KURIR NOVO MESTO 28. junij 1983 leto XII. *14 časopis kolektiva industrije motornih vozil Plan 83- začetni korak sanacije! Čez nekaj tednov bo prvi resnejši obračun rezultatov našega dela v tem letu. Ne želimo napovedovati polletnih dosežkov, očitno pa je, da bomo količinsko presegli vse lanske številke; zato bi radi opozorili na nekatere elemente plana in na okoliščine, v kakršnih smo ga oblikovali. Predvsem velja poudariti, da je letošnji gospodarski načrt dobil zaključeno obliko razmeroma pozno, tedaj, ko smo žs krepko zakoračili v koledarsko leto. To pa ne pomeni, da nismo že od začetka leta ravnali tako, da bi (ne glede na vrsto neznank) kar najbolj presegli lanske rezultate. Obračun po- slovanja po prvem trimesečju je potrdil uspešnost teh prizadevanj. Težišče naših planskih naporov je bilo nedvomno usmerjeno k usklajevanju plana in programa sanacije, ki je prav v prvih mesecih tega leta doživljal korenite vsebinske dopolnitve in dobival obliko, v kateri so ga potrdili delavski sveti temeljnih organizacij, delovne skupnosti in nazadnje tudi delavski svet delovne organizacije IM V. Sanacijski program je bil izhodišče za opredelitev glavnih elemento plana, zato tudi slednji predstavlja temeljni kamen sanacijskega programa in začetni (morda najzahtevnejši) korak pri njegovem uresničevanju. Zaradi tega naj ne bo odveč ponovno podčrtati nekatera najvažnejša poglavja letošnjega plana. 1. PLANIRANI FIZIČNI OBSEG IN VREDNOST PROIZVODNJE PROIZVOD KOLIČINA SKUPAJ VREDNOST D. TRG IZVOZ DOK. TRG IZVOZ 1. Oseb.vozila kom 23.000 25.000 46.000 5.949.446.800 5.807.222.000 ll.756.668.8oo 2. Dost.vozila kom 2.Ali - 2.411 1.034.218.146 - 1.054.218.146 3. Serv.oprema ▼ - - - 28.681.ooo - 28.681.ooo 4. Rez. deli - - - - 1.167.36o.000 - 1.167.56o.000 5- Deli, sklopi - - - - 278.8i3.000 - 278.8i3.OOO 6. Prikolice a. N.mesto kom 2.195 10.826 15.021 458.740.450 1.4o8.118.062 1.846.858.492 b. Brežice kom 400 2.685 3.085 115.936.800 670.807.879 786.744.679 c. Deinze kom - 5.961 5.961 - 587.511.484 587.511.484 skupaj 2.595 19.472 22.067 554.677.23o 2.666.457.425 5.221.114.655 7. Rez. deli (prikolice) - - - - - - 32.64o.000 2. PRESKRBA S SUROVINAMI IN REPROMATE-RIALOM Repromaterial bomo pridobili na tri glavne načine: — na bazi kooperacije z RNUR, — na bazi pogodb in dogovorov z jugoslovanskimi dobavitelji in kooperanti, — z rednim uvozom repro-materialov. Preskrbljenost na inozemskem trgu ni problematična, vprašljiv je le uvoz repromate-riala zaradi znane devizne zagate; zelo težko je pridobiti uvozna dovoljenja, plačevati pa moramo vnaprej ali dobiti čvrste bančne garancije, kar vsekakor pove uje ceno repro- materialov oz. stroške gospodarjenja. Stanje na našem trgu je problematično. Zaradi posredne ali neposredne devizne odvisnosti pri proizvodnji izdelkov naši dobavitelji zahtevajo približno 20% devizno participacijo, po drugi strani pa so cene izdelka oz. repromateriala približno 1,5- do 2-krat višje kot na svetovnem trgu, kar bistveno povečuje stroške proizvodnje in slabšo devizno bilanco. Za preskrbo iz tujine ima IM V za večino repromateriala dolgoročno pogodbo, kiji zagotavlja oskrbo na osnovi c/C. Pri neposrednem uvozu ima letne okvirne pogodbe in fiksna naročila. Domača preskrba je bila do nedavnega v veliki meri pogojena s kratkoročnimi pogodbami ali naročili, kar ni zagotavljalo redne preskrbe. Zato bomo v letošnjem letu (kakor smo že v preteklem) pristopali k dolgoročnim dogovorni oz. samoupravnim sporazumom z vsemi pomembnimi kooperanti oz. dobavitelji. Smatramo, da si bomo s pravočanim planiranjem in dolgoročnimi povezavami zagotovili tudi domačo oskrbo z ustreznim repromate-rialom. Tako so bistveni cilji s področja preskrbe z repromaterial om: — pravočasno planiranje potreb po repromaterialu, — najti ivsaj dva dobavitelja za eno vrsto repromateriala, — zamenjati čim več uvoznega repromateriala z domačim, — dohodkovna povezava z vsemi kooperanti in nekaterimi dobavitelji na osnovi skupnega vlaganja, — večja povezava z malim gospodarstvom na temelju dolgoročnih pogodb. 3. NALOGE NA PODROČJU RAZVOJA Težiščne naloge na področju razvoja so: — del in analize pri izdelavi sanacijskega programa v DO IM V; — izdelava in dokončanje dokumentacije za proizvodnjo prikolic v sezoni 1983/84; v sodelovanju z zunanjimi sodelavci bodo potekala dela na ureditvi interiera in definiranju novih materialov; — izdelava dokumentacije za proizvodnjo prikolic v sendvič tehnologiji, katerih proizvodnja bo potekala v sezoni 1984/85, v tovarni Deinze pa že v sezoni 1983/84; — program osvajanja delov iz uvoza pri domačih kooperantih in pri dobrem gospodarstvu, da bi se zmanjšala odvisnost od uvoza na minimum; — izdelava dokumentacije za program proizvodnje tovornih (Nadaljevanje na 2. str.) (Nadaljevanje s 1. str.) prikolic, kjer bo potrebno dokončati že začeto delo pri konstrukciji prikolic in opraviti analizo trga; — izdelava dokumentacije za proizvodnjo programa motor-honov in definiranje programa; — izdelava tehnične dokumentacije za homologacijo prikolic v posameznih deželah ter na osnovi tega tudi homologira-nje pri državnih uradih dežel, kjer prodajamo prikolice; — izdelava dokumentacije pri rekonstrukciji dostavnega vozila 85, kjer bo zajeta delna rekonstrukcija vozila zaradi vgradnje novih motorjev; — izdelava in dokončanje dokumentacije za gospodarsko vozilo 83 in uvajanje vozila v proizvodnjo; — izdelava razvojne študije za novo družino vozil, ki naj bi postala osnova programa \ dostavnih vozil; — aktivnosti na področju IMV -1 bodop£>tekale v okviru sanacije težke! presernice ter osvajanje novih orodij in priprav za vozilo R X in R 9; aktivnosti bodo potekale tudi pri iskanju in določanju dobaviteljev in kooperantov, pri pripravi delovnih površin za proizvodnjo, pri prevzemu in montaži opreme ter uvajanje proizvodnje; — izdelava dokumentacije pri tehnološkem projektiranju IMV 2; — proizvodnje sestavnih delov vozila R X in R 9; — sodelovanje pri projektiranju z RNUR; — izbira domače opreme; — usklajevanje s proizvajalci domače opreme. 4. ORGANIZACIJSKO— KADROVSKE ZADEVE Plan pokrivanja potreb po delavcih v letu 1983 Nove potrebe bodo izhajale iz razširjenega obsega proizvodnje, uvajanja novih programov, razširjene dejavnosti posameznih služb ter zamenjave kadrov. Naj večje potrebe se pojavljajo po visoko strokovnem kadru, t. j. delavcih z visoko in višjo šolo. Čeprav izahaja velika večina potreb po delavcih z visoko in višjo šolo zaradi novo organiziranega razvojnega inštituta in razširjene dejavnosti posameznih strokovnih služb, odpade velik delež na račun neustrezne kadrovske zasedbe. V zadnjih letih je fluktuacija izredno visoka. Zato bo v letu 1983 prioritetna naloga zaustaviti trend fluktuacije. Planiramo, da bo fluktuacija v letu 1983 dosegla povprečno 10,7 % stopnjo. Kot smo zapisali že v smernicah kadrovske politike, bomo tako kot 1982 tudi vletu 1983 najprej izkoriščali notranje kadrovske vire, šele nato zunanje. a) V notranje vire zagotavljanja potrebnega kadra vključujemo: — prilive iz šol na podlagi štipendiranja, — napredovanje, povzročeno z izobraževanjem ob delu, — notranje prerazporeditve, — prihodi iz JLA. b) K zadovoljevanju potreb po delavcih iz zunanjih virov prištevamo: — generacijski priliv, —r delovne razerve, — zdomce, — preselitve, — priliv iz drugih delovnih organizacij. Pri planiranju priliva iz zunanjih virov predvidevamo, da bomo: a) z ustreznim poklicnim usmerjanjem in oblikovanimi programi usposabljanja in izobraževanja zajemali pretežen del mladih, ki po osnovni šoli ne nadaljujejo izobraževanja; b) z dinamično kadrovsko politiko, možnostjo reševanja stanovanjskih vprašanj ter zagotavljanjem strokovnega in osebnostnega razvoja strokovnih kadrov dosegli načrtovani zunanji priliv strokovnega kadra; c) fluktuacijo ozkega in širokega profila delavcev nadomeščali z fluktuacijo, iz drugih delovnih organizacij, kar pogojuje postopno urejanje številnih vprašanj življenja in dela naših delavcev (prevozi, odnosi, osebni dohodki, možnost nadaljnjega usposabljanja itd.); d) kljub velikim potrebam bomo selektivno zaposlovali predvsem delavce, ki so se pripravljeni delovno vključiti v realizacijo proizvodnih in drugih načrtov. Za leto 1983 planiramo 6.122 zaposlenih, na podlagi potreb ter ocene možnosti zadovoljevanja potreb bomo tako povečali zaposlenost za 4,1 %. Strokovno, splošno in družbeno izobraževanje že zaposlenih delavcev v IMV Že zaposlene delavce bomo vključili v nadaljnje izobraževanje v naslednjih oblikah: Kljub optimalno zastavljenim načrtom priliva kadrov in kadrovskih premikov pa v letu 1983 ne bomo pokrili vseh kadrovskih potreb, saj so potrebe, predvsem po delavcih z višjo in visoko izobrazbo, večje od možnosti priliva v letu 1983. Štipendiranje V letu 1983 bomo v IMV štipendirali 441 štipendistov, ki že imajo sklenjeno štipendijsko pogodbo. Od tega bodo 104 štipendisti po planu zaključili šolanje. Pregled štipendiranja po stopnji zahtevnosti in skupni razpis štipendij za šolsko leto 1983/84 prikazuje naslednji pregled: — z vključitvijo v z zakonom obvezne programe, — z vključevanjem v razpisne oblike tečajev in seminarjev, — s spodbujanjem samo-izobraževanja, — z vključevanjem v izobraževanje, ki ga bomo organizirali v IMV, — z vključevanjem v študij ob in z dela. Za pridobitev višje stopnje izobrazbe bomo delavce spodbujali, da se vključujejo v nadaljnje organizirane oblike izobraževanja ob in iz dela ali s samoizobraževanjem zlasti v programih in obsegu, ki je podan v razpisu za leto 1983 (62 delavcev). 5. STANOVANJSKA POLITIKA a) Zagotavljanje sredstev Zaradi izkazane izgube v letih 1980, 1981 in 1982 letos tozdi ne bodo izdvajali sredstev in oblikovali sklada skupne porabe, prav tako ne bodo izdvajali dogovorjenih 3 % prispevka za združevanje sredstev za kadrovska stanovanja. Tozdi in DSSS so v preteklem letu izčrpali vsa sredstva, oblikovana na osnovi vezave pri bankah, razen tozda Tovarna avtomobilov ki razpolaga še s 780.000 din neizkoriščenega posojila pri Ljubljanski banki. Na r ačunih posameznih tozdov so še naslednja sredstva, oblikovana na podlagi izdvajanja v letu 1980: Stopnja zahtevnosti n. iv. v. VI. VIL Skupaj: Sedanje stanje Število razpisa 42 50 92 149 180 40 50 70 47 68 411 377 TA 4,065.373,60 din TP 654.166,70 din THS 778.146,15 din Commerce 584.379,65 din DSSS 1,416.196,55 din Črnomelj 449.063,45 din Brežice 434. 35,25 din Šentjernej 108.222,50 din Mirna 1,583.197,05 din skupaj: 10,145.334,80 din Delen priliv sredstev lahko pričakujemo od lastne udeležbe delavcev za pridobitev družbenih stanovanj. To bo izredno skromen vir, ker tozdi ne razpolagajo s praznimi stanovanji in ne planirajo nakupa novih stanovanj. V letu 1983 tozdi tudi ne bodo izdvajali in združevali sredstev vzajemnosti pri stanovanjskih skupnostih in prispeva-1 i sredstva za komunalno urejanje stavbnih zemljišč pri stavbno—zemljiških skupnostih. b) Združena sredstva Tozdi tudi v letu 1983 ne bodo izdvajali sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj za skupne kadrovske potrebe. Tozdi so v preteklih letih vezali stanovanjska sredstva pri banki in pridobili pravico do posojil za nakup družbenih stanovanj. Posojilo za nakup stanovanj so pridobili tudi iz sredstev vzajemnosti pri stanovanjski skupnosti. Iz najetih posojil pri banki oz. stanovanjski skupnosti imajo tozdi v letu 1983 obveznosti v znesku 13,975.329,90 din. Možnosti zadovoljevanja stanovanjskih potreb delavcev Zaradi že navedenih vzrokov bodo možnosti razreševanja stanovanjskih vprašanj delavcev izredno skromne, saj bodo tozdi razpolagah le s sprostitvijo obstoječega stanovanjskega fonda, ki bo v letu 1983 po naših ocenah minimalna. V letu 1983 predvidevamo, da bo na nivoju sozda IMV 20 delavcev rešilo svoje stanovanjsko vprašanje z individualno gradnjo in 5 s sprostitvijo fonda stanovanj. Sredstva tozdov na računih skupne porabe bodo namenili izključno za odplačevanje anuitet iz najetih posojil. Glede združenih sredstev je potrebno proučiti možnost uporabe sredstev pri Ljubljanski banki za rekonstrukcijo stanovanjskih stolpičev na Zagrebški cesti, ali možnost uporabe sredstev za dodeljevanje stanovanjskih posojil delavcev i tozdov, oz. za skupno reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev z drugimi OZD. 6. PLAN INVESTIRANJA Vsa vlaganja v proizvodne zmogljivosti bodo v skladu s sanacijskim programom tako v avtomobilski kot tudi v prikoli-čarski dejavnosti. 1. Avtomobilska proizvodnja 1.1. Proizvodnja avtomobilov — IMV 1 V letu 1983 so predvidena vlaganja v zaključitev pričetih gradbenih del v tovarni avtomobilov v Novem mestu, in sicer: — zaključitev izgradnje razširitve tovarne, — izgradnja dela severnega aneksa za mešalnico lakov in C02 postajo, — izgradnja protipožarne zaščite v lakirnici, — zaključitev začetih gradenj na zunanji ureditvi. Poleg tega so predvidena dela na ureditvi energetike, in sicer: — izvedba novega visokonapetostnega napajanja z električno energijo, — priključitev četrtega kotla v kotlarni, — ureditev dovažanja mazuta po železnici, — prestavitev elektroenergetskih, toplovodnih in ostalih povezav v energetski kanal med energetsko postajo in tovarno avtomobilov. Kar zadeva tehnološko opremo, je predvideno dokončanje rekonstrukcije lakirnice karoserij in lakirnice drobnih delov ter postavitev nekaterih posameznih strojev, ki so bili nabavljeni iz predhodnega investicijskega programa. Predvidena so naslednja vlaganja: I. gradbana in inštalacijska dela 252.521 tisoč din II. domača oprema 41.236 tisoč din III. uvozna oprema — dinarska protivrednost 21.852 tisoč din — carina in stroški uvoza 8.291 tisoč din IV. ostalo 12.968 tisoč din — interkalarne obresti 36.194 tisoč din skupaj 373.062 tisoč din Plan financiranja je naslednji: 1. krediti izvajalcev del 37.800 tisoč din 2.krediti dobaviteljev opreme 12.360 tisoč din 3. interesno združevanje 121.535 tisoč din 4. krediti bank 201.367 tisoč din skupaj 373.062 tisoč din 1.2. Proizvodnja velikoserijskih avtomobilskih delov V letu 1983 je predviden pričetek izgradnje nove tovarne za proizvodnjo velikoserijskih avtomobilskih delov na Mirni. Opravljena naj bi bila projektantska dela, priprava zemljišča, izgradnja komunalnih naprav in temeljenje objekta. Predvidena vlaganja so: I.gradbena dela IV. ostalo - interkalarne obresti skupaj Viri financiranja: 1. interno združevanje 2. krediti bank 3. krediti izvajalcev del skupaj 110.600 tisoč din 12.693 tisoč din 8.756 tisoč din 132.049 tisoč din 37.000 tisoč din 78.549 tisoč din 16.500 tisoč din 132.049 tisoč din 2. Proizvodnja prikolic V okviru sanacijskega programa proizvodnje prikolic so predvidena naslednja dela: 2.1. Tovarna prikolic Novo mesto Predvideno je dokončanje izgradnje tovarne na lokaciji južno od industrijskega tira, dobava tehnološke opreme in delno izvršena montaža. 2.2. Tovara prikolic Brežice Izvrši se projektiranje in priprave na izgradnjo razširitve tovarne. Opravi se naročilo proizvodne opreme. 2.3. Tovarna opreme Šentjernej Prične se z razširitvijo proizvodnega prostora. Izvrši se dobava tehnološke opreme ter delno montaža. 2.4. Tovarna opreme Črnomelj Izvrši se projektiranje in priprava na izgradnjo nove tovarne opreme. Naroča se proizvodna oprema. 2.5/. Tovarna oken Šmarjeta Izvrši se dobava tehnološke opreme. 2.6. pbrat Semič Izvrši se dobava tehnološke opreme. (Nadaljevanje na 4. str.) Vrednost predvidenih vlaganj je naslednja: I. gradbena dela 302.831 tisoč din II. domača oprema 180.553 tisoč din III. uvozna oprema — dinarska protivrednost 157.045 tisoč din — carina in stroški uvoza 58.933 tisoč din IV. ostalo 24.076 tisoč din — interkalarne obresti 61.708 tisoč din - energetski prispevek 4.200 tisoč din skupaj 789.346 tisoč din Viri financiranja: 1. krediti bank 193.910 tisoč din 2. kredit IFC 157.045 tisoč din 3. interesno združevanje 337.011 tisoč din 4. krediti dobaviteljev opreme 59.200 tisoč din 5. kredit izvajalcev del 42.180 tisoč din skupaj 789 J/16 tisoč din 7. PLAIM CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN DELITVE DOHODKA ZA DELOVNO ORGANIZACIJO l. CELOTNI PRIHODEK DOSEŽENO 1982 9.720,856.901 PLAN 18.463,070.970 INDEKS 83/82 189 - domači trg 4.415,677.674 8.767,023.176 199 — izvoz 3.202,416.618 6.716,440.164 210 - izvozne stimulacije 718,590.685 2.036,033.141 283 - v okviru OZD in drugo 1.384,171.924 943,574.489 68 ii. PORABLJENA SREDSTVA 8.535,874.377 16.141,602.811 189 - variab. stroški 6.561,149.000 13.497,989.048 205 - mat. fiksni str. 898,665.756 689,998.241 77 — ostali izdatki 348,223.255 825,753.213 237 — amortizacija 727,836.366 1.127,862.309 154 m. DOHODEK 1.184,982.524 2.321,468.159 195 IV. OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 1.832,416.086 2.167,209.371 118 — del doh. za obresti 1.369,066.805 L Vi 0 1 110 - del doh. za banč. štor. in članarine 78,125.079 78,125.079 100 — del doh. za zavar. prem. 49,458.117 49,458.117 100 — del doh. za zakon. obv. 182,560.498 257,004.651 140 — del doh. za DSSS 153,205.587 268,071.524 174 v. Cisti dohodek _ 154,258.788 — - del čist. doh. za BOD 950,922.459 1.222,773.271 128 VI / IZGUBA 1.598,356.021 1.068,514.483 66 I. CELOTNI PRIHODEK II. PORABLJENA SREDSTVA — mat. fiksni stroški III. DOHODEK IV. OBVEZNOSTI IZ DOHODKA — del doh. za banč. štor. in članarine — del doh. za zavar. prom. — del doh. za zak. obvez. V. Cisti dohodek — del čist. doh. za BOD DEVIZNA BILANCA Devizni prilivi od planiranega rednegas izvoza in kooperacije RNUR bodo znašali skupaj 486.3 mio FF, medtem ko planiramo uvoz, vključno z devizno participacijo domačim. dobaviteljem, v višini 606 mio FF. K negativni razliki uvoz/izvoz je treba prišteti še 77,2 mio FF anuitet, tako da bo skupna devizna poraba v letu 1983 za 197.3 mio FF večja od planiranega deviznega priliva. ZAKLJUČEK Stihijske pojave ter razne kratkoročne samoiniciativne rešitve moramo zamenjati s planskim pristopom in celovitimi rešitvami, ki bodo zagotavljale usklajen razvoj in realizacijo zastavljenih ciljev. Zato gospodarski načrt in plansko obnašanje ni opravilo le planske službe v DSSS, temveč slehernega oddelka, tozda in DSSS. Le tako bomo lahko enotno, usklajeno in uspešno uresničevali zastavljene naloge. Gospodarski načrt za leto 1983 ne more odgovoriti na vsa številna vprašanja, ki se tekoče pojavljajo v poslovanju DO oz. doseženo plan indeks 1982 1983 83/82 154,084.735 268,071.525 174 42 9.73 1/J8 85 691.929 199 42,973.198 85.691.929 199 111,111 S/31 182,379.596 164 18,668.117 37,748.110 202 244.530 494.4)58 202 667.536 1,349.801 202 17,756.051 35,903.851 202. 93,355486 144,631.486 92,442383 144,631.486 156 tozdov. Da bi dosegU realizacijo, je bilo potrebno sprejeti posamezne terminske plane in ukrepe, ki bodo zagotavljali odgovorno in usklajeno izvrševanje planskih usmeritev. Premagovanje obstoječih pomanjkljivosti zahteva marsikje spremembe naših navad, usmeijeno-sti pa tudi miselnosti. Doseženi rezultati proizvodnje v letu 1982, stanje proizvodnih zmogljivosti, uresničevanje investicijskih programov in osvojenost posameznih proizvodov nam narekuje, da na področju proizvodnje izpostavimo tiste naloge, ki bodo z ozirom na doseženo stopnjo razvoja dale optimalne rezultate. Tako planiramo v letu 1983 intenzivno povečanje proizvodnje osebnih avtomobilov (za 14.216 vozil), kar zahteva maksimalni napor vseh tozdov in služb ki sodelujejo v programu proizvodnje. Stalna oiganizacijska in kadrovska krepitev ter usposabljanje razvoja je ključnega pomena za nadaljnji razvoj IMV. Zato bomo vprašanjem usposabljanja razvoja in krepitve njegove funkcije posvečali veliko pozornosti in skrbi v celotni delovni organizaciji, 2. PLAN OSEBNIH DOHODKOV TCZD Št.zaposl. Skupaj bruto OD Povprečni BOD mesečno Povprečni neto OD TA Novo m. 2.887 622.813.198 17.978 12.955 TP Novo m. 52 o lo7-587.641 17.242 12.385 TO Črnomelj 338 67.512.575 16.649 12.499 TP Brežice 21o 42.974.786 17.053 12.5o2 TO Šentjernej 165 34.o46.631 17.195 12.320 TO Mirna 41o 90.186.789 18.331 13.035 TO Šmarjeta 96 18.3o9.o45 15.893 11.388 TO B.Manastir 351 79.o32.169 18.764 13.265 Tehnoservis 424 Io9.o41.o85 21.431 15.223 Commerce 196 . 51.269.352 21.798 15.668 DSSS 525 144.631,986 22.957 16.333 Skupaj t 6.122 1.367.904.757 18.613 13.337 V tem letu smo zastavili takšno politiko zaposlovanja, ki bo, na eni strani, zagotavljala racionalno gospodarjenje z obstoječim živim delom ter, na drugi strani, vključevala nove delavce le tam, kjer je to nujno potrebno. Nenehno spreminjanje in dopolnjevanje proizvodnih zmogljivosti (ob stalni prisotnosti še novih dopolnitev in sprememb) ustvarja izredne probleme pri postajanju organizacije, saj so dnevno prisotni procesi, ki spreminjajo včeraj postavljeno organizacijo in medsebojne odnose. Plan ustvarjanja dohodka ter njegove delitve ie zastavljen na optimalnih rezultatih gospodarjenja , upoštevajoč urejenost tržnega poslovanja, zastavljene trende in izhodišča v zunanjetrgovinski menjavi urejene kooperacijske odnose itd. Ob upoštevanju urejenosti vseh naštetih elementov gospodarjenja pričakujemo občutno povišanje dohodka, kar bo omogočilo tudi ustrezno povečanje sredstev za osebne dohodke. Varčevalna in stabilizacijska usmeije-nost celotne poslovne politike IMV se bo v letu 1983 odražala tudi v obsegu vseh oblik družbenega standarda. DO IMV nima lastnih virov financiranja, ne dolgoročnih ne kratkoročnih, pač pa financiranje reprodukcijskega procesa v celoti sloni na tujih virih (krediti, avansi in obveznosti do dobaviteljev). Pri pridobivanju dohodka moramo zagotoviti takšne odnose, da bo dohodek delavcev vsake temeljne organizacije in s tem osebni dohodek odvisen od dela in prispevka te temeljne organizacije k skupno ustvaije-nemu prihodku. Zato moramo na podlagi dosedanjih izkušenj ugotavljanja skupnega prihodka sprejeti dopolnitve, ki bodo odpravile pomanjkljivosti in prispevale k povezanosti dohodka z dejanskim prispevkom in sočasno stimulirale zmanjševanje proizvodnih stroškov. Delovna organizacija IMV bo predvidoma končala poslovno leto s 1.069 mil. din izgube, ako bo izpolnjevala vse postavke iz plana. Vsaka sprememba celotnega prihodka zaradi spremenjenih fizičnih količin in vsaka sprememba porabljenih sredstev bo bistveno vplivala na končni finančni rezultat. Skratka, vsako zaostrovanje in spreminjanje pogojev za gospodarjenje bo vplivalo na spremljanje zastavljenih planskih obveznosti, ki jih bomo morali prilagajati danim pogojem in okoliščinam. Od tod izhaja obveznost vseh delavcev v tozdih, DSSS, poslovodnih in samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih po optimalnem angažiranju na doslednem uresničevanju zastavljenega gospodarskega načrta, kajti le to nam bo omogočilo tudi realizacijo sanacijskega programa in nam pomagalo iz težkega gospodarskega položaja. S-----------------------------------v Naše poslovanje s tujino V___________________________________ 2e v 12. številki Kurirja, ko smo poročali z 10. redne seje delavskega sveta DO IMV, na kateri so delegati potrdili informacijo o poslovanju podjetij v tujini, smo napovedali, da vam bomo v Kurirju to tematiko podrobneje predstavili. Naša delovna organizacija je ustanovitelj in lastnik ustanovnega vložka devetih podjetij v tujini. Industrija motornih vozil se je zgodaj usmerila v proizvodnjo prikolic, namenjenih skoraj v celoti (85 %) za izvoz. Ta proces se je razvijal postopoma od leta 1968 dalje. V tem času je DO IMV postopoma od leta 1968 dalje. V tem času je DO IMV postopoma ustanovila v tujini 8 lastnih in 1 mešano podjetje: IMV ADRIA CARA-VAN BELGIUM N. V., DEIN-ZE, BELGIJA; IMV AUTOMOTIVE INTERNATIONAL LTD. BEDFORD, V. BRITANIJA; IMV ADRIA CARA VAN DAN-MARK AS, VEUE, DANSKA; IMV ADRIA CARAVAN FRANCE S. R. L. PARIŠ, FRANCIJA; IMV ADRIA CARAVAN NEDERLAND B. V. KESTEREN, NIZOZEMSKA; IMV ADRIA WOHNWA-GEN VERTRIEBS G. M. B. H., MUENCHEN, ZRN; IMV CARAVAN S. A. SWISS, LOCAR-NO, ŠVICA; IMV ADRIA CARAVAN HELLAS LTD. ATHENE, GRČIJA; IMV ADRIA CARAVAN SWEDEN A. B. STOCKHOLM, ŠVEDSKA. Pii sedanji organiziranosti in izvozni usmerjenosti naše DO je dejstvo, da pokrivamo skoraj celotno področje zahodno evropskih dežel ter da se 8 podjetij v tujini ukvarja s komercialno funkcijo, 1 pa tudi s proizvodnjo. Preko podjetij v tujini smo v letu 1982 realizirah 892.745.105 din izvoza, kar je 27 % celotnega izvoza. Poleg navedenih vrednosti je potrebno poudariti tudi dejstvo, da so podjetja v tujini prodala v letu 1982 preko svoje prodajne organizacije tudi prikolice v vrednosti 208.751.995 din, ki so bile izvožene preko 6/c, in v vrednosti 144.298.073 din, ki so bile izvožene preko maloobmejnega prometa. Za preteklo poslovno leto trdimo, da so podjetja v tujini poslovala v zelo zaostrenih ekonomskih razmerah posameznih domicilnih dežel. Kljub zaostrenim razmeram nismo v letu 1982 zniževali naših izvoznih cen, temveč smo jih dvignili v vseh deželah v povprečju od 5 % do 21 %, odvisno od ekonomske situacije in prodajnih možnosti v posamezni deželi. V preteklem poslovnem letu so posamezne konkurenčne firme poslovale z velikimi izgubami, nekatere so bile primorane delno ali v celoti zmanjšati obseg poslovanja. Večina drastičnih primerov je bila v ZRN, kjer je po napovedanem stečaju KNAUS (vodilni nemški proizvajalec) napovedal stečaj v dveh od treh svojih tovarn tudi TA-BERT. Podobne udarce je konkurenca doživela tudi v Vel. Britaniji, kjer je šla v stečaj firma CI WILK in v Italiji, kjer se je vodilni italijanski proizvajalec ROLLER obdržal le ob širši pomoči italijanske družbe (z vladnimi ukrepi). Podobno pomoč je svojim proizvajalcem, ki so zašli v težave, namenila tudi francoska vlada. Pri izvozu v evropsko gospodarsko skupnost so podjetja v tujini v polni možni meri izkoristila možnost uvoza brez plačila carine v okviru odobrene letne kvote za uvoz v dežele Evropske gospodarske skupnosti (1.500 ton). Ta kvota pripada uvozniku, da bi bil konkurenčnejši. V primeru izvoza preko podjetij v tujini, pa ta sredstva posredno izkoristi IMV, ker se s tem pokriva del stroškov poslovanja podjetij v tujini, kar nedvomno direktno vpliva na konkurenčnost naših proizvodov v tujini. Kvoto odobrava komisija Evropske gospodarske skupnosti. V letu 1982 je bilo na podlagi te kvote oproščenih plačila carine (8 %) cca 20 % naših prikolic. Dinamika izvoza kaže, da se izvoz giblje po letih zelo neenakomerno — gledano za vsako posamezno podjetje v tujini. Vse to povzroča, da so podjetja v tujini v kritičnih obdobjih poslovala na meji izgube oz. celo z izgubo, ki so jo nato pokrivala s pozitivnimi rezultati v naslednjih letih. Ta način poslovanja dovoljujejo predpisi dežel, v katerih poslujejo posamezna podjetja v tujini. Program dejavnosti podjetij v tujini obsega: organizacijo prodajne mreže za prodajo prikolic, organizacijo servisnih mest, organizacijo servisne službe in prodaje rezervnih delov, skrb za promocij sko-propagandno dejavnost za prikolice adria, reklamacijsko službo na račun matične DO, spremljanje dejavnosti konkurence in obveščanje matične DO o položaju na trgu, zagotovitev homologacije in pridobitev uporabnega dovoljenja (skupaj s tehnično službo DO IMV) in ne nazadnje doseganje čimvišje izvozne in maloprodajne cere za i aše proizvode. Iz tega programa je razvidna enostranska usmeijenost podjetij v tujini, kar so ob kontrolah poslovanja uvideli tudi pristojni nacionalni organi, ki so imeli do sedaj ob vsakem periodičnem pregledu dve glavni pripombi, in sicer, da so naša podjetja v tujini v celoti odvisna od programa matične DO, čeprav vsebujejo njihova statutarna določila širši program, ter da je vplačani ustanovni vložek premajhen v primerjavi z doseženim obsegom poslovanja. Glede na izvozno usmerjenost te proizvodnje v naši DO bo potrebno te pripombe v bližnji bodočnosti upoštevati. Z večjim vložkom bi podjetja v tujini likvidnostno sanirali in s tem dosegli, da bi matična DO dobila izvoz plačan v bistveno krajšem času kot dosedaj. Podjetja v tujini so poslovala s sredstvi (krediti), ki so jih pridobila od matične DO na podlagi odobrenih blagovnih izvoznih kreditov. Glede na to, da matična DO dobavlja prikolice skozi vse leto, torej tudi v mesecih, ko prodaja ni aktivna, lahko trdimo, da se s temi krediti preventivno premeščajo časovni zamiki med možnimi termini prodaje in našimi dejanskimi dobavami. Poleg tega pa se s temi krediti financirajo tudi dobave vzorčnih sejemskih prikolic in minimalne zaloge rezervnih delov. Ob dejstvu, da ima prodajna mreža ADRIE skoraj 500 prodajnih mest v celi Evropi, so ta sredstva za financiranje podjetij v tujini po obsegu velika. Doddatno breme za DO IMV kot proizvajalca so transportni čas in transportni stroški. Zaradi zamude v odpremah pomladi lanskega leta, ki so nastale zaradi znanega stanja, v katerem seje nahajala matična DO. Ob koncu prodajne sezone so narasle tudi naše zaloge pri (Nadaljevanje na 6. str.) (Nadaljevanje s 5. str.) podjetjih v tujini. DO IMV se lahko odloči, ali za reklamno prodajo teh zalog ali za financiranje zalog in sukcesivno prodajo brez akcijskih popustov. Izkušnje iz preteklosti dokazujejo, da sta financiranje zalog in s tem količinsko manjša prodaja (zaloge direktno vplivajo na tekočo proizvodnjo in prodajo) najdražja varianta. Politika formiranja cen je bila osnovana na dolgoročnih ciljih, ki si jih je v okviru izvozne opredelitve postavila naša DO. Vsi poslovni rezultati so obremenjeni tudi s stroški garancijskih popravil iz preteklih let, ki jih matična DO še ni regulirala. Zaradi precejšnjega obsega teh popravil mora matična DO v bodoče zahtevati od dobaviteljev repromaterialov ustrezno kvaliteto ter da gredo v odpremo samo neoporečni izdelki V preteklosti se je ob raznih akcijah večkrat dogajalo, da so šle v izvoz tudi prikolice, v katerih so manjkah posamezni elementi, ki nam jih naši dobavitelji niso dobavili, čeprav smo z njimi združevali tudi devizna sredstva. V nadaljevanju podajamo pregled doseženih poslovnih rezultatov za vsako podjetje v tujini. Pregledi so v nacionalnih valutah zaradi realnejše slike, ker podatki v dinarskih vrednostih, zaradi različnih tečajev ne dajo prave slike. REZULTATI POSLOVANJA PODJETIJ IMV V TUJINI V LETU 1982 Podj«tj« v tujimi ftacion. valuta Calatni prihodek Porabljena sredstva Poseženi dohodek Ostanek dohodka INV Adria Caravan BelKiuM. Dainze Bfr 857.467.440,- 644.410.225.- 215.«57.217.- 24.604.«22.- IMV Adria Caravan A/S. Va.1l« Danska Dkr 8.496.218.- 7.985.o4o.- 1.015.178.- 7«a37.- IMV Adria Caravan France S.H.L. Faris FF 2«o.995.449.55 186.578.619.8o 14.416.829.55 izguba 1.920.528.68 IMV Adria Caravam Hellas. Ltd. Atama Drh ll.667.184.oo 8.556.22o.oo 5.11o.964.«o izguba 681.2a2.aa inv Adria Caravam Haderland BV Keateren H fl 12.565.6o2.oo 10.854.884.oo 1.728.718.«o 947.292.«o IMV Adria VahhVagen Vertriebs, G.a.b.H Miinchen m lo.589.155.81 8.9ol.590.95 1.687.556.86 9.4ol.58 IMV Adria Caravan Sutfen AB Stockholm Švedska Skr 1.904.676.- 578.116.- 1.526.560.- 0 IMV Caravan 8A Sviss. Lacarne. Švica S fr 12.175.62o.2o 11.941.577.94 754.«42.26 8.258.52 IMV Automotive Internatianal Ltd Bedfort. GB £ 1.«95.oo5.25 l.o66.o51.56 28.955.87 572.97 kov. Sanirana bo do konca tega leta s tem, da bo matična organizacija zagotovila normalno dobavo prikolic v načrtovani količini 9000 kosov. In morda še vzrok izkazani izgubi — prišlo je namreč do izpada količin pri odpremi prikolic v Francijo, pri čemer so stroški podjetja v tujini seveda ostali, promet pa se je zmanjšal. V Grčiji beleži naše podjetje izgubo 681.202.00 Drh. Izguba je nastala zaradi specifičnosti v grških uvoznih predpisih, po katerih je potrebno najprej prikolice plačati dobavitelju, šele nato je možen uvoz. Ob tem je tudi jasno, da ni možnosti kreditiranja izvoza v Grčijo. Osnovni razlog izgubi je finačno nezadostna moč podjetja v Grčiji. Vendar pa bo tudi ta izguba sanirana do konca tega leta s tem, da bo potrebno okrepiti finančno moč tega podjetja, za kar je le-ta od svojih oblasti že pridobila ustrezna privoljenja. Pri ocenjevanju smotrnosti in upravičenosti delovanja iz nadaljnjega poslovanja podjetij v tujini je potrebno upoštevati, da so to višje oblike mednarodnega sodelovanja (predvsem tista podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo) ter da imajo podjetja, ki so usmerjena v širjenje jugoslovanskega izvoza, družbeno verifikacijo. Kot smo že uvodoma opozorili, imajo naša podjetja v tujini ravno to nalogo. Podjetja v tujini so v okviru danih možnosti realizirala izvoz in prodajo vseh proizvedenih količin, čeprav so bile dobave z zamudo. V primeru poslovanja s tretjimi tujimi pravnimi osebami bi zakasnele dobave v celoti odpadle, zamuda pa bi bila penalizirana, poslovni odnosi pa porušeni. Tako so naša podjetja v tujini ob upoštevanju vseh dejstev, ki smo jih navedli, v celoti opravila nalogo, za katero so bila ustanovljena. Podjetja v Belgiji Danski, Holandiji, Nemčiji, Švici in v Veliki Britaniji so poslovala kljub izredno zaostrenim tržnim razmeram pozitivno ter izkazujejo, kot je razvidno iz tabele, ostanek dohodka. O izredni zaostritvi razmer na evropskem prikoliškem trgu priča dejstvo, da je nemška firma Tabert napovedala, kot smo omenili, stečaj v dveh od svojih treh tovarn, na Angleškem je doživela stečajsfirma CI WILK, v Franciji in Italiji pa prikoliško dejavnost subvencionirata vladi in sindikat. Podjetja, ki so ustvarila ostanek dohodka, so se na tržišču spopadala z razprodajami konkurenčnih prikolic ter z Lredno agresivnimi prijemi, ki se jih je konkurenca posluževala, kot so na primer veliki popusti, posebni krediti. Podjetje na Švedskem je v minulem letu poslovalo brez izgube in brez dobička, torej s stanjem pozitivne ničle. To podjetje je v tem obdobju prodalo zalogo prikolic iz leta 1981. Dobav v Skandinavijo v lanskem letu praktično ni bilo, v tem času pa je bila razvita in na tem tržišču predstavljena nova prikolica, ki je, kot smo v Kurirju že pisali, doživela lep uspeh. Redna proizvodnja in dobava teh prikolic je stekla v začetku leta 1983. Podjetje v Franciji beleži izgubo okoli 2 milijona fran- Večja požarna varnost v lakirnici karoserij Te dni se v tozdu Tovarna avtomobilov oz. lakirnici karoserij končuje sodoben sistem požarne varnosti v najbolj požarno nevarnih prostorih naše delovne organizacije. Sistem požarne varnosti v - hidrantno omrežje, lakirnici karoserij in mešalnici — stabilen C02 sistem, barv in lakov je naslednji: - šprinlder sistem. — ročni in prevozni gasilni V tem kratkem zapisu bomo aparat, pogledali, kakšni so sistemi požarnega varovanja sistema C02 in sistema šprinkler. 1. Šprinkler sistem Šprinkler sistem se uporablja za gašenje požarov z vodo in je razpeljan po celotni površini lakirnice karoserij in mešalnice barv in lakov. Sistem tvorijo dva rezervoarja po 500 m3 vode (skupaj 1000 m3), potem strojni del, kjer so črpalke in ostala oprema za vzdrževanje stalnega vodnega pritiska v sistemu šprinkler cevi, in razvod šprinkler cevi, na katere so na določenih mestih inštalirane šprinkler šobe. Sistem je moker, kar pomeni, da so cevi polne vode in pod stalnim pritiskom, da bi bila uporaba tega sistema čim hitrejša. Kako sistem deluje'/ V primeru požara se šprinkler šobe avtomatsko* (zaradi površino požara. Učinkovitost tega sistema pri gašenju požara je po analizah strokovnih inštitucij večja kot 90 %. Količina vode v rezervoarjih zadostuje za približno 2 uri dela sistema šprinkler. 2. C02 sistem Stabilen C02 sistem je inštaliran v posebej nevarnih prostorih, kot so kabine za nanašanje barv in lakov, mešalnica barv in lakov, skladišče barv in lakov, skladišče razrečila in podobno. Sistem se sestoji iz C02 postaje, v kateri je rezervoar z blizu 8 t C02, in centralnega razvoda ter razvodnega cevovodnega sistema s šobami in alarmnimi sirenami. Kako sistem deluje? V primeru požara se šobe odpirajo, sirene alarmirajo nastanek požara in po 20 — 30 sekundah prične iz šob izhajati C02. Ta čas (20-30 sekund) je potreben, da se ljudje umaknejo iz teh prostorov zaradi nevarnosti za življenje ljudi. Ko bodo sistemi končani, bomo o njih napisali kaj več. Mihal Horvat, inž. DSSS Polnjenje blazin odslej strojno V skladu s prizadevanji za čimvečjo racionalizacijo delovnega procesa je prav gotovo tudi stroj za polnenje blazin, ki so ga izdelali delavci temeljne organizacije Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice. Do sedaj 90 v temeljnih organizacijah — finalistih prikolic delavke ročno oblačile blazine iz puhina. Delo je naporno in posledice so razbolele roke. Prav gotovo ste že kdaj poskušali na puhinasto blazino nadati prevleke in tako lahko veste, da v;^^ .V77cPC2-Vv ‘v * j ICTI 11 -11 -] ! J Dopisujte v naše skupno ^ Ž glasilo — to je boljše od jeze, 4 f češ da o vaši TOZD nič ne^ £ berete! ^ ! H čeprav vsa stvar izgleda na moč enostavno, takšna ni, saj je potrebno vložiti precejšnji fizični napor, preden je blazina oblečena. In ko so delavci v temeljni organizaciji začeli razmišljati, kako to delo poenostaviti, ni bilo več daleč do stroja, ki vam ga danes predstavljamo. Res, da ima naše podjetje v Eeinzeju tak stroj, vendar je ta brežiški plod domače pameti in domačih materialov, kar v današnjih časih ni zanemarljiv podatek. Vsa dela okrog nastajanja stroja je vodil tehnolog iz TOZD TAP Brežice, Alojz Ravnikar, k uresničitvi zamisli pa so mu še pomagali tehnolog Marjan Adamič, monter — ključavničar Marjan Blaguševič in električar Franc Vranetič. Stroj, ki je trenutno v fazi testiranja, še ni patentiran. Odpravljajo še manjše pomanjkljivosti. Vsekakor pa spodbuja že podatek, da bo storilnost s strojem zvišana za sedemdeset odstotkov in da bo odpadlo težaško ročno delo. V Brežicah pa razmišljajo naprej. Želeli bi izdelati napravo za montažo gumbov na blazine. Upajmo, da jim bo tudi to kmalu uspelo. Podpora sanacijskemu programu IMV Letna seja republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije je bila tokrat 20. junija 1983 v Novem mestu. Kot je bilo omenjeno v poročilu o delu odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije za obdobje maj 82 — maj 83, so veliko pozornost pri svojem delu namenjali OZD, ki so poslovale z izgubo, zlasti še IMV in Gorenju TGO. Kot je bilo na seji omenjeno, te izgube kažejo, k ko težko je v nekaterih OZD odpraviti vzroke, ki so povzročili izgubo. Pri tem pa ne gre le za resna vprašanja socialne in materialne varnosti delavcev, ki delajo v takih OZD, temveč tudi za vprašanja, v kakšni meri se bodo negativni vplivi izgubašev odrazili v OZD, ki so z njimi proizvodno in poslovno povezane. Po dnevnem redu so delegati obravnavali tudi sanacijski program naše delovne organizacije. Uvodno obrazlago sta podala Marjan Simič in Stanislav Luk-šič. Brez posebno živahne razprave in dodatnih vprašanj je bil ob koncu sprejet sklep: „Na osnovi obravnave sanacijskega programa IMV Novo mesto republiški odbor ocenjuje, da so usmeritve za sanacijo, ki temeljijo na predvideni oceni, odpravi številnih neskladij, ki so nastala v dosedanjem razvoju IMV in nadaljnjem razvoju in rešitvah za zagotovitev dolgoročnega uspešnega poslovanja, v posameznih področjih dovolj dobro opredeljene in tudi dajejo možnost za uspešno sanacijo DO IMV in socialno varnost delavcev zaposlenih v DO IMV. Zato RO podpira sanacijski program DO IMV in daje pozitivno mnenje. Istočasno pa poziva vse, ki so v to sanacijo vključeni, da se do tega dokumenta čimprej opredelijo. Se nadalje bo RO spremljal uspešnost izvajanja predvidenih aktivnosti in sprejetih nalog, opredeljenih v sanacijskem pro-gramu.“ k » m jr> 1 JhL aJK Im ■I*i ■ 1 *1 [MB Delegati skupščine so si ogledali tudi IMV. Problematika obezbedjenja repromaterijala i rada nabavno materijalne službe u OOUR T.S.O. BeB Manastir S obzirom na poznate poteškoće u 1982. godini i predvidjanja za 1983. godinu možemo se nadati velikim problemima oko obezbedjivanja materijala za redovno snabdjevanje proizvodnje. Za automobilsku proizvodnju smo planove potrebe materijala pravovremeno dostavili u Novo mesto, jer se nabavka vrši preko centralne nabave. Aktivnost se svodi na svakodnevno urgiranje materijala i permanentna praćenja zaliha i uskla-djivanja sa potrebama proizvodnje. S obzirom da je intencija čitavog društva da se koristi željeznica za prevoz robe, moramo posebno voditi brigu o pravovremenim urgencijama materijala, jer je vrijeme dopreme znatno duže od kamionskog prevoza. Svaki propust dovodi do zastoja proizvodnje . kod nas, a tako i u Tvornici automobila, što se mora izbjeći. Za proizvodnju servisne opreme materijal nabavljamo sami. S obzirom da se u tom dijelu proizvodnje koristi mnogo vrsta materijala u relativno malim količinama, za očekivati je >a će biti velikih poteškoća oko obezbedjenja. Trenutno se ukazao veliki problem oko nabavke bezšavnih cijevi, jer je „Željezara" Sisak odbila da nas snabde, te tražimo izlaz u uvozu preko nabave u Novom mestu. Gumena crijeva za mazalice nijedan proizvodjač neće da prihvati u izradu, jer su im kapaciteti zauzeti za izvoz. Ta dva primjera navodimo kako bi se shvatile poteškoće u pravovremenom obezbedjenju materijala. S obzirom na navedene poteškoće potrebno je voditi posebnu brigu o korištenju materijala, kako bi se odpadak sveo na minimum. Pored toga moramo prvenstveno koristiti postojeće zalihe materijala kao i prilagodjavati se materijalima, koji postoje na tržištu, ukoliko propisanog materijala nema. SKLADIŠTENJE Skladištenje materijala i gotovih proizvoda je nemoguće funkcionalno organizirati. Nedostatak skladišnog prostora prouzrokuje, dobrim dijelom, neracionalno korištenje materijala, jer se većina materijala nalazi na otvorenom i nezagra-djenom prostoru, te je dostupan svakom radniku. Rad skladišne službe je organiziran u četiri skladišta koja su dislocirana u odnosu na poče- tan ciklus proizvodnje, što doprinosi znatnim troškovima unutarnjeg transporta. Poseban problem skladištenja predstavljaju boje i lakovi, koje skladištimo unutar hale što predstavlja svakodnevnu opasnost od požara. Skladište plinova takodje predstavlja opasnost, jer nije izradjeno po propisu. Stoga je potrebno što prije izraditi odgovarajući skladišni prostor. Gotove proizvode skladištimo na četiri mjesta i velika količina gotovih proizvoda nalazi se u hali nezaštićena. Dopremu materijala uglavnom vršimo željeznicom, a posjedujemo ! tri teretna vozila i kombi koja služe za intervent-nu dopremu materijala. S obzirom da su sva vozila u veoma lošem stanju jer su stara preko 15 godina, trebalo bi ih zamjerati zajedno interventno vozilo, odnosno novi kombi i jedan kamion do 5 tona nosivosti. Otpremu gotovih proizvoda vršimo željeznicom, osim u povremenim interventnim situacijama kada koristimo kamion. Uvjeti rada pri istovaru i utovaru vagona su veoma loši jer je industrijski kolosijek dosta udaljen od skladišta, te se istovar i utovar vrši pod „vedrim nebom". Problem rada skladišne službe predstavlja i nedovoljan broj paleta kao i nedostatak jednog viljuškara od bar 5 tona nosivosti. Svjesni smo da sa aktivnostima nabavno materijalne službe započinje i završava proizvodni ciklus, što predstavlja veliku odgovornost. Potrebno je subjektivne slabosti potpuno elimi-nisati, a za objektivne tražimo više razumjevanja. S obzirom na gore navedeno potrebno je povremeno vršiti kontrolu zaliha materijala i gotovih proizvoda vanrednim inventarisanjem, kako bi se izbjegla odstupanja krajem godine. I JOŠ O KVALITETU Kvalitet proizvoda kako servisne opreme, tako i proizvoda auto proizvodnje, su dosta kvalitetni tako da reklamacije gotovo da i nema, ili ako je ima, ona je neznatna i brzo se otklanja. Svi proizvodi se rade po tehnologiji sa potrebnim alatima, šablonima i ostalim pomagalima, koje obezbjeđuje kvalitetnu proizvodnju. Međutim, još uvijek se na nekim mjestima radi ručno, gdje je odlučujući faktor čovjek. Uz dalje suvremenije opremanje i unapređenje tehnologije postigli bi bolji kvalitet i što je najhitnije, kvalitetan i jeftin proizvod. Najveći su problemi oko ulaza materijala i pozicija. Pored toga što materijala nema, neki od njih su veoma loše kvalitete. Sa takvim materijalom vrlo teško se postiže kvalitet proizvoda. Ako se i postigne kvalitet, tu dolazi do mnogo dorade, što svakako poskupljuje proizvod. Primjer: cijevi

I S I N I S I s I I N Srečanje na Gorjancih Tudi letošnji Dan vstaje slovenskega ljudstva bomo delavci IM V praznovali na Gorjancih. To bo že 8. srečanje naših delavcev, ki bo tudi osrednja slovesnost ob Dnevu vstaje v tem delu Dolenjske, saj bo organizacijski odbor na pobudo družbenopolitičnih organizacij povabil vse občane, da se nam pridružijo na košenicah pod Miklavžem. Srečanje bo na Dan vstaje s pričetkom ob 11.00 uri. Čeprav bomo vse podrobnosti objavili v naslednjem Kurirju in v Informatorju, naj že prej opozorimo, da bomo prijave, ki bodo objavljene v posebnem Informatorju, zbirali po oddelkih do 11. julija. Na svidenje na Gorjancih! utiču na kvalitet. Skoro svaka druga pošiljka koju dobijemo, reklamira se ili kvalitet ili količina prispjele robe. Ulazna kontrola ima dosta skromna kontrolna sredstva u svom radu. Planirali smo nabavku za daljnjim razvojem i proširenjem, suvremenija sredstva i instrumente kako bi što bliže ocijenili karakteristike pojedinih repromaterijala. Pored ovih problema dolazi takođe do subjektivnih poteškoća u toku same proizvodnje. Skoro u svakoj seriji postoje nekoliko zapisnika kontrole, gdje se zbog ovih ili onih grešaka ili omaški mora nešto dorađivati, da bi se postigao odgovarajući kvalitet. Uz po-bopanje tehnologije i najveću mobilnost kontrolne službe kao i svih subjekata u proizvodnom lancu, subjektivne slabosti se mogu smanjiti što je više moguće. □□□ i mv GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH - GLAS MLADIH Nekatera vprašanja demokratizacije odnosov v ZSMJ Z zadnjimi ustavnimi spremembami je ZSM skupaj z ostalimi organiziranimi socialističnimi silami prevzel^ obvezo in odgovornost, da si bo prizadevala za dosledno uresničevanje idejnih in političnih postavk za nadaljnji razvoj socialistične samoupravne družbe. Iniciativa tovariša Tita o razvijanju kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti je postala bistveno gibalo sprememb družbenega življenja. Slednje je zahtevala logika aktualnih družbenih in političnih odnosov pri nas, široka podpora iniciativi tovariša Tita pa je pokazala na trdno odločenost delavskega razreda in vseh delovnih ljudi po nadaljnji krepitvi socialističnega samoupravljanja in tudi za preseganje vseh ovir v njegovem razvoju (lider-stvo, birokratsko-hierarhične tendence, dogmatizem). Prav slednje so tudi terjale nadaljnjo demokratizacijo družbenega in političnega življenja. Kolektivno^ delo je (gotovo-rezultat moči in stabilnosti našega sistema, hkrati pa tudi dobra obramba pred vsemi slabostmi in odkloni, ki so posledica našega hitrega in včasih protislovnega razvoja. Pomen Titove iniciative je tudi v dejstvu, da kolektivno delo ne pomeni nekakšne parcialne politične intervencije, pač pa predvsem zahtevo po nadaljnjem razvoju in demokratizaciji samoupravnih odnosov in procesov, katerih prvi cilj je vključitev najširših iniciativ delovnih ljudi in občanov v nadaljnji družbeni razvoj. Kolektivno delo v ZSM ZSM je sprejela pobudo o kolektivnem delu in jo pričela takoj tudi uveljavljati z željo, da ji njena uresničitev prinese ne le organizacijske spremembe, temveč tudi večjo širino in množičnost, večjo demokratičnost v odločanju in odgovornost. Vendar pa s samim sprejetjem Titove iniciative še nismo odpravili vseh slabosti, ki so se pojavljale v našem političnem sistemu. Znotraj ZSM smo pogosto poenostavljali nekatere bistvene spremembe ter zapadli v skrajnosti okoli teh vprašanj in sicer: — Uresničevanje kolektivnega dela smo 'videli zgolj preko organizacijsko institucionalnih in kadrovskih sprememb brez večanja demokratičnosti odnosov v organih ZSM, med njimi in do članstva, torej brez vsebinskih sprememb. — Kolektivno delo ne more nadomestiti široke in stalne družbenopolitične akcije za razvijanje našega političnega sistema in krepitev kadrovske politike. - V mišljenju, da je mogoče kolektivno delo, kolektivno in osebno odgovornost povsod uresničevati na enak način ne glede na posebnost posameznih funkcij v političnem sistemu. — Naše aktivnosti so zajele pretežno organizacijske spremembe, spreminjali smo pretežno le imena, npr. koordinacijske svete „preimenujejo11 v konference 00, sveti, centri in komisije pri OK ZSMS namesto področnih konferenc itd.; kar je odvračalo pozornost od bistvenih problemov uresničevanja ustavnih načel, statuta in drugih sistemskih dokumentov. — Formalno enačimo člane ZSM, s čimer je v veliki meri onemogočena nujna delitev dela in odgovornost med njimi, kar vodi k zamegljevanju vsebine odgovornosti članov predsedstva, svetov, komisij in drugih organov. — Zgolj umetno smo organizacijsko spreminjali organe in organizacije, ki nimajo nobenih funkcij oblasti. — Frontnost organizacije smo prepogosto videli le preko manifestati vnih množičnih akcij, ki mlade pogosto še bolj odtujujejo od organizacije. — Na področjih odločanja o bistvenih vprašanjih družbenega življenja - od delovnih organizacij, SIS, DPS do DPO - se še vedno pojavlja forumsko pripravljanje sklepov, če že ne odločanja. — Kadrovske politike nismo uspeli voditi permanentno in stalno na vseh področjih dela ZSM, zato je bilo tudi delo v organih in raznih oblikah dela (komisije, sveti) slabo oziroma nezadostno. — Na osnovi teh ugotovitev lahko trdimo, da delo in aktivnost organov ZSM še vedno ne izražata avtentičnih, konkretnih in specifičnih interesov mladih in zato težišče dela ZSM ostaja v sferi splošnosti. — Mladi in mladinska organizacija v političnem sistemu še nimamo mesta in vloge, ki bi jo morah imeti glede na vlogo mladih v procesu družbene reprodukcije. — V mnogih okoljih USM še vedno deluje kot splošnopoli-tični predstavnik mlade generacije, pogosto odtujena od najširšega kroga mladih. — Delegatski odnosi se razvijajo počasi in tako tudi vplivajo na delovanje ZSM. Kako smo krepili naše delo znotraj 00 ZSMS kot mestu, kjer mora prihajati do reševanja družbeno-eko-nomskega in političnega polož ja mladega človeka? Družben položaj mladih se ne razlikuje od položaja delavskega razreda in delovnih ljudi nasploh, seveda ob upoštevanju vseh razlik, ki izhajajo iz različnih interesov posameznikov ali posameznih delov. Te razlike so plod objektivnega položaja mlade generacije in nujno ustvarjajo nasprotja tudi znotraj mlade generacije same. Če vzamemo na primer rešeno ali nerešeno stanovanjsko vprašanje, lahko ugotovimo, da se mlad človek, ki mu je družba tudi omogočila, da je prišel do stanovanja, na tem vprašanju ne angažira več, oziroma postane pasiven. Da bi v ZSM resnično angažirah množice mladih ljudi, jih vpeljali v delegatski sistem in samoupravno odločanje, moramo v prvi plan dela postaviti prizadevanja za uresničitev konkretnih interesov mladih, interesov, ki temeljijo na družbeno -ekonomskem in pohtičnem položaju mladih. Zato delo mladih ne more in ne sme potekati zgolj v manife-stativnih oblikah od proslav, svečanosti, pohodov do zabave in vesehc, ampak predvsem na področju konkretnega reševanja stanovanjskega vprašanja, zaposlitve, izobraževanja in izobraževalnega sistema, delitve ustvarjalnega dohodka, preskrbe s hrano, varovanju okolja v delovnem okolju in nasploh, o čemer se odloča v delegatskem sistemu. To pa pomeni, da ne more kdorkoli (posamezniki ah skupine) v imenu mladih ah za njih predstavljati interese in voditi borbo za oblast. V vsakem okolju se zato moramo vprašati in oceniti, koliko smo se kot mladinci in člani ZSM dejansko ukvarjali s sključnimi problemi našega življenja in dela ter kolikšno moč in težo je pri tem imela mladina, organizirana v svoji organizaciji, ter katere uspehe smo dosegli. Dejansko stanje v združenem delu je pogosto kritično. Delo v 00 poteka ločeno od delegatskega sistema in ostalih DPO, vsebina dela ne zaobjema večine interesov mladih. Rezultat je upadanje aktivnosti ZSM v mnogih okoljih, splošna apatija in celo odklonilen odnos do mladinske organizacije, kar daje ugodne možnosti drugim silam, da delujejo med in z mladimi. Takšno stanje ugaja tistim, ki so proti revolucionarni mladi generaciji, ker se čutijo ogroženi v svojem obvladovanju in podrejanju „demokratičnega1* odločanja, u Oceniti moramo, zakaj in kje do tega prihaja, in se dogovoriti za korenito spremembo stanja. Oblike dela in organizacijske strukture demokratičnega organiziranja morajo omogočiti, da mladi svoje interese lahko izražajo, soočajo in sporazumevajo ter se dogovarjajo o skupni akciji. Osnovna organizacija mora prihajati vse bolj do izraza C 'N JAVNA RAZPRAVA DEMOKRATIZACIJA ODNOSOV V ZSM Temo naj bi obravnavali na vseh področjih dela in življenja mladih. Mladi naj bi ocenili svoje delo v vseh okoljih, opozorili naj bi na napake, pomanjkljivosti in jih tudi odpravili. \_______________’_________________________J kot temeljna oblika neposrednega demokratičnega dogovarjanja in sporazumevanja mladih. Tu se mora oblikovati dogovor o VSEH najpomembnejših vprašanjih za delo in življenje mladih ljudi. Takšna praksa je bila do sedaj le na papirju, kar veljat za večino 00. Z neustreznimi programi in vsebino dela ne uspemo mobilizirati večjega števila mladih, šibka kadrovska-zasedba pa ne omogoča boljšega dela. Tako se pogosto vrtimo v začaranem krogu, ko ostaja 00 ZSMS le naslov za zahteve po očiščevalnih akcijah in kulturnih prireditvah, ne pa mesto sporazumevanja in lodločanja. K delu v ZSM ne pridobivamo dovolj velikega števila mladih strokovnih kadrov, ki pogosto odtujeni od problemov ostalih delavcev predstavljajo ugodne temelje za razraščanje tehnobirokracije. Če hočemo doseči politično in akcijsko enotnost vseh delov mlade generacije, je nujno vključevati v delo tudi mlade strokovnjake, kar pomeni ob prepletanju strokovnosti in političnosti veliko okrepitev in pogoj za akcijsko uspešnost mladinske organizacije. Posamezna področja interesov mladih smo vse premalo obravnavali v različnih oblikah organiziranosti, kot so sveti, komisije, odbori in podobno. Če že, potem so te oblike dela uveljavljene le na nekaterih standardnih področjih, kot so šport, kultura, mladinske delovne akcije in podobno. Občasnih in priložnostnih (ad hoc) delovnih oblik nismo razvijali čeprav so lahko te pogoj za širše vključevanje mladih in poglobljeno obravnavo določene problematike. Najpogosteje delo temelji predvsem na predsedniku in še nekaterih članih predsedstev 00. Torej o mobilizaciji članstva v širšem smislu ne moremo govoriti. Tu se je potrebno vprašati, ali je vzrok za tako (nejdelo v nesposobnosti posameznikov, da razdelijo naloge in zadolžitve, nezadostnem interesu mladih zaradi slabega programa oziroma nemotiviranosti skozi rezultate dela, ah pa je vzrok mogoče kaj tretjega, kar je specifično za posamezno osnovno organizacijo. V nadaljnji obravnavi našega dela in organizairanosti moramo posvetiti pozornost izvršnim političnim organom — predsedstvom in individualnim funkcijam v ZSMS. Slabo funkcioniranje delegatskega sistema v ZSM daje tem organom še posebno mesto pri odločanju. Naloga predsedstev bi morala biti predvsem koordinacija dela in aktivnosti delegatov in delegacij. Da to resnično zaživi, pa je potrebno aktivno delo delegacij in delegatov ter njihova osebna odgovornost. Ključna predpostavka za uspešno delegatsko delo je javnost dela in dobra informiranost. Predvsem slednja ostaja na nivoju klasičnosti, pogosto nezadostnosti, saj mladi ne izrabljamo možnosti, ki nam jih nudi široko razvejan sistem informiranja ;v OZD od tovarniških glasil, informatorjev, oglasnih desk do lastnega sistema informiranja. Le dobro informiran samoupravljalec lahko oravilno in odgovorno odloča. Zal to ni prisotno v večini OZD in mladi često ostajajo brez dobre informacije. Vloga posamezne družbenopolitične organizacije v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja je jasno opredeljena. V dejanski stvarnosti pa je tolikšna, kolikor jo njeni člani s svojim angažiranim delovanjem uspejo uveljaviti. Žal za mladinsko organizacijo ne moremo trditi, da ji pripada mesto v rednem življenju in političnem sistemu, ki bi jo morala imeti glede na vlogo mladih v družbenem reprodukcijskem procesu. Zato prihaja v delovnih okoljih in krajevnih skupnostih do podrejenega odnosa ZSM nasproti ostalim DPO namesto do sodelovanja. V svojih 00 moramo oceniti ta odnos, ugotoviti in tudi odpravljati vse nepravilnosti. Pomembno je, da se v vseh teh procesih (kajti vsega prav gotovo ne bomo rešili čez noč) angažirajo predvsem mladi komunisti, ki ne smejo predstavljati nikakršno moč nad ostalimi mladinci. Njihova ustvarjalna moč mora temeljiti na enakopravnosti z vsemi mladimi, kar je moč doseči z močjo argumetov, prepričanj, s sposobnostjo pokazati na perspektivne poti in načine uresničevanja vseh ciljev. Za kvalitetno delo, ki ga moramo vsestransko razvijati v ZSM, odločanje in odgovornost je potrebno imeti pred očmi svobodo misli brez, pritiskov, pretenj in sankcij za izraženo misel. Kako demokratično kadrovsko politiko imamo v ZSM? Brez dvoma je ključnega pomena za uspešno delo vseh oblik organiziranosti ZSM ustrezna izbira mladincev, ki vodijo posamezne dele mladinske organizacije. Kljub poskusom aktiviranja vseh delov mlade (generacije izvršilna naloga sloni predvsem na manjšem številu mladih. Uspešnost izvrševanja nalog (in obratno tudi naloga motiviranja in aktivira- nja širšega kroga mladih) je potem odvisno od sposobnosti, prizadevnosti ter angažiranja tega dela mlade generacije. Uspešno aktiviranje vseh delov mlade generacije oziroma kadrovska demokracija sta v najtesnejši povezavi z doslednim uresničevanjem kolektivnega' dela, odločanja in odgovornosti. V preteklosti smo bili priča mnogim slabostim: — funkcije se še vedno zbirajo le pri enem, kar otežuje izrševanje nalog; — usposabljanju najširše baze v 00 nismo posvečali nekakrš-ne pozornosti, saj tega ne more zamenjati niti občinska mladinska politična šola; — v mladinski organizaciji skorajda ne poznamo planiranja in evidentiranja kadrov; — še se pojavlja karierizem med mladinskimi funkcionaiji; — posamezni mladinski funkcionarji hitreje rešujejo svoja življenjska vprašanja iglede na svoje vrstnike z isto stopnjo izobrazbe v združenem delu — seveda je to pogojeno s stopnjo razvitosti samoupravnih odnosov v danem okolju. Ko in kadar vodimo kadrovske postopke ter evidentiranje, moramo stremeti za tem, da ugotovimo odločilen vpliv članov na vseh področjih dela ZSM preko uresničevanja naslednjih pomembnih vprašanj: osebne odgovornosti nosilcev funkcij, odgovornosti organov, časovnega (omejevanja trajanja mandata, možnosti pravice, da voliš in si voljen ... V praksi pogosto nastopamo zaprto v kadrovski politiki, slabo informiramo članstvo in s tem omejujemo demokratične poti dogovarjanja, kar se kaže v kadrovski politiki (slabi), nezadovoljstvu in odporu do nosilcev funkcij. Boj proti birokratizmu nas nujno priprelje do razmišljanja o ukinitvi političnega profesionalizma v ZSM. Vprašanje je, koliko so ta razmišljanja realna in osnova za boljše delo. Vsako opravljanje politične funkcije mora biti za mladega človeka le nadaljevanje opravljanja funkcij v 00 ZSMS. Prekiniti moramo z mislijo, da pomeni vračanje na staro delovno mesto degradacijo osebnosti. Profesionalno politično delo ne sme postati poklic za celo življenje. Dolžnosti in funkcije v ZSM moramo zaupati tistim, ki so s svojim znanjem in delom dosegli ugled in zaupanje članstva ZSM, ob tem pa stalno razvijati sistem usposabljanja članstva in preko tega akcijsko in kadrovsko krepiti mladinsko organizacijo. Križ čez travnike Na zidu v pisarni Jožeta Demšarja, člana KPO IM V in v. d. direktorja DO Adria Caravan v ustanavljanju, od 31. maja visi zapisnik kolegija prikoliške dejavnosti, katerega 8. točka vzbuja pozornost. Preletimo ga: „Zaradi izrednih negativnih posledic kopičenja nedokončanih izdelkov, ki povzročajo verižne probleme od nabave repromateriala do prodaje, je kolegij DO Adria Caravan sprejel sklep, da je v proizvodnji prikolic za sezono 83/84 dovoljeno lansiranje (odpiranje-pr. ur.) delovnih nalogov za proizvodnjo prikolic le, če je zagotovljen ves material. V vsakem drugem primeru bo proizvodnja ustavljena, da se onemogoči kopičenje zalog nedokončanih izdelkov... “ V nadaljevanju sklepa so v šestnajstih točkah podani razlogi, ki so botrovali tako hrabri odločitvi. Združimo jih v eno besedo — SANACIJA. Vsi težki časi so bili priložnost za hrabre. In današnji, ko je treba izvleči iz živega peska hudih gospodarskih zagat težka kolesa, ne le našega voza, pač pa družbenega gospodarstva kot celote, predstavljajo pravi izziv za vse tiste, katerih življenjskih moto je brezkompromisen boj z vsem, kar ovira napredek. Mnogim je omenjeni sklep zaprl sapo, saj to pomeni, da bo proizvodnja prikolic zastajala še pogosteje kot doslej. „Bo,“ je sledil odgovor, „če bomo še naprej delali po starem! Smisel in glavni cilj pa je prav v tem, da dojamemo, da po starem ne gre več. Nabavni referent se bo moral zavedati, da ne sme manjkati niti najmanjši delček prikolice, delavec v proizvodnji, da bo vseh tisoč in več delov pravočasno in kvalitetno vgrajenih, referent v prodaji, da bo prikolica morala biti še vroča pri kupcu . .,! Naredili smo križ čez travnike in pojem „nedokončana proizvodnja" izbrisali iz besednjaka! Torej odslej nič več belo -modre „idile", ki smo jo plačevali z jezo občanov, slabo kvaliteto prikolic in z desetinami milijardami izgube. Prikolice bodo počasi skopnele in prepustile travnikom njihovo naravno funkcijo. Ljubitelji narave, kmetij ci in ekologi se bodo tega nedvomno razveselili, marsikdo med njimi pa se niti približno ne bo zavedal, koliko osebne in kolektivne hrabrosti, zavestne odgovornosti in požrtvovalnosti slehernega posameznika v proizvodnji prikolic bo terjal križ čez travnike. So pač časi hrabrih! Kratke športne iz Brežic Strelci nadaljujejo z uspehi. Po spomladanskem delu delavskih športnih iger so v zračni puški prvi, v malokalibrski pa drugi. Med posamezniki vodi Slobodan Manojlovič. Najmočnejši delavci brežiškega tozda so osvojili prvo mesto v vlečenju vrvi. Anton Ravnikar je osvojil sedmo mesto na veslaškem maratonu od Kostanjevice do Čateža. Nogometaši IMV so Startali v novo sezono z zmago. Prvenstvo tozda v namiznem tenisu je osvojil (presenetpvo) Mirko Sečen pred Lesarjem, Dolenškom in ostalimi. Sodelovalo je 15 delavcev. Odbojkarji so v spomladanskem delu tekmovanja osvojili (le) osmo mesto. Po izrednem začetku s so kegljači pristali na desetem mestu med šestnajstimi. Nastop lahko kljub temu označimo za uspešen, saj so precej izboljšali svoj lanskoletni rezultat. Prvenstvo tozda v šahu je osvojil Franc Povh. Na nočnem streljanju z vojaško puško v Sevnici je naša kombinirana ekipa osvojila prvo mesto. Plavalci in plavalke že nestrpno pričakujejo prvo preizkušnjo. ERNEST SEČEN TAP Brežice