prebolel gri-
po, je bil majhen. Tako so Robi Ri-
bežl (23 točk), Damjan Novako-
vič (18) in Peter Maček (14) bili
premalo za presenečenje v Kopru.
Prvi dan naslednjega meseca bo
na sporedu nov lokalni derbi, med
Šentjurčani in Polzelani. Rogla bo
gostovala pri Birokratu, Elektra pa
pri Heliosu.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC
Igralec kroga: Kenyan Weaks
(Pivovarna Laško). Peterka kroga:
Čatovič, Čovič (oba Hopsi), Čustič,
Belanovič (oba Elektra), Weaks (Pi-
vovarna Laško). Trener kroga: Pre-
drag Kruščič (Pivovarna Laško).
Roke kvišku v znak predaje? Ne, ne, Kenyan Weaks je bil fenomenalen: met za tri točke
7-8, za dve 8-11, za eno 2-2.
Veselo na delo v Sarajevu
Zaključni turnir lige Trocal - Jutri polfinale Zeljezničar-Merkur
Celjske košarkarice so la-
ni v Šibeniku postale prve
šampionke regionalne med-
narodne lige, takrat imeno-
vane Liga dobrodošlice, ki
je v novi sezoni dobila na-
ziv po imenu pokrovitelja.
V rednem delu lige je to-
krat največ zmag zbral Gos-
Pič, ki se bo za finale pote-
goval s Šibenikom. Celjan-
ke so polfinalnega tekmeca
v svoji dvorani sprva prema-
gale, nato pa v mali dvorani
Skenderije prepričljivo izgu-
bile, a upravičeno razloge za
to iskale tudi pri obeh sod-
nikih, ki sta bila iz Saraje-
va.
Željezničar vodi dirigent-
ka, Hrvatica Slavica Pretre-
ger, ki se ji je v glavnem me-
stu Bosne in Hercegovine pri-
družila rojakinja, visoka biv-
ša »Celjanka« Mirna Deak.
V šesterici, ki predstavlja
ogrodje Željezničarja, so še
Azra Hadžimustafič iz Tuz-
le, povratnica Nidžara Ta-
bakovič-Munkovič, Men-
sura Hadžič in vse boljša
Marija Bogdanovič. Drugih
ustreznih rešitev trener El-
medin Omanič nima. To
poudarja celjski strateg Dra-
gomir Bukvič in dodaja: »Ve-
ste kaj, imamo močnejšo
ekipo, deset igralk proti nji-
hovim šestim. Čeprav smo
z uvrstitvijo na zaključni tur-
nir že dosegli zastavljeni cilj
vodstva kluba, bomo zelo ra-
zočarani, če ne bomo zaigrali
v sobotnem finalu. Izjema
bo le, če bodo igralke poka-
zale vse svoje znanje, pa bo-
do kljub temu klonile. V red-
nem delu lige bi lahko zbrali
kakšno zmago več, na pri-
mer pri Montmontaži ali
Welsu. A vseeno sem v se-
števku zelo zadovoljen s ti-
stim, kar so prikazale moje
varovanke. Proti Jesenicam
sem spočil lažje poškodova-
ni Ramšakovo in Erkičevo.
Upam, ne, prepričan sem, da
bo navkljub poškodbi glež-
nja nared Daliborka Jocič.
Na srečo je njeno stanje bolj-
še, kot je sprva kazalo. V dru-
gem polfinalu so absolutne
favoritinje Gospičanke, ki v
malodane enaki postavi na-
stopajo šest let.«
Poleg Daliborke Jocič je
steber ekipe Katja Temnik,
bivša celjska gimnazijka, ki
je iz Slovenskih Konjic naj-
prej prestopila k ljubljanski
Ježici: »V polfinalu nas čaka
zelo trd oreh. Pretregerjevi
na branilskem položaju do-
bro pomaga Hadžičeva, pod
košem je nam zelo dobro zna-
na Deakova. Če bomo prika-
zale našo pravo igro, s trdo
obrambo in tekočim napa-
dom, imamo lepe možnosti
za finale. Obračuna v Celju
in v gosteh sta se zelo razli-
kovala. Sarajevčanke bodo si-
cer imele prednost domače-
ga igrišča, vendar po mojem
mnenju ne pri sodnikih. Če
ne bomo prikazale vsega, kar
znamo, bo seveda ostal gre-
nak priokus. Dobrih 14 dni
smo veliko delale na fizični
moči, kajti potem sledi še za-
ključni turnir slovenskega po-
kala. Ta teden nas je trener
psihološko pripravljal na od-
ločilne boje. Menim, da smo
v pravi formi!«
Tehnični direktor kluba
Franci Ramšak je v Saraje-
vo odpotoval že včeraj, kaj-
ti v vlogi predsednika uprav-
nega odbora lige Trocal mo-
ra preveriti, kaj so pripravi-
li prireditelji: »Redni del li-
ge si na splošno zasluži vi-
soko oceno. Prihodnost re-
gionalnega tekmovanja je
svetla, saj se želijo priklju-
čiti tudi jugoslovanski klu-
bi. Zaključne boje bo poleg
bosanske prenašala tudi hr-
vaška televizija, po zadnjih,
a ne povsem preverjenih po-
datkih, pa finalni obračun tu-
di slovenska.« Direktor mar-
ketinga KK Merkur Celje Ma-
tej Polutnik poudarja, da pr-
vo mesto v BiH ni zahteva:
»Naša zahteva pa je prvi na-
slov slovenskih pokalnih pr-
vakinj teden kasneje. Tudi
zato lahko jutrišnje in sobot-
no srečanje izkoristimo za
temeljito pripravo. Naša ve-
lika prednost bo torej sproš-
čenost. Resnično pričakuje-
mo pošteno sojenje.« Tekme
bodo sodili po trije sodni-
ki. Slovenijo naj bi zastopala
Vučkovič in Gojkovič, Hr-
vaško pa Herceg in Nakič.
Tekme bodo v veliki dvo-
rani Skenderije, ki nosi ime
preminule legende bosanske-
ga športa Mirze Delibašiča.
Pred leti so rokometaši Ce-
lja Pivovarne Laško v njej pod
vodstvom Seada Hasanefen-
diča v finalu pripravljalnega
turnirja nadigrali žgočega
tekmeca Zagreb.
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIČ
V ozadju (z leve) vesele pri delu Katja Temnik, Maja Erkič in kapetanka Alenka Potočnik.
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
26
ŠPORT
MImmiama
NOGOMET
MALI NOGOMET
1. SL, 10. krog: Dobovec -
Sevnica 3:3 (2:0); Poredski
(9), Vrečko (20), Stres (26).
Vrstni red: Beton 27, Litija
26, Puntar 18, Dobovec 17,
Metropol 14, Kix 13, Sevni-
ca, Napoli 10, Tomaž 6, Gra-
fis 3.
KOŠARKA
POKAL ULEB
10. krog: FMP Železnih -
Pivovarna Laško 81:62 (65:
38, 44:27, 19:11); Kobale 11,
Dojčin 9, Kuqo 8, Popovič,
Pavič 7, Miletič 6, Weaks,
Brolih, Nečas 4, Radunovič
2. Končni vrstni red: Želez-
nik 19, Pamesa 18, Roseto 15,
Pivovarna Laško 14, Opel
Skyliners 13, Oostende 11.
GOODVEAR LIGA
15. krog: Pivovarna Laš-
ko - Krka 92:85 (66:57,
45:43, 18:20); Weaks 39,
Dojčin 13, Kuqo 12, Radu-
novič 9, Popovič 8, Brolih 5,
Pavič 4, Nečas 2. Vrstni red:
Maccabi 26, Crvena zvezda,
Zadar, Union Olimpija 25, Kr-
ka, Zagreb 24, Gibona 23, Pi-
vovarna Laško 22, Široki bri-
jeg 21, Split 20, Borac 19, Bo-
sna 16.
1. SKL - moški
15. krog: Rogla - Kraški zi-
dar 88:107 (63:81, 45:58,
22:28); Meško 21, Dundovi-
č 16, Starovasnik 13, Mihaj-
lovič 12, Brolih 8, Sivka 5,
Hohler, Benič 4, Temnik 3,
Strnad 2. Elektra - Zagorje
84:67 (57:48, 44:30, 26:13);
Čustič 27, Latovič, Belano-
vič 15, Dražovič 14, Nuha-
novič 7, Rupreht 4, Goršek
2.	Savinjski Hopsi - Birokrat
92:86 (62:56, 45:43, 22:22);
Čatovič 37, Čovič 15, Skok
11, Gizej 10, Kadič 9, Arčan
6, Gržina 4. Koper - Alpos Ke-
moplast 89:72 (62:59,
34:36, 13:13); Ribežl 23,
Novakovič 18, P Maček 14,
Jovanovič 6, Kočar 5, A. Ma-
ček 3, Petrovič 2, Novak 1.
Vrstni red: Geoplin Slovan
27, Koper 24, Helios 23, Ro-
gla, Savinjski Hopsi 21, Elek-
tra, Kraški zidar 20, Alpos
Kemoplast, Birokrat 18, Za-
gorje 17, Triglav 16.
1. SKL - ženske
Za uvrstitev od 1. - 6. me-
sta, 1. krog: Merkur - Jese-
nice 86:46 (65:32, 37:20,
20:10); Tratsiak 22, Čonko-
va 19, Temnik 18, Potočnik,
Markovič 7, Jereb 6, Perlič
3,	Jocič, Kvas 2.
1. DL - moški
12. krog: Pomurje - Šem-
peter 3:1, Svit - Šoštanj Topol-
šica 3:1. Vrstni red: Salonit
33, Fužinar 25, Svit 23, Gal-
cit 21, Stavbar 20, Bled 17,
Šoštanj Topolšica 14, Pomurje
11, Šempeter, Triglav 8.
1.DL
7. krog: Kokra - Posejdon
2:5 (0:1, 1:2, 0:1, 1:1); Za-
gernik 4, Trbušič 1. Vrstni
red: Triglav 12, Branik, Olm-
pija 8, Koper 4, Kokra, Po-
sejdon 2.
KRATKO
Katarina 34. na svetu
Melbourne: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik
je izpadla v 3. krogu odprtega teniškega prvenstva Avstralije.
Slovensko igralko, 32. nosilko (na svetovni lestvici uvrščeno
na 34. mesto), je premagala petopostavljena Belgijka Justine
Henin-Hardenne s 6:2 in 6:0. Srebotnikova je že zaključila z
nastopi na prvem letošnjem turnirju za grand slam, tudi v
igri dvojic. S Tino Križan med ženskimi in Bobom Bryanom
med mešanimi pari je izpadla že v prvem krogu.
Petkovi visoki potenciali
Kreischberg: Na prvem
SP za deskarje v disciplini
Big Air je Geljan Matevž Pe-
tek osvojil 9. mesto. V tej
sezoni najuspešnejši slo-
venski »freestyler« je bil v
jutranjih kvalifikacijah ce-
lo na vodilnem mestu. 19-
letni študent geodezije, va-
rovanec trenerja Francija
Grahka, v finalu ni uspel po-
noviti dopoldanske predsta-
ve.
Foto: GREGOR KATIČ	Matevž Petek
Neuradni svetovni rekord
Celje: Klub Triatlon Cele-
ia je četrtič pripravil plaval-
ni miting za triatlonce na
1500 metrov prosto. Zadnji
dve leti je tekmovanje name-
njeno tudi rekreativcem, saj
se lahko preizkusijo v pla-
vanju na najdaljši bazenski
disciplini. Kljub skromnej-
ši udeležbi so nastopili naj-
boljši plavalci med triatlon-
ci, prišh pa so tudi gosti iz
Italije. Absolutni zmagova-
lec je postal Uroš Seme, dru-
gi je bil Grega Hočevar (oba
Sokol Tivoli), tretji pa Dam- „ .	, ,.
jan Krajnc (Celeia triatlon). Dan. z bronasto kolajno s SP v
Med dekleti je s prednostjo	Argentini,
le 15 sekund zmagala Anja Cerut (Trisport) pred Majo Tan-
ko (Celeia Triatlon) in Italijanko Paolo Šanson. V discipli-
ni 800 metrov prosto je nastopil tudi vrhunski celjski športnik
Dani Pavhnec in s časom 11:15,92 dosegel neuradni sve-
tovni rekord med invalidi v disciplini S6.
Foto: GREGOR KATIČ
Prva zmaga!
Celje: Vaterpolisti celjskega Posejdona so prvič zmagali
prvi slovenski ligi in tako končno potrdili svojo vredno«
Že nekaj tekem zapored so namreč Celjani minimalno j
gubljali proti močnejšim nasprotnikom. V 7. krogu so
Kranju premagali Kokro s 5:2 in jo tako dohiteli na lestvit
Zagernik je dosegel štiri zadetke, Trbušič enega, izkazal]
se je tudi vratar Manfreda. (JK)
Osvojile vse naslove
Slovenska Bistrica: Na finalu kegljaškega državnega p
venstva za kadetinje so bile ponovno najuspešnejše keglja
ke Miroteksa. Prva celjska ekipa (Barbara Koljič, Nada i
Rada Savič ter Barbara Fidel) je z 2.614 podrtimi kegj
zmagala pred drugo ekipo Miroteksa (Alja Kozmus, Katai
na Petak, Maja Lešnik in Polona Regina). Tako so Celjani
osvojile vse možne naslove v tej starostni kategoriji. (JK)
Andrejinih 561
Celje, Ljubljana: V 10. krogu državnega prvenstva v keglj
nju je Miroteks prepričljivo zmagal, tako v prvi kot v drugi lig
Prva ekipa je premagala Izolo, druga pa v Ljubljani Prosoli
Stiking. V Ljubljani so bile najboljše Nada Savič (511), Sabiij
Koljič (505) in Nina Podlesnik (501), v Celju pa Andreja Ra]
lag (561), Biserka Petak (560) in Marika Kardinar (558). (Jt
Rečiški prispevek
Ruše: Na mednarodnem strelskem tekmovanju je Peti
Tkalec, član strelske družine Dušan Poženel, s pištolo osvoj
drugo mesto s 579 krogi. Njegova klubska kolegica Kseni
Maček je v isti disciplini Sloveniji pristreljala peto mesto.
Trikrat na stopničkah
Kranjska Gora, Stari Vrh: Smučarsko društvo Unior 0
Ije ima za seboj uspešen konec tedna. Jošt Funtek je me
mlajšimi dečki na državni tekmi v veleslalomu zmagal, t
Starem Vrhu pa je bil tretji. Med mlajšimi deklicami je bi
Ana-Michelle Stipič v Kranjski Gori prav tako tretja.
Ugnal jih je Kamenik
Šentrupert nad Laškim: Na regijski tekmi v smučarski
skokih je med mlajšimi dečki zmagal Velenjčan Kleme
Omladič, med starejšimi njegov klubski kolega Gašper Be
lot, med mladinci pa Ljubenc Rok Reberčnik. Med člani
bil domačin Matej Marot tretji, Boštjan Klepej pa četrti,
dodatni tekmi za najdaljši skok je zmagal Branko Kamen;
(42,5 metra) iz Šmartnega na Pohorju pred Mislinjčanoi
Matejem Odrom (42) ter Velenjčanom Gašperjem Berli
tom in Ljubencem Rokom Reberčnikom (oba 39,5).
Šah v Žalcu
Žalec: Na prvem turnirju v pospešenem šahu je zmag
Domžalčan Vladimir Ivačič. Drugo mesto je osvojil Danij
Vombek iz Griž, tretje domačin Dušan Brinovec in četr
mladinec iz Prebolda Jernej Novak. Pri ženskah je bila m
boljša Ksenija Novak iz Prebolda, pri deklicah pa Sara Vor
bek iz Griž. (JG)
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 25. januarja i
12. Zimski pohod na Boč. Odhod ob 7.24 uri z železniši
postaje v Celju, ter 26. januarja na 16. Zimski pohod i
Kriško goro in Tolsti vrh, odhod ob 6. uri z avtobusne]
postajališča ob Glaziji. Prijave do 23. januarja na tel. 0:
545-29-27, 040 324-669.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK 24. 1.
KOŠARKA
Trocal liga, polfinale, Sa-
rajevo: Željezničar - Merkur
(20.30)
SOBOTA 25. 1.
Skakalnica v Brišah pri Vranskem
Skoki na Vranskem
Vransko: Člani ŠD Tana so na čelu z nekdanjim
tekmovalcem Vinkom Šoštarjem organizirali meddruštveno
tekmo v smučarskih skokih na 15- in 25-metrski skakalnici.
V Brišah pri Vranskem tekmovanja pripravljajo že 23 let.
Tokratnega se je udeležilo 32 skakalcev, v sončnem vremenu
pa si ga je ogledalo rekordnih 600 obiskovalcev. Pri dečkih
je zmagal Robi Kumer, v starostni kategoriji do 15 let Matjaž
Gorič, pri članih Grega Piki, ki je pristal najdlje (20,5 m),
pri veteranih pa Roman Korun.
Foto: TONE TAVČAR
MALI NOGOMET
l.SL, ll.krog, Rogaška Sla-
tina: Dobovec - Napoli Intelsat
Pernica (20).
KOŠARKA
Trocal liga, Sarajevo, tek-
ma za 3. mesto; finale (18).
ODBOJKA
1. DL, 13. krog, Šempeter:
SIP Šempeter - Svit (20), Šo-
štanj: Šoštanj Topolšica -
Merkur LIP Bled (19).
VATERPOLO
1. DL, 8. krog, Celje: Po-
sejdon - Triglav Živila (20).
Zmagovalno (v temnih dresih) in drugouvrščeno moštvo.
Savinjska liga Velenjčanom
Polzela: V finalu Savinjske lige so košarkarji Krajnc VNG Gomilsko premagali Vet
Velenje z 78:58. Tretje mesto je osvojilo moštvo Veteranov Pivovarne Laško po zmagi n
Pizzerio 902 Gornji Grad s 73:60. Preostali vrstni red: 5. Študentski klub Žalec, 6. I
Parižlje, 7. St. Paul Prebold, 8. Polzela. Najboljši strelec je bil Tomaž Blagotinšek s 1
koši, najbolj natančno je proste mete izvajal Zoran Blatnik (oba Veterani Pivovarna U
ko), največ trojk pa je dosegel Davor Napotnik (Gomilsko).
Foto: TONE TAVČi
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
ŠPORT
27
Razočarani so
presenetili
Dnevnik kapetana Slovenije Tomaža Tomšiča s SP v rokometu
Nedelja, 19. januarja
Budilka je zazvonila petnajst minut pred peto uro. Reprezen-
pntje Celja Pivovarne Laško, Renato Vugrinec, Luka Žvižej, Mar-
(0 Oštir in Miladin Kozlina, pa naš bivši soigralec Roman Pun-
jartnik ter zdravnik dr. Rudi Čajavec se s kombijem odpeljemo
)roti Žalcu, kjer nas pričaka selektor Niko Markovič. Na Brniku
|b kavici čakamo na letalo, huje je v Frankfurtu, kjer na letališču
reždimo štiri ure. Vmes nekaj prigriznemo in popijemo, ob za-
oljenih cenah, trikrat višjih kot pri nas. Polet do Porta, dolg sko-
aj tri ure, mine brez posebnosti. Avtobus, nas ob policijskem
ipremstvu v pol ure pripelje v predmestje Sao Joao de Madeire, do
lotela s tremi zvezdicami. Zaradi časovnega zamika »pridobimo«
no uro. Celotna odprava se fotografira za akreditacije, nato opra-
imo trening. Po večerji nas seznanijo s tehničnimi informacija-
mi o poteku prvenstva. Izhod je dovoljen do polnoči, a smo vsi že
jro prej v sobah, večina že v posteljah. Nekateri mokro opremo
sustijo na balkonu, da bi se hitreje posušila.
Ponedeljek, 20. januarja
s »cimrom« Benom Lapajnetom se prebudiva ob pol devetih, 15
ninut pred zajtrkom. Iz sosednjih sob slišiva vključene »fene«. Soi-
ralci sušijo drese, hlačke, trenerke, nogavice, kajti zjutraj so še bolj
nokri, kot so bili sinoči. Neizkušeni so seveda deležni zbadljivk pri
lajtrku. Kavico srebam skupaj z Benom, Mukijem Torlom, Ivanom
limonovičem. Nič zanimivega se ne zgodi. Dopoldanski trening,
;osilo, počitek in kavica tri ure pred tekmo. Garderobe v dvorani še
imajo močan vonj po beljenju. Obračun z Danci ne poteka po naših
pričakovanjih. Tekmo sicer začnem, v obrambni postavitvi 3-2-1.
Kmalu sem zamenjan in opazujem potek. Končnih devet golov razli-
ke se sliši veliko, a to ni pravi obraz slovenske reprezentance. Vem,
da bomo še odigrali svoje. Žreb nam je v prvih dveh krogih pač name-
nil izrazita favorita. Povečerjamo šele nekaj minut pred polnočjo.
Torek, 21. januar
Spal sem zelo slabo, oči sem pravzaprav zatisnil šele okoli pete
ure. Bil sem živčen, verjetno zaradi naše predstave proti Dancem,
pa tudi zato, ker sem igral zelo malo. A vem, da bodo moje tekme
še prišle. Na zajtrku je veliko bolj tiho kot ponavadi. Vsak pač tuhta
o sinočnjem porazu s 33:24. A to je dobro, moramo se zamisliti.
Glede na to, da smo osvojili pripravljalna turnirja v Franciji in
Španiji, smo morda mislili, da lahko zmagamo brez pravega boja.
Po dopoldanskem treningu sledi kosilo, nato pa novinarska konfe-
renca. Predstavnikov sedme sile ni. Ponavadi jih je po porazih pre-
cej. Z Dušanom Podpečanom se v sončnem vremenu sprehodiva do
velikega trgovskega centra. Pri povratku naju ujame silen naliv.
Pohitiva, da nisva preveč mokra. Napovedujejo slabo vreme, de-
ževje naj bi trajalo 14 dni. Po sestanku odidemo v dvorano. Izvemo
dva presenetljiva rezultata. Argentinci po zmagi s Hrvati igrajo neod-
ločeno z Rusi, tudi Alžirci odvzamejo točko Egipčanom. Švedi so
zelo dobri, mi smo zelo razočarali. Pa gremo še mi na preseneče-
nje. Začnemo slabo, potem pa jih stremo z odlično obrambo. »Či-
mer«, moj soigralec še iz Ribnice, brani fenomenalno. Španska sodnika
Breto in Huelin, bila sta v Golovcu z Magdeburgom, poklonita ne-
kaj žog tekmecem, nato pa sodita super. Že
pet minut pred koncem se veselimo, saj ve-
mo, da sta točki naši. Konča se z 29:25. Za-
radi svoje vloge kaj kmalu začnem miriti
soigralce, da navdušenje ne bi bilo preveli-
ko. V četrtek nas čaka Egipt, zmaga nas prak-
tično že vodi naprej. Po Danski nekateri ni-
so prejeli niti enega SMS sporočila, sedaj
telefoni kar piskajo, povprečje je 10 do 15
čestitk na igralca. Predsednik Prul Rudi Bric
pokliče Bena, sicer se mu javi »enkrat na
leto«. Po večerji direktor reprezentance Sta-
ne Ostrelič plača rundo piva. Peterica nas
odide še na en »drink« v bližnji lokal. Opol-
noči smo vsi v posteljah, bujenje je šele ob
devetih.
Tomaž Tomšič
TAE-BO
Telovadba
stoletja
Sabina Muhič, trenerka tae-boja in biv-
ša vice prvakinja v taekvvondoju, predstav-
lja tokrat 11. vajo tae-boja - aperkat.
slika 2a
-	noge damo narazen
-	obremenimo jih tako, da skrčimo ko-
lena
-	delujejo mišice na notranji strani ste-
gen, podkolenska kita in zadnjica
-	kolena ne smejo seči čez prste na nogi
-	namišljeno sedite, poudarek je na zad-
njici in na podkolenski kiti
-	roke so na boku
-	dlani so stisnjene in obrnjene navzgor
-	pazite, da bo prsni koš zravnan
slika 2b
-	desnico damo na bok
-	z levo roko gremo v aperkat naravnost
proti bradi navzgor
-	stisnemo biceps
-	udarjamo po nosu
-	če je sovražnik višji od nas, gre roka
višje
-	trebuh je napet
slika 2c
-	vajo ponovimo z drugo roko
-	lahko se usedemo še nižje
-	in udarce izvajamo v hitrejšem tempu
OBČINA ŽALEC
Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec
PREKLICUJE JAVNO DRAŽBO
objavljeno dne 9. 1. 2003,
za prodajo naslednjih nepremičnin v lasti občine Žalec:
del (do 1 /2 celote) pare. št. 588/2 - dvorišče v izmeri 20032 m^k. o. Šempeter,
del (do 1 /2 celote) pare. št. 1081 - dvorišče v izmeri 2234 m^ k. o. Šempeter in
del (do 1 /2 celote) pare. št. 1077 - dvorišče v izmeri 35 m^ k. o. Šempeter,
po izklicni ceni 15.467.973,60 SIT.
IN OBJAVLJA
na podlagi sklepa občinskega sveta
JAVNO DRAŽBO
nepremičnin v lasti občine Žalec
I. PREDMET PRODAJE
paro. št. 588/2 v skupni izmeri 20278 m^k. o. Šempeter - del (do 1/2 celote),
paro. št. 1081 v skupni izmeri 2257 m^ k. o. Šempeter - del (do 1/2 celote),
paro. št. 1077 v skupni izmeri 319 m^ k. o. Šempeter - del (do 1/2 celote),
pare. št. 591/1 v skupni izmeri 5233 m^ k. o. Šempeter - del (do 1/2 celote),
paro. št. 596/1 v skupni izmeri 228 m^ k. o. Šempeter - del (do 1/2 celote),
pare. št. 1078/2 v skupni izmeri 317 m^ k. o. Šempeter - del (do 1/2 celote),
pare. št. 1150/2 v skupni izmeri 105 m^ k. o. Šempeter - del (do 1/2 celote),
pare. št. 591/2 v skupni izmeri 13 m^ k. o. Šempeter - del (do 1/2 celote),
po izklicni ceni 22.923.017,60 SIT.
•	predmetne parcele se nahajajo v kompleksu opuščenega lesnega obrata v Šempetru in
predstavljajo stavbno zemljišče v ureditvenem območju z oznako BI 5 - LIK Šempeter;
•	za to območje je po Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja Občine Žalec
z oznako PUP2 (Uradni list RS, št. 35/96) predvidena izdelava prostorskega izvedbenega
načrta - zazidalnega načrta;
•	predmetna zemljišča se nahajajo neposredno ob črpališču talne vode za potrebe vodo-
vodnega omrežja Šempetra, zaradi česar je uporaba zemljišč omejena in so posegi na to
zemljišče posebej opredeljeni in omejeni z Odlokom o vodnovarstvenih območjih vodnega
vira Roje pri Šempetru (Uradni list RS št. 6/2002).
POGOJI JAVNE DRAŽBE NEPREMIČNIN:
Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične ose-
be, ki bodo pred začetkom dražbe predloži-
le potrdilo o državljanstvu R Slovenije ali oseb-
no izkaznico (izdano po 20 6. 1998) in prav-
ne osebe, ki bodo predložile največ deset
dni star izpisek iz sodnega registra v R Slo-
veniji, vse v izvirniku ali pri notarju overjeni
fotokopiji.
Pooblaščenci fizičnih in pravnih oseb se mo-
rajo pred začetkom dražbe izkazati z veljav-
nim pooblastilom.
Dražitelji morajo plačati varščino v višini 10
% izklicne cene na podračun št. 01390-
0100004366 in plačilo dokazati s predloži-
tvijo kopije nakazila.
Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo
uspeli, bo varščina vrnjena brez obresti v
treh dneh po končani javni dražbi, uspe-
šnemu dražitelju pa bo vračunana v kup-
nino.
III. SKLENITEV POGODBE, PLAČILO
KUPNINE IN STROŠKI
Kupec mora skleniti kupno pogodbo v 8 dneh
po opravljeni javni dražbi in poravnati kupni-
no v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
Če kupec ne sklene pogodbe v navedenem
roku, se smatra, daje odstopil od pogodbe
in se mu varščina ne vrne, za opravljeno
javno dražbo pa se smatra, da ni uspela.
Stroške sestave kupoprodajne pogodbe in da-
vek na promet nepremičnin plača prodajalec.
Stroške overovitve pogodbe pri notarju in stroš-
ke zemljiškoknjižnega prepisa poravna kupec.
Javna dražba za nepremičnine bo :
v petek 7. februarja 2003 ob 9.uri v
prostorih občine Žalec, sejne sobe
(prizidek, l.nadstr.).
Vse informacije (ogled nepremičnin) so na
voljo na Oddelku za premoženje in splošne
zadeve Občine Žalec vsako sredo od 8.00
do 12.00 in 14.00 do 16.00 ure ali na tele-
fon (03)713 64 14.
K-
Št. 4 - 23. januar 2003
28
iJRRONIKA
Umazani posli z
mamili in orožjem
Prijeti, ko naj bi v Celju preprodajali kokain in ekstazi - Zasegli so tudi
avtomatsko pištolo
številni Celjani so bili ne-
malo presenečeni, ko so
pred dvema večjima trgov-
skima centroma v Celju pre-
teklo sredo policijski spe-
cialci v hitri akciji prijeli
trojico, ki naj bi ravno ta-
krat želela prodati sto gra-
mov kokaina in dva tisoč
tabletk ekstazija. Šlo je za
25-letna B. K. in G. G. iz
okolice Kranja ter 35-letne-
ga T. S. iz okolice Žalca. Tro-
jica naj bi bila del večje sku-
pine, ki naj bi drogo proda-
jala na širšem slovenskem
območju, umazane posle pa
naj bi imela tudi s prepro-
dajo orožja in razstreliva.
Da pri vsej zadevi nekaj
smrdi, so celjski kriminali-
sti pomislili že konec leta
2001, ko se je na Celjskem
povečala ponudba kokaina,
kar je bilo za naše območje
sumljivo, saj je bilo na Celj-
skem največ porabe mari-
huane in heroina. Lani so se
tako Celjani pospešeno lo-
tili poizvedovanja in zbira-
nja informacij, s čimer so na
prste stopili deveterici, ki naj
bi bila policistom, predvsem
kranjskim in ljubljanskim,
dobro znana. Nekateri v sku-
pini naj bi imeli že policij-
ske kartoteke zaradi nasil-
ništva in izsiljevanja. Poleg
že omenjene trojice naj bi v
skupini Ijili še 27-letni M. Z.,
23-letni U. R., 27-letni Dž.
H. in 24-letni G. K. iz okoli-
ce Kranja ter 24-letni A. V.
in 25-letni M. K. iz Ljublja-
ne. Ko so kriminalisti imeli
dovolj dokazov, da gre za več-
jo skupino, kar je bilo sredi
lanskega leta, so se v obšir-
no policijsko preiskavo
vključili še kriminalisti dru-
gih policijskih uprav. Epilog
pa je sledil 15. januarja, ko
naj bi trojica mamila pre-
prodajala ravno v Celju. V
preiskavi so celjski, ljubljan-
ski in kranjski kriminalisti
opravili trinajst hišnih prei-
skav, 15. in 16. januarja pa
so pridržali dvanajst oseb.
V torek sta bila v priporu
dva. »Po končani preiskavi
smo s kazensko ovadbo na
zaslišanje poslali le osem
osumljencev, saj se je eden
nahajal v tujini, po naših po-
datkih v Braziliji, zato mu
prostosti nismo mogli odvze-
ti,« pravi načelnik Urada kri-
minalistične policije PU Ce-
lje Robert Mravljak. V tem
času so v hišnih preiskavah
kriminalisti zasegli 354 gra-
mov kokaina, 917 gramov
konoplje in 2157 tabletk ek-
stazija. Vrednost zasežene
droge znaša skoraj enajst mi-
lijonov tolarjev. Zasegli pa
so tudi avtomatsko pištolo
z dušilcem zvoka.
Kot pravi vodja okrožne-
ga državnega tožilstva v Ce-
lju Ivan Žaberl, so v prei-
skavi uporabili tudi prikrite
metode in ukrepe dela, s po-
močjo katerih so preiskovalci
razkrili, da gre za večjo in
organizirano združbo.
SIMONA ŠOLINIČ
Skrivališče na WC-ju
V vlome naj bi ga silila potreba po mamilih - Pobegnil in se zaklenil v
toaletne prostore glasbene šole
Celjski kriminalisti so
pretekli teden za zapahe
spravili 24-letnega I, S. iz
Celja. Slednji naj bi konec
lanskega in v začetku le-
tošnjega leta na našem ob-
močju z osemindvajsetimi
vlomi v objekte in vozila
povzročil za več kot pet mi-
lijonov tolarjev škode.
Pri svojih vlomilskih po-
hodih naj bi izbiral predvsem
poslovne prostore in gostin-
ske lokale v centru mesta, z
razbijanjem stekel pa naj bi
vlomil še v deset vozil. Iz njih
naj bi največkrat kradel tor-
bice ali druge vredne pred-
mete. Kriminalisti so ugoto-
vili, da so v njegove nečedne
posle bile vmešane še druge
osebe. Že konec novembra
naj bi skupaj s svojo prijate-
ljico, 20-letno M. K. iz Pol-
zele okradel trgovino ZOO v
Kocenovi ulici v Celju. Dvaj-
setletnica naj bi zamotila pro-
dajalko, medtem ko je I. S. s
ključem odklenil blagajno,
iz nje vzel ves denar, nato pa
blagajno zaklenil. Prenehal
naj ne bi niti za božično-no-
voletne praznike. Takrat naj
bi 24-letnik iz Kulturnega klu-
ba Ivana Cankarja na Glav-
nem trgu ponoči odnesel glas-
beni stolp in televizijo, iz pi-
sarne Prijaznost v Kocenovi
ulici pa fotoaparat in nekaj
ostalih predmetov. Dvakrat
naj bi vlomil v podjetje Av-
tomotor v Miklošičevi ulici
in prostore zavoda VIR v Gre-
gorčičevi. To pa še ni vse! Na
seznamu svojih vlomov naj
bi imel še vlome v Urarstvo
Sotošek, Turistično agenci-
jo Orel v Stanetovi ulici, v
Center za preprečevanje in
zdravljenje odvisnih od ne-
dovoljenih drog, v prostore
Finomehanike Dobrajc Na
okopih, v Cvetličarno Mirta
v Miklošičevi ulici, v gostin-
ski lokal Columbus na
Slomškovem trgu, v prosto-
re notarstva Fink v Stanetovi
ter v pisarne Aranžerstva Mer-
cator v Kocenovi ulici.
Sicer pa je bilo na Celjskem
v zadnjem času večje število
tatvin, glede na način vlomov
pa kriminalisti sumijo, da se
utegne kazenska ovadba 24-
letnika še dopolniti, vendar
trdnih dokazov, da je stori-
lec res I. S., zaenkrat še ni-
majo. Večino ukradenih pred-
metov so kriminalisti našli v
treh hišnih preiskavah in pri
enajstih osebah, ki naj bi
predmete od 24-letnika od-
kupovale po izredno nizkih
cenah. Če je imel računalniški
monitor vrednost 150 tisoč
tolarjev, ga je bilo moč od-
kupiti za slabih deset tisoča-
kov. Enajsterici, večinoma iz
Celja in Savinjske doline, sta-
ri od 19 do 32 let, tako ne
uide kazenska ovadba zara-
di kaznivega dejanja prikri-
vanja.
24-letni Celjan je trenut-
no za zapahi, razlog za to
pa je begosumnost, pravi
vodja okrožnega državnega
tožilstva v Celju, Ivan Ža-
berl, ki je preiskavo vsesko-
zi usmerjal. V sredo so ga
policisti namreč želeli pri-
peljati k preiskovalnemu
sodniku na zaslišanje, a jim
je mladenič iz sodišča zbe-
žal. Bežečega so noge nesle
skozi mestno središče do
glasbene šole, tam pa po
številnih hodnikih, vendar
se je, kot kaže, vštel, saj iz-
hoda ni našel, zato se je skril
in zaklenil v toaletne pro-
store. Šest policistov v ci-
vilu in uniformah naj bi ga
v hitri akciji prijelo, men-
da s pomočjo solzilca. To
se je zgodilo okrog petnaj-
ste ure, ko so bili v glasbe-
ni šoli tudi učenci, vendar
zanje nevarnosti ni bilo, smo
izvedeli.
Kot je povedal vodja celj-
skih kriminalistov Robert
Mravljak, kar 80 odstotkov
vseh kaznivih dejanj na na-
šem območju predstavlja
premoženjski kriminal. Kot
storilci pa se največkrat po-
javljajo odvisniki, ki jih v kri-
minal pahne potreba po de-
narju za mamila.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: PU Celje
Nakradene robe je za vse dovolj!
GORELO JE
V Velenju so na Kidričevi cesti v noči na petek, 17. januar-
ja, zgoreli kar trije prodajni kioski. Ogenj naj bi najprej
zajel kiosk s sadjem, zatem pa se razširil še na dva bližnja in
manjša kioska, last X. K. in P. Č. Vzrok za požar, ki so ga
pogasili velenjski gasilci, še vedno ni znan, nastalo pa je za
več kot osem milijonov tolarjev škode. V nedeljo pa je za-
gorelo v kurilnici ob stanovanjski hiši v Gavcah pri Velenju,
last I. H. Ogenj je povzročil za milijon in pol tolarjev škode.
Kratek stik na električni napeljavi je bil vzrok, da je v
sredo gorelo na osebnem avtomobilu, last F. P, na avtocesti
Celje-Žalec. Na vozilu in cestišču je nastalo za več kot pol
milijona tolarjev škode. Nekoliko manjšo škodo je požar
povzročil prav tako v sredo v stanovanjski hiši, last A. Š., na
Dvoru pri Šmarju pri Jelšah.
Nasedli
leporečnežu
V predbožičnem času je
Brdce (kraj med Rimskimi
Toplicami in Dolom pri
Hrastniku) obiskal priku-
pen mladenič. Šel je od hi-
še do hiše, se predstavljal
za študenta, in prosil za po-
moč invalidni dijakinji iz
Laškega.
»Zelo prepričljiv je bil. Ob-
ljubil nam je, da se nam bo
za našo pomoč zahvalila tu-
di razredničarka invalidne di-
jakinje. Rekel je, da obisku-
je srednjo šolo v Celju, da nje-
ni starši nimajo dovolj denar-
ja in da bi jo radi za prazni-
ke razveselili. Seveda smo se-
gli v denarnice, vsak po svo-
jih močeh. Še posebej je pou-
daril, da ni pomembno, ko-
liko kdo prispeva, da je vsak
tolar dobrodošel. KoUkor
vem, smo večinoma dajali po
tisočaka. Fant se nam je to-
plo zahvaljeval za dobroto,
potem pa ni bilo ne o njem
ne o razredničarki iz Celja
ne duha ne sluha. Ne more-
mo verjeti, da nas je tako gt
do nalagal.«
Takšna je pripoved ene k
med ogoljufank. Očitno na
mreč samoimenovani študen
denarja ni zbiral za invalid
no dijakinjo iz Laškega, tem
več za svoj žep. V Laškem na
mreč ne na Območnem zdru
ženju Rdečega križa, ne v druš
tvu invalidov, ne v centru z
socialno delo... skratka m\
jer ne vedo za pomoči potreb
no invalidno dijakinjo.
Za razočarane krajane Brdi
(in gotovo tudi drugih krajev
pa je to bila gotovo izkušnja
zaradi katere bodo v prihod-
nje bolj previdni. Če že ni(
drugega, bodo od bodočili
»zbiralcev pomoči« zahteval
kakšen nedvoumen doku
ment, ki bo pričal o namenu
zbiranja denarja, izkušeni pa
ji tudi svetujejo, naj take »do-
brodelneže« tudi legitimira
jo. Če drugega ne, jih bode
lahko vsaj prijavili policiji.
MBF
Ni uspela ustaviti
Na regionalni cesti Vojnik-Stranice se je v četrtek, 16.
januarja, v trčenju osebnega in tovornega avtomobila huje
poškodovala 29-letna V. F. Voznica osebnega avtomobila
je med vožnjo proti Stranicam dohitela kolono vozil, ven-
dar kljub zaviranju ni uspela pravočasno ustaviti. Vozilo
je zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je trčila v tovorno
vozilo, ki je ravno takrat pripeljalo nasproti.
Z roico v stroj
v podjetju Metalles v Ra-
dečah se je v petek, 17. ja-
nuarja, pri delu hudo poško-
doval 31-letni J. B. iz Budne
vasi. Delavec je na stiskalni-
ci obdeloval železo in pri tem
segel z roko v stroj. Poško-
dovanega so prepeljali v celj-
sko bolnišnico. Dva dni za-
tem je do delovne nesreče
prišlo še v podjetju Gorenje
v Velenju. Serviser je utrpel
hude telesne poškodbe, saj
Puiiali bodo
Minuli teden so iz trgovi-
ne Malina odnesli večjo ko-
ličino cigaret različnih
znamk ter nekaj menjalnega
denarja. Vlomilec si je po-
stregel še s cigaretami različ-
nih znamk, v žep pa si je stlačil
tudi nekaj menjalnega denar-
ja. Škode je za okrog šeststo
tisoč tolarjev. Prav tako v pre-
teklem tednu so v Plinarniš-
ki ulici v Celju vlomili v skla-
diščne prostore BOSS centra.
Iz notranjosti so odnesli ci-
garete, vredne skoraj milijon
in pol tolarjev.
ga je pri menjavi stikala v tra
fopostaji stresel električni
tok. Že sredi preteklega ted
na pa se je v Mlekarni Celei;
v Arji vasi huje ranil vzdrže
valeč, ki je, ne da bi izklju
čil elektriko, segel v notra
njost električne omarice ii
želel ugotoviti vzrok izpad,
električne energije.
CVETKE
•	Pred dnevi je trinajstletn
Velenjčan pokazal izjemn(
voljo in željo po branju. I
dostavnega vozila (z njim s(
v osnovno šolo pripeljali raz
lične knjige), je odnesel dvaj
set različnih knjig. Ukaželj
nemu mladeniču so bralni
načrte prekrižali policisti, 1(
so mu knjige, polne učeno
sti, seveda vzeli.
•	Na železniški postaji v Ce
lju je 42-letni Celjan od 25
letnega Laščana zahteval nje
gov mobilni telefon. Ker si
ta z njim ni strinjal, se je'
prepir vmešal še 51-letni Ce
Ijan ter Laščana z betico uda
ril v nos. Ker je 25-letnik ot
čutil, da je Celjanova betic
dokaj trda, se je zbal za svo
vohalni organ in jo raje po
pihal.
•	Brez smučarije je prejšnj
teden ostalo kar nekaj oseb
ki so jim neznanci zagodli
tatvinami smučk. Na Rogl
je, medtem ko so lastniki pc
čivali, izginilo kar pet paro
smuči. Za vsak primer imej
te odslej s seboj še sanke. Č
vam ukradejo smuči, naj vaii
ostane vsaj še možnost san
kanja.
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
iVIlNI
KRliVilČ
29
Premiki na
filmskem skladu
Sloves dosedanjega direktorja in načrti za prihodnost
Slovensko filmsko prizo-
rišče v medijih še ni dobilo
podobno glamuroznega sta-
tusa, kot ga ima holivudska
scena. Pa vendar se tudi oko-
li slovenskega filma neneh-
no nekaj dogaja. Zadnji tak-
šen dogodek je primopreda-
ja direktorske dolžnosti na
filmskem skladu - Filip Ro-
bar Dorin se je poslovil od
direktorskega stolčka, prev-
zel pa ga je Sašo Jovanovič.
Sklad je ob tej priložnosti
predstavil tudi svoje načrte
za letošnje leto.
Filip Robar Dorin kot svoje
največje uspehe predstavlja
»podvojitev filmske produkcije
-ob sredstvih, ki so se poveča-
la le za polovico«, pa kopro-
dukcijske projekte - eden od
njih je prinesel prestižnega Os-
karja, drugi berlinsko prizna-
nje, tretji mannheimsko nagra-
do. Med grenkejše plati svoje-
ga službovanja Dorin šteje »iz-
jalovljeno Stello del Nord in
še vedno nerazrešeno pravno
ter finančno situacijo v zvezi
z Mlakarjevim Mokušem in od
poprej še s Šprajčevim Felik-
som«. Sicer pa omenja tudi re-
vizije delovanja nekaterih pro-
ducentov, ki so odkrile neka-
tere nedoslednosti in nepravil-
nosti. O tem se bo menda še
govorilo...
Pod Dorinovim vodstvom
je bil zgotovljen tale načrt za
leto 2003. Pod okriljem skla-
da naj bi se posnelo sedem
celovečercev in sedem krat-
kih filmov. Med celovečerce
spada tudi (precej dragi) do-
kumentarec Andreja Zdravi-
ta, pa povečava Pesnikovega
portreta z dvojnikom Franci-
ja Slaka- torej filmska verzi-
ja nadaljevanke o Prešernu, ki
smo jo že gledali na TV. Sne-
mali bodo še Igor Šterk, Janja
Glogovac, Vinko Moderndor-
fer, (drugič) Slak... v celoti naj-
dražji projekt je koprodukcij-
ski Poletje v zlati dolini Srdja-
na Vuletiča, za katerega je sce-
narij napisal Abdulah Sidran.
Predračun za film je 287 mili-
jonov tolarjev, skladov delež
je 40 milijonov tolarjev. No-
ve kratke filme bosta med dru-
gimi snemala tudi Jan Cvitko-
vič in Maja Weiss.
Seveda vse to ne pomeni,
da bomo te filme lahko gle-
dali že 2004. Posneti še ne
pomeni nujno zmontirati in
povečati; sploh pri nas ta
postprodukcijska faza lahko
traja. Bomo videli, koliko bo
k hitrosti pripomogel nov Vi-
bin studio...
Sašo Jovanovič obljublja
več sodelovanja s filmarji.
prenovo skladove spletne
strani, med pomembnejše
projekte pa šteje letošnji slo-
venski filmski festival, ki, kot
vemo, prihaja v Celje. Več o
svojih načrtih bo razkril v in-
tervjuju v eni naslednjih šte-
vilk Novega tednika.
Eden največjih aktualnih
dosežkov slovenske filmske
scene je uvrstitev Rezervnih
delov Damjana Kozoleta v tek-
movalni program berlinske-
ga festivala. Rezervni deli bodo
stali ob boku 19 filmom iz vse-
ga sveta. Meril se bo tudi z: lo
non ho paura italijanskega os-
karjevca Gabriela Salvatore-
sa... The floiuer of evil Clau-
da Chabrolla... Son Frere Pa-
tricea Chereaua, ki je dobil
zlatega medveda za Intimnost
leta 2001... Herojem Zhanga
Vimoua - prvim filmom bo-
rilnih veščin avtorja nežnega
Pot domov... Adaptations Spi-
kea Joneza [Biti John Mal-
kovich)... Hours Stephena Dal-
dryja {Billy Elliot)... Soderberg-
hovim Solarisom... Rezervni
deli pridejo na domači redni
program 6. februarja, berlin-
ski festival pa se bo odvijal
od 6. do 16. februarja.
PETER ZUPANC
Saša Jovanovič, novi direktor film-
skega sklada: »pomembnejši projekt
bo skivenski filmski festival v Celju...«
Režiser Damjan Kozole se je z novim filmom Rezervni deli uvrstil na
Berlinski festival. V Planetu od 6. februarja.
Največji uspeh Filipa Robarja Dori-
na, bivšega direktorja filmskega
sklada: »...podvojitev filmske pro-
dukcije ob le za pol večjih stroških...«
Seks in menjava spolov
Romanca režiserke
Catherine Breillat -
zloglasen film? Da. V
Ljubljanski Kinoteki
pravijo, da je film nji-
liova največja uspe-
šnica: kadarkoli ga da-
jo na spored, je dvo-
rana zasedena. Zaslu-
ženo zloglasen? Da in
ne. Poanta je pred-
vsem v tem: Catheri-
ne moti prisiljeno ža-
nrsko ločevanje ču-
stev, intelekta in sek-
sa. Moti jo pornogra-
fija brez domišljije in
čustev... motijo jo ro-
mantične komedije s
_ klišejskimi čustvi in
^rez seksa... motijo jo intelektualne obravnave spolnosti: spet
^•"ez seksa in čustev. Zato je v ta film porinila vse: pornogra-
fijo, intelektualnost, čustva. Rezultat je kos celuloida, ki se-
83 daleč izven običajnih filmskih okvirjev. Vsebina: junaki-
'ija Romance, Marie, je do ušes zaljubljena v svojega moža.
Vendar jo njun odnos duši, saj je mož zadovoljen z udobnim
^l^upnim življenjem brez seksa. Ko ga začne varati, postane
i 'lubosumna ona, saj prostodušni mož ničesar ne opazi...
Ciklus Evropa zdajl vsekakor ne more predstaviti vseh
tokov modernega evropskega filma, ampak brez Almodo-
varja bi bil kot riba na suhem. Nekaj bi mu obupno manj-
kalo. Sploh, ker je film Vse o moji materi Celje obiskal zelo
le na kratko. In če je Almodovar v svojem zadnjem filmu.
Govori z njo, postal umirjen, je v tem oskarjevcu (in dobit-
niku nagrade za režijo v Cannesu) še vedno nadvse igriv:
poln štosov na račun
menjave spola, spol-
ne zadrtosti, črno be-
lega slikanja sveta.
Življenjsko, duhovito,
sočutno - in predvsem
sočno. Za posladek pa
dobite še Penelope
Criiz v svoji »i)r^d To-
movski« fazi. Vsebi-
na: Manuela, nekda-
nja prostitutka, se po
sinovi smrti vrne v
rodno Barcelono, da
bi njegovemu očetu
povedala resnico o
njegovem otroku. To-
da oče je medtem »po-
stal« ženska, pa še naj-
ti ga ne bo tako eno-
stavno...
Gospodar
prstanov:
Stolpa
Fantasy žanr je - v večini
primerov upravičeno - okr-
can zaradi poenostavljene
delitve junakov na dobre in
zle, pri čemer so definicije
dobrega in zla precej pleh-
ke. GP: Stolpa je glede teh
definicij dodelan in natan-
čen. Najvišja oblika »zla« je
prstan/Sauron, Veliko oko
oziroma Big brother Sred-
njega sveta, ki želi imeti vse,
tudi za ceno popolnega uni-
čenja: pohlep. Potem je tu
Saruman, čarovnik, ki se
pridruži Sauronu, ker se
mu to zdi edini način za pre-
živetje: strahopetno, nena-
čelno koristoljubje. Kač-
jeust vsipa sladke besede na
uho kralju Theodenu in ga
ziba v pasivnost:
ritolizniško laska-
nje. Theoden, do-
kler ga Gandalf ne
ozdravi, posluša
le lepe besede: po-
puščanje sebi.
Golum, nekdanji
lastnik prstana, ki kljub nje-
govemu vplivu ohranja de-
le nekdanje osebnosti, ne-
nehno niha med umorom
in željo po tem, da bi po-
magal: shizofrenija.
Zanimivo je tudi to, da do-
bro ni stvar vere - kar je ti-
pično bleda fantasy rešitev -
temveč predvsem upanja in
zaupanja. (Tudi) zaradi vsega
tega je Tolkien kralj fantasy-
ja, Jackson, ki je kljub ne-
verjetni kompleksnosti
zgodbe uspel ohraniti nje-
ne poglavitne dele tudi na
platnu in celo zvizualirati ne-
ke precej težke motivacije,
pa kralj (filmskih) epov.
Dodajmo še nekaj razlo-
gov, zakaj je že GP: Stolpa
na nek način tudi tretji del,
Vrnitev kralja. Najprej je
tu ta masovna, nepregled-
na bitka, ki jo Jackson zvr-
ne na nas s tolikšnim žarom,
da jo je potrebno pogledati
dvakrat, preden jo dojameš
vsaj napol. Potem je tu dejs-
tvo, da je Srednji svet kot
filmski svet eden najbolj ve-
rodostojnih izmišljenih sve-
tov velikega platna. Njego-
ve dežele so pozabile več zgo-
dovine, kot jih tukajšnje
imajo, njegovi karakterji so
dovolj večplast-
ni, da bi se o njih
pisali romani.
Najbolj oči para-
joč pa je Golum
- Golum in nje-
gova sorodnost s
Prodom (plus
Frodovo dojemanje Golu-
ma, Frodovo obnašanje, ki
postaja podobno obnašanju
stvora), ki zbuja obenem
srh, grozo, smeh in žalost.
Golum je tokratna VIP iz-
kaznica Jacksonove drzno-
sti, efekt, ki je osrednji za
Tolkienovo sporočilo, feno-
menalno brezhibna računal-
niška kreatura, ki bi dejan-
sko morala dobiti oskarja,
pa ne za posebne efekte,
temveč za glavno moško vlo-
go.
Tretji del bo ključen za
oceno trilogije, najbolj pri-
čakovana rešitev pa bo ta-
le: ali bo Jackson rezal an-
tiklimaks, ki traja pol knji-
ge, ga bo skrajšal, ali pa ga
bo celo zmogel pofilmati -
in uspeti?
PETER ZUPANC
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
Piše: PETER ZUPANC
30
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI
Gobe pozimi
Tudi pozimi nam teknejo gobe. V trgovini lahko včasih
kupimo gojene, sveže šampinjone, iz katerih pripravimo
mnoge okusne jedi. Lahko pa vzamemo tudi suhe jurčke,
ki so izrazitejšega okusa kot šampinjoni. Suhe gobe na-
močimo za pol ure v mlačni vodi ali mleku. Nato jih ož-
memo, sesekljamo in pripravimo kakor sveže. In kaj lah-
ko skuhamo iz svežih ali suhih gob v zimskih dneh?
Vmešana jajca
z gobami
Za 4 osebe potrebujemo: 8
jajc, 2 del mleka ali smetane,
80 g masla ali margarine, 8
žlic nastrganega parmezana,
pol žličke soli; za oblogo 350 g
šampinjonou, limono, 35gma-
sla ali margarine, 2 žlici pa-
radižnikove mezge, pol kozar-
ca sladke smetane.
Če uporabimo sveže šam-
pinjone: umijemo jih v vo-
di, ki smo jo okisali z limo-
ninim sokom, razpolovimo
jih ali narežemo, če so večji,
manjše pa pustimo cele. Go-
be kuhamo v osoljeni vodi 3
minute, nato jih odcedimo.
Damo jih v kožico, v kateri
smo segreli maslo ali marga-
rino in jih dušimo na majh-
nem plamenu 10 minut. Ko
so gobe mehke, jih pobere-
mo iz kožice ter shranimo na
toplem. V omako, ki je osta-
la v kožici, zamešamo para-
dižnikovo mezgo in sladko
smetano, po okusu solimo in
segrejemo, vendar ne toliko,
da bi omaka zavrela.
Če uporabimo suhe gobe:
za pol ure jih namočimo v
mleku. Nato jih odcedimo,
mleko prihranimo. Gobe se-
sekljamo, prepražimo jih na
maščobi, nato pa zalijemo z
mlekom, v katerem smo jih
namočili. Omaka naj vre na
počasnem ognju 10 minut.
Potem ji primešamo paradiž-
nikovo mezgo in smetano.
Nato pripravimo jajca: raz-
žvrkljamo jajca, smetano, sol,
nastrgan sir. Iz zmesi speče-
mo v veliki ponvi ali dve večji
ali pa štiri manjše omlete. V
paradižnikovo omako zame-
šamo šampinjone. Pečena
jajca obložimo z gobovo
omako in takoj ponudimo.
Špageti s
suhimi gobami
Za 6 oseb potrebujemo:
500 g špagetov, 25 g suhih
jurčkov, 75 g masla ali mar-
garine, 2 del kisle smetane,
nastrgan parmezan.
Suhe gobe namočimo v
mlačnem mleku ali vodi. Na-
to jih odcedimo, ožmemo in
sesekljamo. V kožici segre-
jemo maslo ali margarino, na
maščobi pražimo sesekljane
gobe približno 10 minut. Za-
lijemo jih s kislo smetano in
kuhamo še 15 minut. Med-
tem skuhamo špagete do
"mehkega, jih stresemo v skle-
do, prelijemo z gobovo oma-
ko in dobro premešamo. Po-
tresemo z nastrganim sirom
in ponudimo.
Špageti s
šampinjoni
Za 4 osebe potrebujemo:
1 strok česna, sol, 2 žlici ol-
ja, 250 g špagetov, 250 g pre-
kajene mesnate slanine, 750
g svežih šampinjonov, 1/4 li-
tra sladke smetane, 1 del ki-
sle smetane, 100 g nastrga-
nega parmezana, peteršilj,
malo suhe bazilike, 4 rume-
njake.
V velikem loncu zavremo
vodo, osolimo jo in ji doda-
mo prerezani strok česna. Pri-
lijemo olje, nato skuhamo v
vodi špagete. Medtem sese-
kljamo slanino in jo scvre-
mo v veliki ponvi. Na lističe
narezane šampinjone damo
v ponev k slanini in jih pra-
žimo toliko časa, da povre
vsa tekočina, ki jo izpustijo
gobe. Med praženjem večkrat
premešamo. Zmešamo slad-
ko in kislo smetano, doda-
mo parmezan in sesekljan
peteršilj. Smetano prelijemo
čez gobe, premešamo in ku-
hamo na majhnem plamenu
10 minut.
Kuhane špagete odcedimo
in damo v skledo. Omako po-
stavimo na mizo v posebni
posodi. Pri mizi naložimo
na vsak krožnik porcijo špa-
getov, prelijemo jih z oma-
ko, na vrh pa damo svež ru-
menjak, ki ga vsak zmeša z
omako in testeninami. K
špagetom ponudimo zeleno
solato.
Puding Z
gobami
Za 4 osebe potrebujemo:
100 g riža, sol, 500 g svežih
šampinjonov, 1 čebulo, 100
g masla ali margarine, 5 jajc,
50 g nastrganega sira, peter-
šilj, poper, mleto sladko pa-
priko, maščobo za model, 3
žlice drobtin.
Riž kuhamo v dveh sko-
delicah vrele, soljene vode.
Po 18 minutah ga oplakne-
mo z mrzlo vodo in temelji-
to odcedimo. Šampinjone
očistimo in drobno seseklja-
mo. Čebulo sesekljamo, pre-
pražimo jo na 20 g masla ali
margarine, da postekleni.
Potem damo k čebuli gobe
in jih dušimo, da povre vsa
tekočina, ki jo izpustijo. Jajca
ubijemo, beljake ločimo od
rumenjakov. Preostalo ma-
slo ali margarino penasto
vmešamo, med mešanjem
dodajamo rumenjake, nato
pa še gobe, peteršilj, nastr-
gani sir, sol, poper, in mle-
to papriko. Iz beljakov ste-
pemo trd sneg, ki ga zame-
šamo v testo. Namastimo
okrogel model za kuhanje
pudingov in ga potresemo z
drobtinami. Če nimamo
modela za puding, vzame-
mo venčni model podobne
oblike. Tulec v sredini za-
mašimo. Ker ta model nin
pokrova, ga kasneje poki
jemo s kosom alu folijem
Zmes damo v model, nn
del pokrijemo. Model post,
vimo v večji lonec, v kati
rem vre voda. Lonec poki
jemo. Puding kuhamo v vodi
kopeli na majhnem plam
nu 70 do 80 minut. Mod
vzamemo iz vode, pustimi
da puding počiva 5 minut. N
to ga z nožem previdno loč
mo od sten modela in ga zv
nemo na pladenj. Potresem
ga s sesekljanim peteršiljei
in prelijemo s paradižniki
vo omako.
V kožici segrejemo 10
masla ali margarine. Na ma
čobi prepražimo eno sesi
kljano čebulo. Dodamo 8(1
g vloženih paradižnikov, |
smo jih sesekljali v mešalni
ku ali pa pretlačili skozi q
dilo. Kuhamo 10 minut, na
to izboljšamo omako z decj
litrom sladke smetane. Sol
mo in pripravimo po okust
Piše: MAJDA KLANŠEK
Brr, icaicsen mraz!
Namesto, da bi ždeli doma.
Pred vrati so zimski dopusti in šolske
počitnice, ki jih pametni ljudje ne preždi-
jo pred televizijo, temveč v naravi. Preži-
vijo jih v gibanju na svežem zraku, če le
gre, daleč od stresnega mestnega trušča.
Gremo torej na sneg? Dogovorjeno! Smu-
čanje, deskanje, tek na smučeh ali sankanje
si bomo privoščili in jo morda mahnili kar
peš čez zasnežene poljane, izkoristili son-
čen dan za treking, pohodništvo... Da pa bi
ob teh dejavnostih uživali tudi ob pogledu
nase, je gotovo prav povabiti v razgibano druž-
bo še modo.
Od zimskih športnih oblačil resnično ve-
liko pričakujemo: zaščito pred mrazom, vla-
go in vetrom od zunaj, da so čim bolj lahka
pojdimo v topli, novomodni
svež zrak!
in udobna, ob tem pa, seveda, kar se da pri-
vlačna na pogled. Čeprav je letošnja zimska
športna moda razdeljena na več tematskih
sklopov, ima vendarle kopico skupnih po-
tez. Predvsem inovativne materiale: supplex
z vodoodbojnimi in protivetrnimi vlakni z
mikroporoznimi premazi, outlast, ki ohra-
nja telesu toploto, tactel, medvloge, termoflis,
airtech, najfinejši gosji puh, razne elastične
in dvostranske materiale iz osnovnih in teh-
nološko visoko razvitih hightech tkanin...
Kot zamrznjeni v belini
ledu...
Zagotovo poleg materialov najbolj »poteg-
nejo« kroji in barve. Preprostih oblik so no-
vomodne zimsko-športne silhuete; včasih na-
pol oprijete, sem ter tja ležerno razširjene
linije puhovk, prešitih brezrokavnikov in
plaščev-vetrovk.
Še je čas, da si tudi na posezonskih raz-
prodajah kupite kakšen nov kos tovrstne gar-
derobe! Denimo udoben bluzon s kapuco
zimski garderobi na sneg in
ter z vrvičnim uravnavanjem, puhovko s
snemljivimi rokavi, elastične nepremočlji-
ve hlače ter seveda všečne in tople modne
dodatke. Večnamenska kapa, ki se lahko spre-
meni v varovalni trak za ušesa, šal oziroma
ovratnik, je gotovo neprecenljivo dobra na-
ložba. Krznen klobuček, ki ga boste z vese-
ljem nosile tudi na mestnih ulicah, vas bo
grel in istočasno ščitil pred nevarnim gor-
skim soncem.
Barve? Zakoreninjeno prepričanje, ki se
mu delno še vedno podreja tudi moda, trdi,
da so za na sneg najbolj primerne žive bar-
ve. Takšne, ki preko umirjene zlato-rjave pa-
lete, barve lososa, bakra in olivno ter petro-
lejno zelene, eksplodirajo v vročo mavrico
adrenalinastih barv. Mnogi jih ljubijo tuii
zaradi tega, ker so na belini od daleč opa2
ne, vidne, torej tudi varne. Če pa se ne želit
poistovetiti s kresničko oziroma zimskir
svetilnikom, so kot za vas ustvarjeni letoi
nji beli in svetlo modri odtenki. Pravzapra
so ta oblačila, vključno z modnimi dodati
videti, kot bi bili zamrznjeni v belini ledi
In, kar tudi ni za spregledati; zagotovo bod
modne še prihodnjo sezono!
Pripravila:
VLASTA
GAH ŽEROVNIK
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
Mesto, ki niicoli ne spi
York, velemesto, kjer ti nikoli ni dolgčas, mesto tisočerih nebotičnikov, v katerega se se vrneš
Mesto Nevv York je raz-
leljeno na pet glavnih de-
ov, in sicer Manhattan,
}rooklyn, Queens, Bronx
JI Long Island. Za turista
je seveda najzanimivejši
i^anhattan. Ko sem se pri-
pravljal na pot v Nevv York,
^ v vseh knjigah z veliki-
pi črkami pisalo, naj turi-
[tl ne hodijo sami v Har-
lem (del Manhattna, kjer
(0 večinski prebivalci črn-
:i in Latino-Američani), saj
e zelo nevarno in vas lah-
[0 hitro oropajo ali se vam
tgodi še kaj hujšega. Prav
lo me je še bolj pritegnilo
k obisku Harlema, tako da
(em se že prvo jutro v ve-
emestu sprehajal po zlo-
sni četrti. Občutek je bil
rva strašen, a strah se je
počasi razgubil.
Za nevarnega velja tudi
Bronx, kar je pomenilo na-
Islednji postanek na mojem
potovanju po Velikem ja-
Iku. Prispel sem naravnost
la baseball tekmo med NY
'ankees in NY Mets. Vzduš-
e na nabito polnem stadio-
m je bilo veličastno in prav
lobro sem se zabaval, čeprav
e mi o pravilih igre niti prib-
ižno ni sanjalo.
Nevv York mi je bil takoj
šeč, vožnja s podzemno že-
eznico je pravo doživetje
n mnogokrat sem se pre-
pričal, da so Newyorčani
odprti, komunikativni Ijud-
e. Res pa je tudi, da je na
ilici mnogo čudnih ljudi,
ki tja sploh ne sodijo. A vse
o je NY, noro mesto, me-
sto norosti.
Ogledal sem si tudi
Ground zero, mesto, kjer sta
nekdaj stala slavna dvojč-
ka, danes pa ga prekriva eno
iamo veliko gradbišče, ta-
te da je (znova) najvišja
zgradba Empire State Buil-
tling, od koder se mesto raz-
prostira kot na dlani. Obi-
skal sem mater svobodo, se
sprehodil po Wall Streetu in
si ogledal najpomembnej-
šo borzno hišo na svetu, NY
Stock Exchange.
Manhatten je zanimiv tu-
di zaradi pisanih etničnih
četrti, v China townu imaš
občutek, da si sredi Kitaj-
ske, nekaj korakov naprej,
v Little Italy, si sredi Rima...
Pa slavne Greenvvich villa-
ge, 5th Avenue, Broadway,
United Nation Building,
Central Park in spominski
park John Lennona... Poseb-
no doživetje je izlet s pod-
zemno v Brooklyn in od tod
peš nazaj čez Brooklynski
most na Manhattan. Sredi
mosta postaneš, počakaš, da
se stemni in tedaj je pogled
na Manhattan, kjer svetijo
milijoni lučk, prečudovit.
Posebno doživetje pa je
bila parada gejev in lezbijk.
Zame popolna novost, New-
yorčanom pa vsakdanjik.
Zgledno organizirana para-
da po 5. aveniji je pritegni-
la tisoče ljudi, ki smo si lah-
ko ogledali predstavitev
mnogih gejevskih, lezbič-
nih, transseksualnih in tra-
vestitskih društev. Parada je
trajala dobrih pet ur.
New York je mesto, ki ga
je treba videti, vonjati, oku-
siti in občutiti. Upam, da
se bom še vrnil, do tedaj pa
si bom kot Frank Sinatra
prepeval Neiv York, New
York in I ivanna wake up
in that city that doesnt
sleep...
LJUBIŠA ŠOLAJIČ
Potopisno predavanje o
Nevv Yorku bo v četrtek,
23. januarja, ob 20. uri, v
Mladinskem centru Celje.
Parada gejev In lezbijk
Newyorška borza
Veseli avtobus
v oddaji Radia Celje smo
gostili vodjo prodaje Krkinih
zdravilišč, Gregorja Kocjan-
čiča, ki je predstavil njiho-
vo ponudbo. V tem času je
še posebej zanimiva ponud-
ba sedem- ali desetdnevnega
oddiha v Zdravilišču Strunjan
z brezplačnim avtobusnim
prevozom. Veseli avtobus se
bo tako v sredo, 29. januar-
ja, ustavil tudi v Celju, Vele-
nju in na Vranskem.
V tem času vam bodo v
zdravilišču ponudili posvet
pri zdravniku, skupinsko te-
lovadbo, kopanje v pokritem bazenu, obisk savne, bogat
animacijski in rekreativni program, dvakrat tedensko bodo
poskrbeli tudi za plesno glasbo in vas povabili na gala večer-
jo.
Vse informacije lahko dobite na tel. št. 05 / 67-64-100 ali
05 / 67-64-547.
www.krka-zdravilisca.si
booking.strunjan@krka-zdravilisca.si
m-
t
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
32
ZA RAZVEDRILO
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
ZAAVTOMOBILISTE
33
MazdaG je slovenski
avto leta 2003
V Sloveniji obstaja nekaj
[borov različnih avtomobi-
nedvomno ima največjo
,Žo naslov SLO avto, pri iz-
iranju katerega sodeluje šest
^venskih redakcij. Pred ne-
jvnim so naslov slovenski
^0 leta 2003 podelili maz-
[6. To je avtomobil, ki gre
Sloveniji dobro v promet,
oleg tega je v zadnjih mese-
|i osvojil nekaj podobnih
jslovov tudi v drugih drža-
ih. Mazda6 je ob tem prvi
ponski avto, ki je osvojil v
oveniji ta naslov. V konku-
[nci so bili po predhodnem
biranju še renault megane,
ird fiesta, citroen C3 in fiat
jlo.
Slovenski avto leta - mazda6
Cene bencina skačejo
Ker je nafta tekoče zlato in ker se v zadnjem času kar naprej
draži, je razumljivo, da se dražijo tudi različne vrste bencin.
Zadnja primerjava za države Evropske unije kaže, da je liter
neosvinčenega bencina najdražji na Nizozemskem, kjer ho-
čejo zanj 1,17 evra. Malenkost manj morajo za liter odšteti na
Finskem (1,11 evra), medtem ko je tretja na tej lestvici Nem-
čija s ceno 1,09 evra. Najceneje se vozijo v nekaterih manj
razvitih državah članicah EU, in sicer v Španiji, kjer stane
liter neosvinčenega bencina 0,83 evra, medtem ko morajo v
Grčiji zanj odšteti 0,77 evra. V Sloveniji stane liter 95-oktan-
skega neosvinčenega bencina 0,79 evra.
V ZDA so imeli minus
v ZDA so lani prodali 16,8
milijona avtomobilov. Števil-
ka je za 400 tisoč manjša kot
leto nazaj. Lahko pa si vseeno
manejo roke, kajti kljub 11.
septembru je bilo leto 2002 v
tržnem pogledu četrto najbolj-
še v vsej avtomobilski zgodo-
vini ZDA. Med tremi velikimi
ameriškimi tovarnami je naj-
večji minus v minulem letu za-
beležil Ford, saj je bilo kup-
cev njegovih avtomobilov za
9,6 odstotka manj. General
Motors je imel za 0,7 odstot-
ka manj kupcev, pri Chrysler-
ju pa jih je bilo za 2,5 odstot-
ka manj. Po drugi strani pa so
skoraj vse evropske avtomo-
bilske tovarne prodajale do-
bro, še posebej Mercedes Benz,
BMW Audi, Volvo, pa tudi ja-
ponske avtomobilske hiše so
si odrezale svoj kos.
Aprilia znova z Avto
Triglavom
Pred časom smo že poročali
o tem, da je ljubljansko pod-
jetje Avto Triglav prekinilo za-
stopniško pogodbo z italijan-
sko motociklistično hišo Apri-
lia. Prav bi bilo zapisati, da je
pogodbo odpovedala Aprilia,
ki naj bi skrb za slovenski trg
prenesla na hrvaškega zastop-
nika. Avto Triglav je kljub tem
še naprej zagotavljal oskrbo z
rezervnimi deli in opravljal ser-
visne storitve, sedaj pa je priš-
lo do preobrata: Aprilia ne od-
haja iz Slovenije oziroma se ne
ločuje od Avto Triglava, saj so
pogodbo o sodelovanju obno-
vili. Ljubljansko podjetje ozi-
roma zastopnik bo v prihod-
njih dneh obnovilo tudi pogod-
be s svojimi dosedanjimi ser-
visnimi in drugimi partnerji,
hkrati pa bo poskrbelo tudi za
vse druge posle, denimo pred-
stavitev novosti in podobno.
Audi A6
Audi uspešen v letu 2002
Nemški Audi v zadnjih letih tu-
di ne pozna rdečih številk. To ve-
lja tudi za leto 2002, saj so nare-
dili 741 tisoč avtomobilov. To je
bilo za 2,1 odstotka več kot leto
nazaj, poleg tega je tovarna 67 od-
stotkov vsega, kar je naredila, tu-
di izvozila.
Največ vozil, in to 549 tisoč, so
prodali v zahodni Evropi; to je bil za
3,8 odstotka boljši dosežek. Nekaj
slabše se jim je godilo doma, kjer so
za svoje avtomobile našli 243 tisoč
kupcev, pri čemer je bil ta rezultat za
4,4 odstotka skromnejši kot leta 2001.
Več kot 85 tisoč avtomobilov so pro-
dali v ZDA, medtem ko so pravi
boom dosegli na Japonskem, kjer je
bilo kupcev več kot 11 tisoč oziroma
za 42 odstotkov več. Uspešni so bili
na Kitajskem, kjer so prodali več kot
36 tisoč vozil; še bolj pomembno je,
da tam izdelujejo A6. Audi skrbi tu-
di za Lamborghini, nekdanjo itali-
jansko tovarno športnih vozil. Ta je
prej, preden je prišla pod okrilje Au-
dija, tako rekoč životarila. Lani je
bilo vse drugače, saj so prodali 420
vozil oziroma 42 odstotkov več kot
leto prej. Vsekakor je očitno, da so
posel tako doma kot na tujem zelo
dobro zastavili.
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
Mali oglasi - informacije
35
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
36
i^LI OGLASI-INFORMACIJE
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
INFORMACIJE
37
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
38
INFORMACIJE
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
VODNIK
39
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
40
ZANIMIVOSTI
Glasbeno
novo leto z
zamudo
Tudi Mitja Korber, ki Igra v skupini Happy band, med drugim je spremljeval-
na skupina Irene Vrčkovnik, je obujal spomine na čase, ko je delal na Radiu
Celje, zdaj pa je njegova služba povezana izključno z glasbo In Inštrumenti.
Irena ga je stisnila v objem In se mu zahvalila za strune, ki jI jih je prinesel.
Bori Zupančič je dolgo iskal pravi motiv, nato pa vendarle našel druž-
bo, ki jo je tudi narisal. Stane Klančnik (desno) se je spominjal časov, ko
je vrtel glasbo kot tonski tehnik na Radiu Celje ter priznal, da je poleg
novega družinskega člana njegova velika ljubezen še vedno bas kitara.
Enkrat letno se nekje na
Celjskem na povabilo go-
stitelja Braneta Kača sreča-
jo številni glasbeniki. Mi-
nuli četrtek jih je Brane po-
vabil v gostišče Oaza na Pre-
korje, kjer je za njihove že-
lodčke dobro poskrbel šef
Igor Džumhur. Prišli so Ire-
na Vrčkovnik, Alya iz Mo-
zirja, Mitja Korber, Bori Zu-
pančič, Stane Klančnik, An-
drej Koren, trobentač, ki so
ga imenovali Zlata troben-
ta, Metka Bračko, pevec
skupine Chateau, Kosta in
številni drugi. Ker pa so po
duši in srcu glasbeniki, se
mikrofonu in inštrumentom
seveda niso mogli upreti.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIČ
Najbolj lačna je bila Irena Vrčkovnik, katere moto je letos: Povej željo naglas. Le tako, je prepričana In
se ti ta lažje uresniči.
Alya Iz Mozirja se že pripravlja na letošnjo Emo, pesti pa jI bosta ddi
tudi Brane Kač, ki je nastopil na lanskoletnem HIT festivalu, ter st
znanka festivalov Irena Vrčkovnik.
Glasbeniki so si Izbrali inštrumente in Igrali za svojo dušo.
Pevec skupine Chateau In Brane Kač v pevski akciji.
Rotinieilerja za pultom
Si predstavljate, da v trgovini namesto mesarja za
pultom stoji rotweiler? Nekaj takšnega se je pripetilo
Sparovim kupcem v Šempetru, seveda samo tistim, ki
niso pravočasno zbežali iz trgovine.
Zgodba se je začela na
AMZS-jevem parkirišču, kjer
so med pluženjem snega ne-
hote pretrgali zaščitno ogra-
jo, ki loči AMZS od Sipa. Vsi
Šempetrčani vedo, da Sipo-
vo skladišče stražita dva rot-
weilerja, ki vsaj na oko nista
med najbolj prijaznimi psi.
Pretrgane zaščitne ograje ni
opazil nihče drug razen psov,
ki ju je zamikal širni beli svet.
Seveda so ju bolj kot avto-
mobili in tehnični pregledi
pritegnile dobrote v Sparo-
vi trgovini, kjer pa, si lahko
mislite, nad obiskovalcema
niso bili nič kaj navdušeni.
Položaj so rešili žalski poli-
cisti, ki se niso odločili za
ustrelitev psov, pač pa so po-
čakali na njunega skrbnika.
Ta je »siti ovčki« odpeljal na
njuno mesto. Menda sta se
obnašala, kot da vesta, kak-
šno kozlarijo sta ušpičila.
TRACNICE
Horuk!
Takole se je vrgel na zračnico (preneseno pa v vodenj'
občine) braslovški župan Marko Balant, ki šele spozna
va proračunske občinske pasti. Polzelski župan Ljub
Žnidar v ozadju se seveda zadovoljno smeji, saj je ^
prerasel začetniške zadrege.
To se ji še ni zgodilo!
Ali lahko verjamete, da je ministrica za kulturo prvi
doživela, da so jo v kateri izmed občin pričakali s kultih
nim programom? Pa je res. Zgodilo pa se je v Slovenski
Konjicah. Pohvaljeni Konjičani, ki so ministrico »zaV<
zali do konca življenja« še s svojim znamenitim keliho'
in šopkom cvetja, simboloma mesta cvetja - in vina. Oj"
na ta del naziva so pa čisto pozabili...
K-	Št. 4 - 23. januar 2003
Gledališka petica
Posebna izdaja ob Dnevib icomedije Celie, Januar 2003
2
SLG Celje - DNEYI KOMEDIJI 2003
Spet so
pred nami
Dnevi
icomedije
Ugotavljam, da
smo mi, Celjani,
ljudje, ki se radi ve-
selimo: po veselem
decembru tako na-
daljujemo še v ja-
nuarju in februarju
- samo še malo bolj
kulturno obarvano.
Dnevi komedij
nam tako po veseljaškem decembru s sme-
hom na kulturen način nudijo vstop v no-
vo leto
To je dobro in koristno - veselja in sme-
ha pa res ni nikoli preveč in v komedijah,
ki so pogosto aktualne je mogoče prepoz-
nati tudi del nas, del resničnega življenja
in globokih sporočil.
Kot že mnoga leta doslej smo v Celjski
borzno posredniški hiši zadovoljni in po-
nosni,da nam poslovna uspešnost in čut
za kulturna dogajanja v Celju omogočajo,
da smo eden izmed glavnih pokroviteljev
te odlične prireditve.
Tudi letos se skupaj s sodelavci iskreno
veselimo ogledov tekmovalnih predstav
in spremljevalnega programa in pričaku-
jemo obilo smeha, sprostitve in prijetnega
druženja s prijatelji, znanci in gledališki-
mi ustvarjalci. Dnevi komedije nam pri-
jetno polepšajo, ogrejejo in razsvetlijo te
hladne in za nekatere dolge zimske večere.
Izrekam priznanje in zahvalo za dobro
delo gospodu Borutu Alujeviču, upravni-
ku Slovenskega ljudskega gledališča Ce-
lje, in vsem ostalim, ki sodelujejo pri iz-
vedbi Dnevov komedije. Vsem želim us-
pešno delo še naprej in še mnogo dobrih
gledaliških predstav, ki si jih moramo za-
služiti. Za kulturo je potrebno imeti po-
sluh še pred nastankom predstave in se
zavedati, da je potrebno tudi komedije ra-
zumeti, da bi jih lahko ocenjevali.
Zdenko Podlesnik
Smeh je
pol
zdravja
čeprav so besede
iz naslova že neko-
liko izrabljene, pa si
vsaj za zdaj še nih-
če ne upa trditi, da
ne držijo. Nasmeja-
ni ljudje izžarevajo
srečo, veselje, ra-
dost in seveda tudi
zdravje. Dnevi ko-
medije so se v knežjem mestu odlično
prijeli. Pravzaprav so vse predstave tako
rekoč vnaprej razprodane. Vse to doka-
zuje, da imajo Celjanke in Celjani, pa tudi
vsi tisti, ki v naš teater prihajajo od dru-
god, radi gledališče. Vendar to ne pomeni,
da si ljudje želijo samo kruha in iger, gle-
dališče jim namreč ponuja mnogo več. Gle-
dališče je povsem poseben prostor. V njem
se soočamo z različnimi pogledi na svet,
v katerem živimo, z različnimi zaznava-
mi in interpretacijami tega sveta. V njem
se učimo, čutimo in dojemamo. Magičen
trenutek začetka se spremeni v nepoza-
ben sprehod po zanimivi pokrajini naj-
različnejših človeških usod, dejanj, skri-
tih nagibov in sanj. Če pa je vse to podano
še na komičen način, razlogov za dobro
voljo in seveda smeh ne sme manjkati.
Tudi zato je Mestna občina Celje že dva-
najsto leto častna pokroviteljica Dnevov
komedije. Kako že pravijo? Smeh je pol
zdravja!
Bojan Srot,
župan Mestne občine Celje
Tradicija
sodelovanja
se nadaljuje
Kaj pomenijo I>ne-
vi komedije 2003 za
Celje in kaj za Ban-
ko Celje?
Brez dnevov ko-
medije bi bilo Celje
gotovo ob enega naj-
pomembnejših kul-
turnih dogodkov, ki
promovirajo Celje,
njegovo gledališče in kulturo nasploh. Po
obilici negativnih sporočil, ki se pogosto
pojavljajo v medijih, o Celju kot mestu
afer, škandalov in kriminala, je gotovo or-
ganizacija vseslovenskega kulturnega do-
godka nekaj, kar zelo pozitivno prispeva
k splošni podobi Celja, tako v regiji kot v
državi.
Banka Celje kot matična in največja banka
v Celju in regiji, je gotovo poklicana k
temu, da pomaga dvigovati pozitivnejšo
podobo o Celju in s tem hkrati tudi o sebi.
Zato ni bilo nobenih pomislekov o tem,
da ne bi nadaljevali s tradicijo sodelova-
nja pri letošnji prireditvi. Razlog več je v
tem, da je komedija tista zvrst umetnosti,
ki blagodejno prispeva k sprostitvi, ki jo
prinaša smeh.
Za smeh pa pravijo, da je pol zdravja.
Zdravje pa je največja človeška vrednota.
3
SLE Celje - DNEVI KOMEDIJE 2DD3
OCENJEVALCI
DOSEŽKOV
Žirija za Žlahtno komedijsko pero bo izbrala najboljše bese-
dilo anonimnega natečaja. Žirijo sestavljajo:
pisatelj dr. Matjaž Kmecl,
dramaturg in pesnik Krištof Dovjak,
dramaturginja Tina Kosi.
Žirija za Žlahtno predstavo. Žlahtnega režiserja. Žlahtno ko-
medijantko in Žlahtn^a komedijanta leta bo tudi letos podelila
nagrade najboljšim. Žirijo sestavljajo:
igralec Sandi Krošl,
profesor Slavko Deržek,
profesor Mari j an Pušavec.
NAJBOLJŠA PREDSTAVA PO OCENI GLEDALCEV
Tekmovalne predstave bodo kot že prejšnja leta ocenjevali
gledalci z ocenami od ena do pet.
KOMEDIJANT ALI KOMEDIJANTKA VEČERA
Vsak večer bodo gledalci izbrali komedijantko oziroma ko-
medijanta večera.
Komedija je v očeh kritikov pogosto manjvreden žanr. Veli-
kokrat gledališče, ko uprizarja komična dela, naleti na negativ-
no kritiko, čeprav so ta ista dela pri publiki odlično sprejeta.
Dušan Mevlja, znan humorist in gledališki človek, se je takole
pošalil na njihov račun.
O KRITIKAH V JEZIKU KRITIKOV
O kritiki je komaj mogoče reči kaj več kot to, da ni ravno motila.
Kritika je bila ustrezna.
Kritika je bila okusna.
Kritika je bila primerna, pa nekoliko brezbarvna.
Kritika je bila dokaz, da je bilo pero v napačnih rokah.
Kritika je bila skorajda objektivna, ko ne bi bila pristranska.
Kritika je bila okusna, umirjena, pa vendar je imela precej »škripajočih
mest«.
Kritik je kot kritik pokazal nekaj, vendar pa ne zelo mnogo.
Kritika se je držala povečini že utrjenih poti.
Kritik je napisal kritiko z že znanim registrom svojih sposobnosti.
Kritika je bila napisana nekam brez logike, kakor na žalost pogostokrat.
Kritik je uspel brez dvoma dokaj dobro v lagodno konverzacijskem tonu
- vse ostale, dramatične globine so mu ostale, žal, neznane.
O kritiki je mogoče komaj reči kaj drugega kot to, da njen avtor obvlada
slovnico.
Velikanska investicija kritičnega prizadevanja je rodila le slaboten rezul-
tat.
O kritiki je mogoče komaj reči, kakor to, da je zavzela precej prostora.
Z določeno količino hudomušnosti bi bilo mogoče reči, da ustvarja
napisana kritika vtis precej dobre vaje, ki bo šele v prihodnosti dala dobro
kritiko.
(Vsaka še tako očitna podobnost s kritikami nekaterih kritikov je lahko
zgolj slučajna.)
Dušan Mevlja: Smeh za kulisami.
Kot običajno se je zapletlo z razmeroma skromno ponud-
bo, terminskimi zagatami, prepoznimi prijavami in željami
po uvrstitvi v program, potem ko je bil program že sestav-
ljen in objavljen.
Gledališča so ponudila, kar so imela, in iz te raznorodne
palete smo izbrali kolikor toliko enovit program s pretežno
komedijsko satirično usmeritvijo upoštevaje literarno rele-
vantost, uprizoritveno atraktivnost, sporočilno tehtnost in
odrsko očarljivost.
Iluzorno bi bilo stremeti po kvalitetni in žanrski izenače-
nosti.
Predstave govore zato prej ko slej vsaka sama zase, v veli-
kem razponu, od vrhunske uprizoritvene zaokroženosti do
še kar zabavnega zarisa.
Stane Potisk
4
SLG Celje - DNEVI KOMEIIIJE 2DD3
Milan Grgič
JDNICA
Juhica je komedija znanega hrvaškega pisca za gledališče, te-
levizijo, film in radio Milana Grgiča. Grgič je eden najuspešnej-
ših hrvaških dramatikov, saj so njegova dela doživela že več
kot petsto premier. Med najpomembnejšimi so Džimi odhaja (1975),
Visoko pritličje (1977), Čisto mala razdalja (1980), Vroča leta (1981),
Rad imam Njofro (1982), Juhica (1988), Sarmica (1990), Split 3
(1990), Sveti Rok na griču (1993), Božo - Božena (1993).
Prevajalec: Roman Končar
Režiser in scenograf: Roman Končar
(ob izdatni pomoči obeh soigralk)
Izbor kostumov: Nina Ivanič, Maja Končar,
Roman Končar
Igrajo:
Vesna... Nina Ivanič
Kristina... Maja Končar
Saš(k)o... Roman Končar
Predstava ima dve dejanji.
Med dejanji je, normalno, odmor.
Odmor traja približno eno kavico, ali en »šampanjček«,
ali eno »juhico«, ali pa en »kar hočete, samo če imajo«.
Ali pa par dimov. Po želji.
Predstava traja - praviloma,
če ne upoštevamo odmora - 90 minut.
Potem je pa konec.
Potem pa hitro domov.
In intenzivno razmišljati.
O radostih zakonskega življenja.
In enkrat - za spremembo - preiti od besed
k dejanjem. Velja za oba spola.
SLG Celje - DNEVI KOMEDIJE 2003
5
Ivan Cankar:
ZA
NARODOV
BLAGOR
Ena najbolj znanih komedij slovenske dramatike je Cankar-
jeva ostra politična satira Za narodov blagor. Cankar sam je
zapisal: » Zdaj pripravljam satirično farso: spravil bom na oder
tisto ljubljansko družbo, o kateri pravijo, da je cvet naše inteli-
gence, kvintesenca slovenske kulture in poklicana vodnica v
naših literarnih in političnih - predvsem političnih težnjah. Ka-
rikiral sem jako malo in tega niti treba ni bilo. Kdor piše pri nas
po resnici, pravijo, da karikira; to ni nič čudnega, zakaj življenje
tam doli je res strahovita farsa.«
V satiri je Cankar kritično obravnaval dva takratna politična
tabora liberalce in klerikalce. V zameno za politične koristi bi
bili oboji pripravljeni storiti vse. Lahko bi rekli le: osebe se
menjajo, stvar ostane.
UBOGI MOJ NAROD
Dramska igralka Mileva Za-
krajškova je bila tako zavero-
vana v svojo vlogo v Cankar-
jevi komediji Za narodov bla-
gor, da je še po cesti polglasno
ponavljala svoje besedilo:
»Ubogi moj narod, ubogi moj
narod...«
Neka ženska, ki jo je srečala
ne cesti, jo je zaskrbljeno vpra-
šala:
»Za božjo voljo, kaj pa se je
zgodilo, gospa?!«
Režiser: Želimir Mesaric
Dramaturginja: Tina Kosi
Scenograf: Jože Logar
Kostumografinja: Diana Kosec Bourek
Lektor: Simon Serbinek
Izbor glasbe: Želimir Mesaric •
Igrajo:
Aleksej pl. Gornik ... Damjan Trbovc
Dr. Anton Grozd, dež. poslanec,
obč. svetnik itd... Bojan Umek
• Katarina, njegova žena ... Simona K. Ličen
Matilda, njegova nečakinja... Manca Ogorevc
Dr. Pavel Gruden drž. poslanec,
obč. svetnik itd... Renato Jenček
Helena, njegova žena... Jagoda
Jožef Mrmolja, obč. svetnik... Miro Podjed
Klander, obč. svetnik ... Drago Kastelic
Mrmoljevka... Anica Kumer
Julijan Ščuka, žurnalist... Rastko Krošl
Siratka, literat... Zvone Agrež
Fran Kadivec, jurist... Miha Nemec
Profesor Kremžar... Stane Potisk
Hišna pri Grudnovih... Hana Komar
Peter, sluga pri Gorniku ... Borut Alujevič
Statisti: Anton Cvahte, Brane Pilko,
Vojko Koštomaj, Drago Radakovič.
6
SLE CeUB - DNEVI KOMEDIJE 2003
Mfilliam Shakespeare:
SEN
KRESNE
NOČI
Ljubezen je konstantna, prav tako poželenje, samo njuni ob-
jekti so spremenljivke. To govori Shakespeare v Snu kresne noči
in razprostre mrežo ljubezni med poželenjem in pametjo, brez-
sramjem in krepostjo, načeli in onkraj njih, ne da bi to prostra-
no pokrajino opremil s kakršnimikoli smernicami. V Snu sooči
brezmadežno čisto ljubezen z dvema konceptoma ljubezni: strast-
no in romantično. Obe sta podani v varnem ovoju nerealnega.
Obdani sta z mreno fantazme in fikcije, kot da nimata ali ne
moreta imeti prostora v vsakdanjem svetu, kot da se v njem ne
znata udejanjiti. Kaj se pravzaprav dogaja v Shakespearjevem
Snu? V ljubezni izgorevajoči pari, naj bodo srečno ali nesrečno
zaljubljeni, so pred poroko - na koncu se tako ali tako vsi sreč-
no poročijo - postavljeni pred erotično skušnjavo v kresni no-
či, ko jih spolna naslada žene onkraj čustvene zavezanosti iz-
brani osebi. Sen kresne noči je predvsem lepa in duhovita prav-
ljica o svetu, v katerem nazadnje prevlada »resnična ljubezen«,
oplemenitena z razumom, nad nočno zmešnjavo slepil in nago-
nov.
POSLEDICE VNETEGA STUDIA
Dramski igralec Arnold Tovornik je doma pridno vadil vlogo
Othella. Z velikimi koraki je hodil po sobi gor in dol, vpil in
očital Desdemoni nezvestobo.
Soseda v pritličju je slišala vsako njegovo besedo. Vsa raz-
burjena je odšla k predsedniku hišnega sveta in mu dejala, naj
brž kaj ukrene, sicer bo prišlo v Tovornikovi družini do uboja!
Dodala je, da se zelo čudi, čemu mož terorizira svojo ženo, ko
pa je resnica vendar nasprotna: če lahko kdo komu kaj očita, je
to edino Tovornikova žena, ki mora marsikaj pretrpeti, saj se
njen mož skoraj vedno vrača domov v poznih nočnih urah. In
potem ji še grozi in očita nezvestobo!
Kako se je to posredovanje pri predsedniku hišnega sveta
končalo, ni znano, vemo le to, da se je Tovornik od takrat dalje
učil svoje vloge bolj potihoma ...
Prevajalec: Milan Jesih
Režiser: Janusz Kiča
Dramaturginja: Martina Mrhar
Lektor: Srečko Fišer
Scenograf: Kaspar Zwimpfer
Kostumografinja: Gertrude Rindler - Schantl
Avtor posnete glasbe: Arturo Annecchino
Avtor izvajane glasbe in korepetitor: Mirko Vuksanovič
Oblikovalec luči: Saino Oblokar
Asistentka režiserja: Špela Virant
Asistentka kostumografinje: Tanja Zorn Grželj
Igrajo:
Tezej... Peter Musevski
Hipolita... Dušanka Ristič
Lisander... Saša Tabakovičk.g.
Demetrij... Gorazd Jakomini
Hermija... Marjuta Slamič
Helena... HelenaPeršuh
Egej... Branko Ličen
Oberon... Primož Pirnat
Titanija... Ana Facchini
Vilinček... Alida Bevk/Barbara Babič
Škrat... Radoš Bolčina
Klinar... Janez Starina
Klopčič ... Ivo Barišič
Pisk... Daniel Malalan k.g.
Dular... Iztok Mlakar
Gladek... Milan Vodopivec
Lakota... Jože Hrovat
Filostrat... Dean Petrovič k.g.
Otrok... Jan Krašček k.g./ Keti Šinigoj k.g.
SLG Celje - DNEVI NDIMEDIJE 2DD3	7
Janusz Clovracki:
ČETRTA SESTRA
Motivno se Četrta sestra naslanja na znamenito Čehovo dra-
mo Tri sestre, le da v igri poljskega dramatika Glovackega ljudje
hrepenijo po ameriškem velemestu. Žene jih želja, da bi iz dol-
gočasnega, neperspektivnega okolja odšli drugam, kjer je bolje.
Dogajanje je postavljeno v Moskvo zato, ker so tam najbolj
kričeče nakopičene vse skrajnosti tako imenovanega procesa
tranzicije. Toda tokratna tranzicija, ki je posledica padca socia-
lističnih sistemov, je večino ljudi s tega območja potisnila v
vakuum, ki ga le ohlapno opredeljujejo za navadnega človeka
precej oddaljena »načelna merila« kot na primer demokracija
ali svobodni trg. V tej odsotnosti idej in ideologij se ljudje bodi-
si oklepajo starih, že zdavnaj neaktualnih idealov ali pa se opri-
jemajo novih vrednot, ki se predstavljajo predvsem v obliki
denarja. Zgodba se odvija v družini Generala, ki ima tri hčerke.
Najstarejša Vera je še bila vzgojena v obdobju socialističnih
vrednot, toda njena zveza z izkoriščevalskim in povzpetniš-
kim politikom jo degradira tako mentalno kot čustveno, ubija
njeno načelnost in pusti za seboj zagrenjeno, razočarano žen-
sko. Srednja sestra Katja, pravnica, ki v cirkusu krmi zveri, je
ironična podoba številnih ruskih izobraženk, ki se morajo v
novih razmerah oprijeti kakršnegakoli dela in jim kot edina
tolažba ostaja alkohol. Najmlajša Tanja je otrok nove dobe.
Nima predsodkov, je neobremenjena, uči se iz filmov in medi-
jev. Je bistra, hitra in pripravljena na vse, zato se tudi njena
zveza z mafijskim mladeničem zdi edina pot do uspeha. Avtor
je v temelju tragično predstavo podal optimistično. Junaki so
se zmožni s humorjem ozreti na svoj problem in iz tega poteg-
niti najboljše, kar je mogoče. Igra je duhovita in jedka satira,
ki govori o današnji Rusiji.
VZROK
Bilo je na eni izmed vaj v celjskem gledališču. Po odru je
hodil režiser Hieng gor in dol pred igralci.
Marjan Dolinar se je razjezil:
»Ne morem igrati, če hodiš
venomer gor in dol! Zakaj to
počenjaš?«
Hieng je odgovoril:
»Moram, drugače bom zas-
pal!«
Prevajalka: Darja Dominkuš
Režiser: Slobodan Unkovski
Dramaturginja: Darja Dominkuš
Scenografinja: Meta Hočevar
Kostumografinja: Angelina Atlagič
Video: Slavko Hren
Lektorica: Tatjana Stanič
kbor glasbe in korepeticije:
Žare Prinčič
Asistent kostumografinje:
Matej Filipčič
Igrajo:
Vera... Saša Pavček
Tanja... Maša Derganc
Katja... Nataša Barbara Gračner
General... Polde Bibič
Babuška... Štefka Drolc
Kolja... Marko Plantan, AGRFT
Jurij Aleksejevič ... Igor Samobor
Sonja Oniščenko...
Marko Plantan, AGRFT
Miša... Matija Rozman
Ivan Pavlovič Petrov...
Branko Sturbej
John Freeman ... Zvone Hribar
Kostja... Marko Mandič
Stjopa ... Val ter Dragan
Policist... Marko Okorn
8
SLG Celje - DNEVI KDMEDIJE 2DD3
Anton Itomai Linhart:
TA VESELI
DAN ALI
MATIČEK
SE ŽENI
Matiček: »Stara neumnost sčasoma modrost rata in iz starih,
majhnih laži sčasom mlade, velike resnice venkaj rasejo. Zato
je tolikanj resnic. Kakor postavim: resnice, katere vemo in ne
smemo povedati, zakaj veliko resnic se mora zamolčati; resni-
ce, katere hvalimo in ne verjamemo, zakaj veliko resnic se ne
sme verjeti; prisege zaljubljenih, zvestost mladih žen, solze starih
bab, siromačija skopih, bogatija bahačev, obljuba gospode; o,
takih resnic ni ne konca ne kraja!«
Ena najbolj znanih komedij slovenske literarne zgodovine je
Linhartova veseloigra Ta veseli dati ali Matiček se ženi, tokrat je
posebej zanimiva zato, ker je uprizorjena z lutkami. Režiser
Vito Taufer je v preteklih letih večkrat režiral Matička v različ-
nih slovenskih gledališčih, leta 1994 tudi pri nas v SLG Celje,
ob uprizoritvi z lutkami je dejal: »Pri Linhartu (in sploh v gleda-
lišču) me zanima preverjanje različnih tradicij. Tako sem se
želel tokrat vrniti h koreninam. Koliko Linhart zdrži tradicijo
elementarnega, esencialnega gledališča ročnih lutk. Gledališča
Pulcinelle, Puncha, Kasperla, Petruške, Pavlihe..., gledališča, ki
izhaja iz commedie deli' arte in ki naj bi me ob absolutnem
upoštevanju njegovih glavnih značilnosti (impulzivnost, hitrost
reagiranja, premikov, pojavljanja in izginjanja) pripeljalo do
bistva stvari. Ročno lutko sem pri tem odkril kot izrazito več-
plastno figuro, ki presenetljivo zmore tudi različna psihološka
stanja, kar nam omogoča, da (pra)tradicijo uprizarjanja boja
med dobrim in zlim potisnemo tudi na področje intimnega. Pri
tem je zelo pomemben kompromis med detajlom in celoto, saj
gre v našem primeru vendarle za drugačno dramaturgijo. Vse-
kakor gre pri tej uprizoritvi za
zanimivo izkušnjo in lutke me
tudi v bodoče izrazito zanima-
jo.«
Priredba: Vito Taufer
Režiser: Vito Taufer
Likovna zasnova: Barbara Stupica
Avtor scenske glasbe, izvajalec in korepetitor:
Igor Leonardi
Pesmi uglasbil: Janez Krstnik Novak
Lektor: Ar ko
Animacijska priprava: Brane Vižintin
Oblikovanje luči: Miran Udovič, Barbara Stupica
Izdelava lutk: Jože Lasič, Mitja Ritmanič,
Barbara Stupica, Sanja Grcič, Maja Peterlin
Izdelava scene: Miha Jež, Rudi Skopec, Jože Zalar
Igrajo:
Baron Naletel... Brane Vižintin
Rozala, njegova gospa... Martina Maurič
Matiček, vrtnar graščinski... Iztok Lužar
Nežka, hišna ... Katja Povše
Tonček, študent na vakancah... Gašper Malnar
Zmešnjava, advokat na deželi... Gašper Malnar
Žužek, kancelir graščinski... Brane Vižintin
Budalo, njegov šribar... Iztok Lužar
Jerca, županova hči... Martina Maurič
Gašper, delavec... Gašper Malnar
Godci... animira Slavko Milošič
SLG Celie - DNEVI KDMEDIJE 2D03
S
Itane Partljič:
ČAJ ZA
DVE
V domu za ostarele si upokojena igralka plačuje svojo sobo,
da bi imela mir pred ostalimi in da bi še ponavljala znamenite
teatrske vloge. Zaradi prostorske stiske jo direktorica prosi za
uslugo: sobo bi si naj za nekaj dni delila z ubogo staro kmetico.
Ženski tako različnega družbenega, socialnega in zasebnega ni-
voja skupaj ne moreta živeta brez številnih komičnih zapletov.
Direktna kmetica brez dlake na jeziku pogosto spravlja uglaje-
no igralko v zadrego, med številnimi prepiri in nesporazumi pa
se osamljeni ženski tudi navežeta ena na drugo.
Partljičeva komedija Čaj za dve gotovo ne bo razočarala nje-
govih oboževalcev.
PARTLJIČ
Kadar umre kdo od sloven-
skih literatov, priredi Društvo
slovenskih književnikov žal-
no sejo, društveni predstavnik
pa spregovori tudi na grobu. Ko
sta se o teh neprijetnih obvez-
nostih pogovarjala Tone Part-
ljič in Tone Pavček, je takratni
predsednik društva Partljič de-
jal:
»Pomisli, samo v nekaj dneh
razlike sem moral spregovo-
riti pokojnima Janku Lavrinu
in Francetu Vodniku.«
»To ni nič,« ga zavrne Pav-
ček, »pomisli samo, kakšne mr-
tvece sem imel jaz: Kocbeka,
Ocvirka, Bena Zupančiča, Ko-
smača, Kozaka, Suhodolčana,
Borka...«
Režiser: Robert Raponja
Dramaturg: Vili Ravnjak
Lektorica: Lidija Simonič
Scenografinja: Dinka Radičevič Frangež
Kostumografinja: Stanka Vauda
Skladatelja: Arinka in Franci Blaškovič
Svetovalec za odrski gib: Ivica Knez
Oblikovalec luči: Roman Jarh
Oblikovalka maske: Mirjana Djordjevič
Igrajo:
Jasmina Rudolf,
upokojena igralka ... Barbara Jakopič Kraljevič
Angela Bračko, kmetica... Sonja Blaž
Janko Gregorčič, upokojenec ... Vlado Novak
Marjana, direktorica doma
za ostarele občane ... Maja Gal Štromar
Dežurna sestra ... Irena Mihelič
Sestra... Mojca Simonič
Gospod Blažič, župnik ... Uroš Potočnik
Bračko, sin... Ivica Knez
Upokojenci... Anica Sivec, Franci Gabrovšek,
Zvone Funda
10
SLG Celje - ONEVI KOMEDIJE 2003
Agatha Christie:
MIŠOLOVKA
Agatha Christie je bila sijajna avtorica številnih popularnih detektiv-
skih, vohunskih in avanturističnih romanov. Uspešno je uporabljala pri-
ljubljen trik kriminalk - prikrivanje zločinca in odvračanje bralca od
storilca na napačne sledi. Ko se zgodi zločin se na istem kraju, ob istem
času pojavi ne le morilec, ampak tudi drugi ljudje, ne zato, ker bi hoteli
moriti, marveč iz drugih razlogov. Pogosto gre za njihove skrivnosti iz
preteklosti, ki jih prikrivajo in pleteničijo v laži. Tajijo, da so bili na kraju
zločina, ker bi morali razkriti skrivnost. Zato nimajo alibija in so sumlji-
vi. Velika mikavnost Agathe Christie je v tem, da zna bralca ali gledalca
prisiliti, da z napeto pozornostjo spremlja zgodbo, dokler problem ni
rešen.
Mišolovka je bila prvotno napisna kot tridesetminutna radijska igra Tri
slepe miši ob 80. letnici rojstva kraljice Mary.
Agatha Christie je kriminalko poklonila svojemu vnuku za deveti rojstni
dan.
Mišolovko so premierno uprizorili 25. novembra 1952 v Londonu.
CHRISTIE
Angleška pisateljica Agatha
Christie je s svojimi detektiv-
kami dosegla mednarodni slo-
ves. Njen mož je bil arheolog.
Rada je ponavljala:
»Najsrečnejša žena na svetu
sem: bolj ko se staram, bolj me
soprog obožuje.«
lONESCO
lonesco se je poskusil tudi v
sofistiki:
»Vsi mački so umirljivi, So-
krat je umirljiv, torej je Sokrat
maček.«
LESSING
V družbi je mladenič vpra-
šal reformatorja nemškega gle-
dališča, kakšna je pravzaprav
razlika med komedijo dramo
in tragedijo. Lessing je odgo-
voril:
»Dejstvo, da tega ne veste,
je zame komedija, za družbo
drama, za vas pa tragedija.«
Prevod: Breda Pugelj
Režiser: Vito Taufer
Asistentka režije: Klavdija Zupan
Scenografinja: Tanja Radež
Kostumograf: Zoran Garevski
Glasba: Igor Leonardi
Svetlobno oblikovanje: Igor Berginc
Maskerka: Alijana Hajdinjak
Pesmico zapeli: Domžalčki,
pevski zbor Glasbene šole Domžale
Zborovodkinja: Jožica Vidic
Igrajo:
Giles Ralston... Jernej Kuntner
Major Metcalf... Janez Hočevar - Rifle
Mollie Ralston ... Mojca Partljič
Gospodična Casevvell...
Sabina Kogovšek
Christopher Wren... Aljoša Ternovšek
Narednik Trotter... Jure Zrnec
Gospa Boyle ... Marijana Brecelj
Gospod Paravicini... Jonas Žnidaršič
SLE Celje - DNEVI KDMEDIJE 2D03
11
Carlo Galdnni:
KRČMARICA
MIRANOOLINA
Goldoni je avtor
številnih komedij, v
svojem življenju jih
je napisal čez dvesto.
Krčmarica je nasta-
la ob karnevalu leta
1753 in je še danes
izjemno popularen
gledališki tekst. Ko-
medija se odvija v
gostilni krčmarice
Mirandoline, ki me-
ša glavo vsem moš-
kim. Posledica tega
so številne humome
situacije.
NINCHI
Annibale Ninchi, italijanski
gledališki in filmski igralec, je
bil s svojim gledališčem na go-
stovanju v podeželskih meste-
cih. V nekem kraju je zbolel
igralec, ki bi moral nastopiti v
vlogi slepca, in treba ga je bilo
nadomestiti. Ninchi je pokli-
cal drugega igralca in mu de-
jal:
»Drevi boš zaigral slepca.«
»Saj ne znam niti besedice.«
»Nič hudega, boš pa bral,« je
končal pogovor Ninchi.
NOVELU
Dogajalo se je, da je kak igra-
lec zaradi treme na odru po-
vsem pomešal dialog. Novel-
li, znan italijanski igralec, je bil
mojster domiselnih odgovo-
rov. Nekoč bi moral nekdo na-
stopiti in povedati:
»V predsobi čaka gospod šti-
ridesetih let.«
Namesto tega je dejal:
» V predsobi štirideset let ča-
ka gospod.«
Novelli je nadaljeval:
»Pa naj počaka še kakšno le-
to.«
POLGAR
Avstrijski dramatik, esejist
ter gledališki in filmski kritik
Alfred Polgar, s pravim ime-
nom Alfred Polak, je
do odhoda v emigra-
cijo pisal članke za
dunajske časnike. Ne-
ka redakcija si je do-
volila v Polgar j evem
prispevku nekaj spre-
meniti. Avtor je ugo-
varjal:
»Zdaj ste postavili
ritem stavka na glavo!«
»Saj tega ne bo nih-
če opazil,« je menil re-
daktor.
»Vi morda ne,« mu
je od\Tnil Polgar, »pov-
prečen bralec pa!«
Priredba v primorsko narečje: Adrijan Rustja
Režiserka: Katja Pegan
Dramaturginja: Diana Koloini
Scenograf: Milan Percan
Kostumografinja: Slavica Radovič
Avtor glasbe: Mirko Vuksanovič
Igrajo:
Mirandolina... Saša Pavček k.g.
Vitez... Vojko Belšak
Markiz... Livij Bogateč k.g.
Grof... Ludvik Bagari k.g.
Fabricij ... Boris Cavazza
Hortenzija ... Mojca Fatur k.g.
Dejanira ... Maja Gal Štromar k.g.
12
SLE Celje - DNEVI KDMEDIJE 2DD3
Fedja Sehovič:
KURBE
Duhovita in zabavna igra o vojni in vojakih, v kateri nastopa-
jo tudi »umetnice« - članice baletne skupine, ki so v resnici
prodajalke ljubezni, prijateljice noči in kar je še drugih izrazov,
ki v lepem jeziku opisujejo ženske, ki se ukvarjajo z najstarejšo
obrtjo na svetu. V absurdni situaciji stopijo v obrambo domo-
vine in postanejo vojaki, ki pa ne morejo povsem pozabiti svo-
jih starih razvad kot so spogledovanje, zapeljevanje, pijančeva-
nje ... To jih seveda pripelje v razne zabavne situacije in povzro-
či veliko zmede in kravala. Igra se spretno giblje med burkaš-
kim kvantanjem in zdravim humorjem.
Prevajalec: Bruno Hartman
Režiser: Andrej Stojan
Scenograf: Sveta Jovanovič
Kostumografinja: Marija Kobi
Glasba: Lado Jakša
Igrajo:
Hilda, šefica baletne skupine ... Sonja Pavčič
Greta, članica skupine... Mojca Korbar Hočevar
Adela, članica skupine... Lili Baček Kermavner
Anica, članica skupine... Staša Orlando
Pepina, članica skupine... Anica Horvat
Eržika, članica skupine ... Brigita Tripkovič
Kristina, članica skupine, Mirjam Pirnat
Dietler, stotnik... Tone Bertoncelj
Poročnik... Bojan Vister
Oficir UF ... Danijel Smon
Derek Benfield:
SPET
SKUPAJ
Spet skupaj ima vse prvine tipične angleške komedije: med
poročenim moškim in samsko žensko se plete žgečkljivo raz-
merje, ki je polno nenavadnih in smešnih preobratov. Igra je
zasnovana kot vrsta pogledov v vse odločilne trenutke Bernar-
dovega intimnega življenja, ki se jih glavna junaka, Bernard in
njegova nekdanja ljubica Marion, spominjata ob vnovičnem sni-
denju dvaindvajset let po koncu njune prve zveze. Spominjanje
pa kmalu pripelje do tega, da se spet zapleteta.
Zapleten mozaik preteklosti in sedanjosti, v katerem nam
dva igralca pričarata ljubezenski trikotnik nekoč in danes, gle-
dalca navduši z verbalno in situacijsko komiko. Osrednji pro-
tagonist je simpatičen, a hkrati pravo nasprotje romantičnega
ljubimca; je plašen, sramežljiv in neroden. Igra je prava angleš-
ka komedija v najboljši podobi.
Prevod:
Jan Jona Javoršek
Režiser:
Dušan Mlakar
Scenografinja in
kostumograf inj a:
Irena Pivka
Lučno oblikovanje:
Janez Kocjan
Izbor glasbene
opreme:
Darja Hlavka
Oblikovanje:
Brane Zalar
Lektor: Jože Faganel
Igrata:
Marion... Maja Sever
Bernard...
Uroš Smolej
WOODYALLEN
Ko so Woodyja Alle-
na vprašali, kaj bi rad,
da bi čez sto let rekli o
njem, je odgovoril:
»Rad bi, da bi rekli:
'Za svoja leta se še kar
dobro drži!'«
SLE Celje - DNEVI KDMEDIJE 2DD3
13
Darko Lukič:
KRALJICE
V komediji Kraljice srečamo junakinje v okolju, kjer je nacio-
nalna nestrpnost sestavni del vsakdanjega življenja; z njo je
treba živeti, z njo se je treba sprijazniti, ker drugače pač ne gre.
Na srečo ta nacionalizem na zasebni ravni ni del državne politi-
ke, zato ni življenjsko nevaren. Ogroža samo dostojanstvo, ki
pa je v naših razmerah tako ali tako preveliko razkošje.
Darko Lukič je o tej temi spregovoril na duhovit, neobreme-
njen in ne pretirano zagrenjen način, z veliko mero razumeva-
nja za svoji junakinji in njune 'odklone', za katere pa v večini
primerov sami plačata najvišjo ceno. Njegov pristop k tej zah-
tevni temi je po vseh dramah, ki so nastale na območju bivše
Jugoslavije v zadnjih letih, dobrodošla sprememba. Lukiču se
je zdelo bolj pomembno, da njegovo besedilo osvoji gledalce z
zanimivostjo in šarmom, kot pa da jih napolni z grenkobo in
vdanostjo v usodo.
Prevod: Maja Gal Štromar
Režija: Robert Raponja
Dramaturgija: Tatjana Šuput
Koreografija: Miha Lampič
Glasba: Franci in Arinka Blaškovič
Kostumografinja: Marinela Jeromela
Scenograf: Tomaž Strucl
Oblikovanje luči: Želj ko Količ
Maskerka: Mojca Gorogranc
Igrajo:
Aleksandra Balmazovič
Urška Hlebec
Jadranka Dokič
Poje: Nika Vipotnik
Fran Milčinski Ježek:
JEŽKOV
VEČER
Na Odrupododrom se bo predstavila nekdanja operna pevka,
ki se je kasneje odločila za poklic svobodne umetnice, Nika
Vipotnik iz Žalca. Nika Vipotnik se ukvarja z različnimi zvrst-
mi petja, predvsem s kabaretom. Tokrat bo zapela songe znane-
ga slovenskega šansonjera Frana Milčinskega Ježka.
... Ta moj narobe svet je več kot prima
konča se spredaj in začne se uzad,
pomlad je, ko drugod je pusta zima
in kdor sovraži me, ima me rad ...
in skupaj z njim grem pesmico zapet -
zato je pravšnji moj na-ro-be svet!
14
SUS Celje - ONE¥l KDMEDIJE 2DD3
Ronald Hanvood:
KVARTET
Kvartet je sentimentalna komedija, ki nas popelje v svet štirih
nekdanjih opernih pevcev, ki so sedaj prestari, da bi še lahko
peli in nastopali. Verdijeva obletnica jim služi kot dober izgo-
vor za vrnitev na oder - odločijo se odpeti slavni kvartet iz
opere Rigoletto. Komedija je napisna z mojstrskim spojem sme-
šnega in žalostnega, sijajnimi dialogi in nizanjem zelo komič-
nih situacij. Avtor se ne posmehuje svojim likom, njihovi med-
sebojni odnosi so polni topline, a hkrati tudi zavisti in ljubo-
sumnosti.
Prevod: Sonja Bašič
Režiser: Relja Bašič
Scenograf: Petar Mihanovič
Kostumografinja: Diana Kosec Bourek
Asistentka režiserja: Aida Bukvič
Izbor glasbe: Vesna Šir
Igrajo:
Cecily Robson ... Ivanka Boljkovac/Slavica Jukič
Reginald Paget... Pero Kvrgič
VVilfred Bond... Vanja Drach
JeanHorton... Sanda M. Langerholz
ČISTO ČEZZ
Predstava je na-
daljevanje uspe-
šnega projekta Ma-
lo čezz, za razliko od
prvega dela, kjer je
poudarjeno iskanje
identitete, je v dru-
gem delu ta identi-
teta najdena in po-
stavljena pod vpra-
šaj, najmočnejše pa
se izraža kot humor-
na, ironična, včasih
celo cinična erotič-
no-religiozna fanta-
zija, ki se pogosto
poigrava z značil-
nimi slovenskimi
temami in miti.
Predstava ostaja v okvirih kabareta, tekstovno podlago pred-
stavlja slovenska poezija. Tokratni izbor obsega pesmi treh du-
hovitih mojstrov pesniškega jezika Andreja Rozmana Roze, Mi-
lana Dekleve in Gustava Januša.
Glasba: Gabriel Lipuš
Koreografinja in režiserka: Mojca Horvat
Dramaturg: Blaž Lukan
Scenografinja in kostumografinja: Vasilija Fišer
Korepetitor: Gabriel Lipuš
Lektor: Polde Bibič
Maska: Elke VVeratschnig
Oblikovalec luči: Jiirgen Erntl (Axtone)
Oblikovanje zvoka: VVolfgang Lehner (Axtone)
Igrajo in pojejo:
Tenor... Damjan Trbovc
Alt... Magdalena Kropiunig
Bas... Erhard Oschina
Bas-bariton ... Samo Lampichler
Sopran... Sonja Koschier
Mezzo-sopran... Florentina Uneg
Bariton... Gabriel Lipuš
Glasbeniki:
Bas... Štefan Gfrerrer
Harmonika... Roman Pechmann
Kitara... Primus Sitter
Klaviature, violina ... Karen Asatrian
Saksofon, klarinet, flavtaMichael Erian
Bobni... Emil Krištof
POKROVITELJI ONEVOV KOMEOlJE 2003