PoStnina plačana v gotovini izhaja v ponedeljek iupetok ob 17. Stane mesečno po post! 7 Din, v Ceiju po raznaSalcih dostavlje- na 7'50 Din, /.* inozemstvo 20Din Ra*un yri poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi ne »prejemajo ob ponedeljkih in pctkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede proxtora in dneva objave oglasov se uvažujcjo le po moinosti. Štev. 41. Celje, petek 25. maja 1934. Leto XVI. Predsednik upravnega sodišča v Celju dr. Ferdo Prenj odhaja v pokoj CELJE, 25. maja. Te dni odhaja iz Celja predsednik upravnega sodišča g. dr. Ferdo Prenj, ki je na lastno prošnjo zaradi slabe- ga zdravstvenega stanja upokojen. lzbral si je za svoje stalno bivališče Mostar, kjer si je zgradil svoj do-in in kjer mu podnebje najbolj ugaja. Gosp. dr. F. Prenj se je rodil 18. oktobra 1870. v Oplotnici pri Konji- eah. V osnovno šolo je hodil v Ločah '(Sv. Duh), v gimnazijo pa v Maribo- ru in sicer ves čas v slovenski odde- lek. Maturo je dovršil z odliko. Vse- učilišče je obiskoval na Dunaju. Tu je bil clan in odbornik akadeinskega društva »Slovenija«. Kot visokošolee je spadal med one študente, ki so bili pi-iSli do spoznanja, da je treba akademsko društveno življenje pre- osnovati v tern pravcu, da se bo mla- dina posvečala izven svojega poklic- nega Študija resni pripravi za delo med slovenskim narodom. Z nekate- j'imi svojimi tovariši je bil pokrenil »omladinsko strujo«, iz katere je bila izšla narodno-radikalna struja, v ka- teri se je udejstvoval tudi on skupaj s pokojnim dr. Gregorjem Žerjavom. Po končanih študijah je odšel, keir so bile razmero za slovenske juriste na Štajerskem skrajno nepovoljne, v Bosno, kjer je bil sprejet za avskul- tanta pri okrožnem sodišču v Banja Luki. Kmalu pa je bil prestopil v fi- nančno službo. Eno leto je služil v Mostaru, potem pa nepretrgoma pri finančnem oddelku zemaljske vlade v Sarajevu. Takoj po osvobojcnju je bil pokli- can kot splošno znan finančni stro- kovnjak v Beograd k finančnemu ministrstvu, kjer je kot naCelnik tega ministrstva sodeloval pri izgraditvi in izenačenju finančnega zakonodaj- stva. Izdelal je trošarinski zakon, ki je še danes v glavnem v veljavi; so- deloval je pri sestavi taksnega zako- na in pri mnogih drugih finančnih zakonih. Udejstvoval se je tudi v finančni strokovni literaturi. Napisal je: »Ko- mentar k dohodarstvenom kaznenom zakonu i postupku«, »Predoznačni postupak«, »Propisi o pečenju raki- je«, »Trošarina — opšti dio«, »Upute za upotrebu Matijevicevog bačvomje- ra« in »Die Finanzkonzeptprüfling — Systematische Darstellung des Prü- fungsstoffes«. L. 1923., ko so büa ustanovljena upravna sodišča, je bil postavljen za sodnika pri upravnem sodišču v Sa- rajevu. Tu je več let predsedoval se- natu za finančno - administrativne spore, potem je pa bil imenovan za prcdsednika upravnega sodišča. La- ni v oktobru je bil premeščen v istem svojstvu k upravnemu sodišču v Celje. Njegova sposobnost, vestnost in njegovo uspešno strokovno delo je bilo priznano in upoštevano od naj- visjih saktorjov. To se vidi v prvi vrsti po lepi karijeri, ki jo je napia- vil, in po odlikovanjih, ki so mu bila podeljena: red Sv. Save IV. in III. stopnje in pa red Jugoslovenske kro- no III. stopnje. Ves čas svojega življenja in delo- vanja je bil naprednega mišljenja in narodno zaveden Slovcnec in Jugo- sloven. Dolgo vrsto let je bil že v biv- ši Avstriji voditelj Slovencev v Sara- jevu. Po njegovem prizadevanju je bil v Sarajevu ustanovljen »Sloven- ski klub«, ki je že čez trideset let sre- dišče kulturnega in družabnega živ- ljenja Slovencev v Sarajevu. Ccla de- setlctja je bil v tem klubu odbornik ! in 15 let predsednik. Za njegove za- sluge ga je klub izvolil najprej za častnega člana. a pred njegovim od- hodojTi. iz Sarajeva za eastnega pred- sednika. i V Bosni je užival splošno priljub- ijenost pri vseh slojih naroda vseh ver in piemen. V Avstriji, zlasti pa za časa vojne, je živel v prijateljskih odnošajih z odličnimi srbskimi in hrvatskimi rodoljubi. Kljub prepove- di za Casa vojne, da se narodno za- vednim Srbom in Hrvatom ne sme iti na roko, je on v svoji službi in pa • kot načelnik raznih državnih apro- vizacijskih institucij mnogim Srbom in Hrvatom materijalno pomagal in to večkrat s tveganjem lastne eksi- rtence. Razen v Slovenskem klubu je ak- tivno sodeloval tudi v drugih kultur- nih, nacionalnih in gospodarskih or- ganizacijah, kakor v Jadranski stra- ži, Naiodiii odbrani, čebelarskem društvu, uradniški nabavljalni za- drugi itd. Takoj, ko je prišel v Celje, je pristopil v tukajšnja krajevna kul- turna in nacionalna društva. Že kot avskultant se je bil poročil. Za svojo življensko družico si je iz- j bral Milko Kmetovo, sestro znane j slovenske pisateljice Marije Kmeto- ve. Ves čas do danes mu stoji zvesto J ob strani. Podpirala ga je z aktivnim sodelovanjem v njegovem javnem na- rodnem delovanju, za kar je bila tu- di odlikovana z l'edom Sv. Save IV. stopnje. Kot šef je bil naprani podrejene- mu uradništvu sicer zelo natančen, toda ved)>o objektiven in pravičen ter zelo koncilijanten. Pomagal je vsakemu rad, kjer in kadai- Je mo- gel. Zato pa ga je uradništvo vse- povsoii globoko spoštovalo in cenilo. Tudi v Celju, kjer je službovnl lc kratko dobo, si je. pridobil vsestran- sko «imjiatije in spoštovanje in je le obžalovati, da ga je slabo zdravstve- iio stanje prisililo, da je zaprosil za predčasno vpokojitev. Ob odhodu mu želimo, da hi se mu zdravje zboljšalo in da bi svoj zaslu- ženi pokoj v svojem Tusculu dolgo let užival v miru in . zadovoljstvu. Uverjen naj bo, da ga bomo ohranili vsi v trajnem in lepem spomimi. Regulacijska dela na Savinji v celjskem srezu Celj G, 25. maja Iz razpolozljivih sredstev za vzdr- ževalna dela na Savinji v celjsnem srezu je določenih 190.000 Din iz državnega fonda za javna dela in 130.000 Din iz rßdnih banovinskih kreditov. S temi zncski sg bodo za- čcla že v mesecu juniju izvrševati naj- nujnejša dela, ki so potrebna v svrho zavarovanja različnih važnih objektov na Savinji. V poštev pridejo v prvi vrsti dela pri mostu na Polzeli, kjer jc treba zavarovati po povodnjih v jeseni 1933 in spomladi 1934. poško- dovana obrežja Savinje, da sg zava- ruje imenovani most na t(?j važni pro- metni žili. V to svrho se bo zgradilo 270 m dolgo zavarovanje desnega obrežja in 240 m dolgo znvarovanje levega obrežja Savinje. V območju občine Braslovče se bo zavarovalo v dolžitii 400 m desno obrežje pri Ba- lantovcm mlinu v Preserjih. Ta zava- rovalna zgradba je potrebna, da se prepreči nadaljnje prodiranje Savinje v smeri takozvane Malobraslovškc struge, na kateri se nahajajo obrtne naprave veqega gospodarskega po- mena. Razen teh del večjega obsega se bodo obnovila in na novo zgra- dila manjša zavarovanja, ki so potrebna, da se prepreči uničenje zgradb in odnašanjenadaljnih kompleksov plodne zemlje. Z vsemi temi deli se bo pri- čelo v začetku meseca junija, ko bo voda predvidoma tudi toliko padla, da ne bo delala posebnih ovir za nameravana dela. Na račun državnega kredita za javna dela v znesku 190.000 Din, ki je že dospel, bodo pretežno zaposleni nezaposleni delavci, na katere odpade okrog 7500 mezdnih dni. Iz drugega kredita pa se bo do- bavil potrebni materijal, kamen in les, pri čemer pride tudi v poštev zaposli- tev brezposelnih. Prebivalstvo priza- detih krajev, ki je utrpelo po lanskih poplavah ogromno škode ter je v raznih spomenicah ,in na zborovanjih JNS pozivalo sreskega narodnega po- slanca g. Ivana Prekorška, da na pri- stojnih mestih nujno posreduje za odpomoč, bo ta dela z zadoščenjem pozdravilo, ker vidi, da se naša javna uprava kljub težkim finančnim prilikam zavzema za življenske interese naroda, brezposelni delavci pa bodo dobili nekaj poštenega dela in zaslužka, kar moramo samo pozdraviti Ustanovitev kmetijskega sveta Kmetijski minister g. Juraj Deme- trovič je na podlagi pooblastil mini- strskega sveta z dne 23. t. m. pred- pisal uredbo o kmetijskem posveto- valuem odboi*u. Uredba določa med drugim: Pri kmetijskem ministrstvu se v svrho pospeševanja kmetijstva in iz- boljšanja pogojev za njegovo kar naj- racionalnejso eksploatacijo ustanovi kmetijski posvetovalni odbor. Njego- va naloga je, dajati kmetijskemu mi- nistru strokovno innenje o vprašanjih s področja kmetijstva, ki pride jo na dnevni red sej. Posvetovalni odbor sestoji iz 15 čla- nov. Devet članov bo imeiiQvanili iz vrst najuglednejših poljedelcev vsa- ke banovine; dalje bodo v odboru po en profesor kmetijsko-gozdarske fa- kultete v Beogradu in kmetijsko-goz- darske fakultete v Zagrebu, en pro- fesor veterinarske fakultete, en clan uprave tigovskih zbornic, en clan centrale industrijskih korporacij in en član upravnega odbora zveze kme- tijskih zadi'ug. Clane posvetovalncga odbora imenuje kmetijski minister za dobo 2 let. Seje odbora sklicuje in jim pred- seduje kmetijski minister. Odrediti pa sine svojega pomočnika ali enega izmed načelnikov ministrstva, da ga nadomešča in predseduje sejam, če sam ne bi utegnil. Seje odbora ne smejo trajati delj ko 3 dni pri eiiem zasedanju. O sejah se vodi zapisnik. Za vodstvo poslov upravnega zna- čaja se ustanovi pri oddelku za agrarno politiko kmetijskega mini- strstva tajništvo odbora. Osebe taj- nilštva. imenuje kmetijski minister. Članom odbora, ki žive v Beogradu, pripada na račun dnevnic 200 Din za sejo, tistim članom, ki niso iz Beo- grada, pa povrnitev potnih stroškov in 300 Din dnevnic. Uvod v Dneve Jadranske straže v Celju Večerna, slavnostna akademija, ki jo priredijo celjska kulturna društva ob priliki Dnevov Jadranske straže v Celju v soboto 2. junija ob 20'30 v Mestnem gledališču, bo nudila lepo sliko dela naših kulturnih društev. Kot prvi nastopi orkester Glasbene Matice pod vodstvom g. ravn. K. San- cina. Zaigral narn bo pompozni 1. stavek iz »Celjske suite«, ki je napi- san za veliki orkester. Ta skladba je postala že celjska slavnostna predigra, kar po svojem koloritu tudi popolno- ma zasluži. Tej točki sledi Haydnova otroška simfonija, ki jo bomo tokrat slišali v popolnoma novi in razširjeni zasedbi. Saj sodeluje pri njej pol sto- tine gojencev Glasbene Matice. Zatem zapoje Celjski Zvon štiri skladbe in sicer Ravnikovo *Ženjico«, Jerebovo »Jutro«, nato Lajovčevo šesteroglasno pesem: »Bolest kovač«, a zaključi z Adamičevo »Domovini«, ki se konča na motiv iz pesmi »Morje Ädrijansko«. Sledi balet gojenk gimnazije; SIo- venec s Slovenko, Hrvat s Hrvatico in Srb s Srbkinjo nam zaplešejo jugo- slovensko kolo. Balet spremlja orkester pod vodstvom g. ravn. Sancina. Dra- matično društvo poda nato eno dejanje iz znane Vojnoviceve drame »Ekvi- nokcij«, ki se pri nas še ni igrala. Prikazuje nam kos življenja ob naši obali, ko divjajo v duši Ijudi viharji, kakor ob pomladanskem enakonočju, ko zapušča mladina svoj kršni svet in se podaja v nove dežele, v daljno Ameriko. Äkademije bo zaključil zbor »Celj- skega pevskega društva« s troje pesmi. Zapoje nam Mokranjčev rukovet »More izvor voda«, Tajčevičeve »Vesele po- pevke« in Lajovčevega »Zelenega Jurija«. Prireditev bo po svojem programu zelo pestra, a imena sodelujočih nam nudijo zagotovilo, da bo to lepa, umet- niško visoko stoječa prireditev. Ob tej priliki opozarjamo predvsem abonente letošnjih gledaliških predstav, da prevzamejo svoja mesta, ker se bo na nje v prvi vrsti oziralo. Po 29. t. m. se bodo karte oddajale vsa- komur, ker je že veliko povpraševanje po vstopnicah. Karte so v predprodaji v knjigarni »Domovina«. DOMACE VESTI d Narodna skupščina se bo pred- vidoma sestala ">. ali (>. junija. Na dnevnem redu je več zakonskih na- črtov, med njimi zakon o fideikomi- sih, zakon o mestnih občinah in za- kon o izvonsodnem postopniku. Ra- zen tega pride na dnevni red tudi več mednarodnih konvencij in sporaz- urnov. d Zmaga JNS pri občinskih volit- vah v Veržeju. Dne 21. t. m. so se vršile nove občinske volitve v Verže- ju. Lani 15. oktobra je dobila nacio- nalna lista 230, nasprotna lista ]>a 1B2 glasov. Nasprotniki so se pritožili in dosegli, da so bile volitve razve- ljavljene. Kljub temu pa se niso ude- ležili ponovnih volitcv in. sta bila 21. t. in. za njihovo listo oddana le dva glasova, dočim jc dobila nacionalna lista 2G3 glasov, torej 27 veČ nego pri prvih volitvah. Vseh volilnih upravi- čencev je bilo 491. d Važna politična konferenca v Ljubljani. V ponedeljek 4. junija bo v Ljubljani konfercnca slovenskih senatorjev, narodnih poslancev, čla- nov banovinskega sveta in delegatov sreskih oj'ganizacij JNS. Na sestanku bodo razpi-avljali o aktualnih poli- tičnih, gospodarskih in socialnili pro- blemih dravske banovine. d Odprte in oskrbovane so sledede planiuske postojanke: Kocbckov doin na Korosici, Frischaufov dom na Okrešlju, Pipkernikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Golteh, Koritzkega koča na Smrekov- Stran 2. »Nova Doha« 25. V. 1934. Stev. 41. cu, Celjska koča nad Celjem, Koča na Šmohorju nad Laškim. Posetite te postojanke, ki vain po turah nu- dijo ])rijoton oddih in okrepčilo. d Planinci in obmejne straže. Cu- varji naših mej imajo strog nalog, da dovolijo kretanje ob naših mej ah in v njih bližini po p I an i nah sanio onim, ki na zahtcvo predložijo svojo izkaznico. Vsi člani SPD, ki so pla- čali članarino za tekoče leto in ima- jo legitimacijo, opremljeno z znain- kico 1934, lahko neovirano posečajo naše planine. Zato jc važno, da jo vsak planinee clan SPD in da je pla- čal članarino, ker je sicer nevarnost, da ga obmejne straže že iz bližine cilja pošljejo spei v dolino. Pomnite, da graničarji niso nasprotniki pla- nincev, pač pa vršijo svojo službo vestno, zato naj jim dajo člani vsa pojasnila, ki bi jili morda zahtevali. — SPD Celje. d Cena permanentne legitimacije za obisk XIV. Ljubljanskega velesej- ma, ki bo od 30. maja do 10. junija, je za izvenljubljanske obiskovaloe znižana na 20 Din. Ta legitimacija da- je pravico večkratnega poljubnega vstopa na velesejem in na znižah.6 voznino na parobrodih. Legitimacije prodajajo potniški uradi, denarni za- vodi, županstva itd. Za polovično voznino na železnicah si more vsakdo nabaviti posebno železniško izkazni- co, ki jo je izdala železniška uprava sama. Dobi se na vsaki postajni bla- gajni za 5 Din. Ko potnik kupuje vozno karto, kupi tudi to železniško izkaznico. Na velesejmu dobi potein potrdilo o obisku, nakar mu vozna karta velja za brezplačen povratek do vštetega 12. junija. d »Naša pota«. V Ljubljani so do- slej izšle že tri številke mesečne re- vije za propagando turizma, družbo, sport in kino »Naša pota«. Revijo, ki ima zelo pestro in zanimivo vse- bino ter krasne ilustracije, izdajata Zveza za tujski promet v Ljubljani in Tujsko-prometna zveza v Maribo- ru. Revija stane letno GO Din in se riaroča pri upravi v Ljubljani, poštni predal 114. d Zobje ne mo re jo nikoli počrneti, če jih negujemo z dobro pasto in pri- kladno ščetko. Usedline, ki nastajajo iz slin in ustnih sökov (zobni ka- men, zobna usedlina od tobaka, ka- ve, čaja), zlasti one, ki nastajajo s kemičnim razkrojevanjem amalga-t mov živega srebra, menjajo često in hitro intenzivno Cist izgled zob. Sa- mo stalna in dobra nega z Odol pa- sto za zobe ščiti Vaše zobe pred obo- lenjcin. Odol pasta za zobe odstra- njuje vsled svoje vsebine koloidalnih sestavin in vsled svojega svojstva ab- sorbcije vso nečistost, neprijeten duh in barve, ki se nabirajo na zobeli. d Dunajska vremenska napoved za soboto 26. maja: Povečini jasno in hladno. Celje in okolica c Osebna vest. Novi predsednik upravnega sodišča v Celju g. dr. Jan- ko Bedekovič, doslej načelnik v mi- nistrstvu notrajijih zadev, je prispel v četrtek v Celje in je danes prevzel svoje službeno mesto. Novega g. pred- sednika, ki jc kakor njegov prednik znan kot odličen upravni strokov- njak, iskreno pozdravljamo v naši sredini! c Polkovna slava 39. p. p. bo v po- nedeljek 28. t. in. Ob 9.30 bo na dvo- rišču vojašnice kralja Petra spomin- ska svečanost v cast padlim juna- kom 39. p. p. Ob 10. bo istotani bogo- služje in rezanje kolača, popoldne pa bo na dvorišču vojaška zabava. Zve- čer bo družabni večer v Narodnem domu. c Iz zdravniške službe. Gosp. dr. Ivan Kanoni, sekundarij bolnišnice za duševne in živčne bolezni v No- vem Celju, je dobil od ministrstva za social no politiko in narodno zdravje trimeseeni študijski dopust za Pariz. c Materinski dan bo proslavila oko- liška deška narodna sola v nedeljo 27. t. m. c »Tuberkuloza in sola s šolsko- higijenskega stališča«. V ponedeljek 28. t. m. bo pod okriljein Ljudskega vseučilišča in krajevne protituberku- lozne ligc v Celju predaval docent g. dr. Ivan Matko iz Maribora o. pred- metu: »Tuberkuloza in sola s šolsko higijenskega stališča«. Predavanje bo ob 20. v risalnici mešeanske sole v Celju. Na to predavanje vljudno va- bimo vse gg. profesorje, učitelje, stai'se, dijake višjih razredov, delo- (lajalce, obi'tnike, delavce in names- fence. Prosimo številne in točne ude- ležbe, ker bi nam bilo zelo neprijet- no, ako bi moral strokovnjak svetov- nega slovesa predavati pred prazni- mi sedeži. Vstopnine ni. — Krajevna protituberkulozna liga v Celju. c Drug! šolski nastop Glasbcne Matice v Celju (nižja. in si'ednja stop- nja) bo drevi ob pol 8., tretji (srednja in višja stopnja) pa v soboto 20. t. m. ob 19.30 v Mestnem gledališču. c Šolski upravitelj v pok. Martin Zdolšek f. V javni bolnišnici v Celju je umrl v četrtek 24. t. m. v 75. letu starosti po daljšem trpljenju g. Mar- tin Zdolšek, šolski upravitelj v pok. na Polzeli. Pokojnik jo kot solski upravitelj služboval dalje easa v Šniihehi nad Mozirjem, pozneje pa do svoje upokojitve na narodni soli v Örli vaši pri Brasloveah. Pokojni Martin Zdolšek se je odlikoval z iz- redno ljubeznivostjo, bil je vnet sad- jar in čebelar in dober učitelj mla- dini našega naroda v šoli ter odras- lim vestcn pomočnik in svetovalec v gospodarskem, narodnem in prosvet- nem delu. Za pokojnim žalujeta si- nova gosp. Bogomir Zdolšek, šolski upravitelj v Celju, in gosp. Alfonz Zdolšek, sreski kmetijski referent na Prevaljnh. Pogreb bo v soboto 20. t. m. ob 11. dopoldne iz trga Bras- lovče na tamkajšnje pokopališče. Ne- pozabnemu pokojniku časten spornin, žalujočim naše iskreno sožalje! c Jadranska straža prosi vsa na- rodna društva, da prijavijo svoje de- legate in udeležbo pri obhodu na na- slov šol. upraviteljice ge. I. Zupanči- čeve, mestna dekliška narodna sola, vsaj do torka 29. t. m. dopoldne. Isto- časno opozarja na izložbo glavnih tombolskih dobitkov v oknu veletr- govine R. Stermecki. c Gradbeno gibanje. Poslopje eks- poziture OUZD v Vodnikovi ulici že dalje Časa renovirajo. Poslopje dobiva moderno fasado. Sedaj renovirajo tu- di poslopje trgovca g. Werena na oglu Glavnega trga in Prešernove ulice. Tvrdka Rakusch namerava na svoji parceli na Cankarjevi cesti zgraditi dvonadstropno hišo. c Diplomski izpit pri ladijsko- strojneni odseku državne pomorske akadomije v Bakru je napravil gosp. Franjo Aitnak iz Celja. Čestitaino! c Nagradno streljanje priredi Strelska družina v Celju v nedeljo 27. t. m. ob pol 9. dopoldne na vojaš- kem strelišču v Pečovniku. c Predavanje o plinski kuhl bo pri- redila mestna plinarna v Celju I. in 2 junija v suterenu mestne narodne sole. Vabljene so vse gospodinje. Vstop prost. Sedeži se lahko rezervi- rajo v pisarni mestne plinarne. c Temeljni kamcn za spomenik skladateljem Ipavcem v Št. Juiiju ob juž. žel. je 13. t, in. blagoslovil višji vojni kurat v p. g. Rado Marzidov- šek iz Št. Jurija in ne kanonik gosp. Mikuš. c Žetev smrti. V celjski bolnišnici so umrli: v torek 5(i-letni posestnik in gostilničar Ivan Cverlin iz Mesti- nja, 35-letni delavec Alo^jzij Vračun iz Gaberja in 47-letni brezposelni te- sa,r Ignac QlrcgorCiC i,z Gaberja, v sredo, 67-letna prevžitkarica Ursula Vengustova s Ponikve in 78-letni ob- činski revež Jožo Jure, v četrtek pa 79-letni izvršni organ v pok. Mihael Gabrič iz Rogaške Slatine. Na Ostrož- nem 11 pri Celju je umrla v torek 39-letna zasebnica Marija Velenško- va. N. p. v in.! c Ponarejen srebrnik za 50 Din so I je pojavil danes v Celju. Falzifikat je j popolnoma sličen pristnemu srebrni- ku, niina pa zvoka. c Tatvina kolesa. V noči na Cetrtek 24. t. m. je neznan storilec ukratlel Ernestu Podlogarju i/. Škofjie vasi v bližini neke gostilne v Zagradu 500 do GOO Din vredno, črno pleskano moško kolo znamke »Puch«, tov. štev. 226.711, evid. štev. 2—15.417—5. c Majniški izlet starejšib. članic celjskega Sokola bo v ponedeljek 28. t. m. na Stari grad, povratek proti Kolencu. Zbiralisče ob 14. na kapu- cinskem mostu. c Gledališka predstava v Tremerju. Javna narodna knjižniea v Št. Ru- pertu nad Laškim uprizori v nedeljo 27. t. in. ob 15. v Tremerju pri Celju draino v 4 dejanjih »Vaški vaga- bund«. V odmorih bo igral tainbu- raški zbor. c- Kronika nesreč. V četrtek je trcš- čil pri spravljanju lesa v mestnem gozdu v Pečovniku hlod v mestna de- lavca, 51-letnega Adolf a Kroflja in | 20-letnega Mihaela Leška in obeina zlomil desno nogo. Istega dne se je 20-letnemu Francu Sitarju, pomožne- inu delavcu pri mestni clektrarni v Celju, pri delu na nekem podstrešju zlomila deska pod nogami. Sitar si je pri padcu zlomil desno roko. V sredo zvečer je padel 50-letni posestnik Ma- tevž Vodlan v St. Juriju ob Taboru pri gašenju apna v apneno jamo in se močno opekel po telesu. V sredo ob pol 12. dopoldne je neki voz na ce- sti v Kasazah povozil štiriletnega ru- darjevega sinčka Mihaela Baloha iz Kasaz. Deček je dobil težje poškodbe na glavi in levi roki. Vsi ponesrečen- ci se zdravijo v celjski bolnišnici. (.• Obeina Celje okolica odda 10 mo- secev starega fantka zanesljivim lju- dem za svojega ali v oskrbo proti zmerni odškodnini. Stranke, ki bi se za prevzem otroka zanimale, naj osebno ali pismeno javijo svoje po- goje občinskemu uradu za Celje-oko- lico na Bregu. c Nočn.o lekarniško službo ima od sobote 20. t. m. do vštetega petka 1. junija lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilno službo ima od neclelje 27. t. m. do vštete sobote 2. junija II. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, rcševalno IV. skupina, inspekcijsko pa v maju načelnik g. I. Jellenz in v juniju poveljnik g. F. Koschier. c Za birmance molitvenike, rožne vence priporoča K. Goričarja vdv., Celje, knjigai'na, in veletrgovi- na s papirjem. c Kino Union. Petek 25. in sobota 20. maja: »Zemlja smehljaja«. Sijaj- na zvočna opereta. V glavni ulogi slo- viti tenorist Rihard Tauber. Glasba Franc Lehar. Dve zvočni predigri. — Nedelja 27., ponedeljek 28. in torek 29. maja »Susan Lenox« (»Helgin pa- dec in vstajenje«). Divna ljubavna drama. V glavnih ulogah Greta Gar- bo, Clark Gable, John Miljan in Jean Hersholt. Zvočna predigra. V nedeljo 27. 1. in. ob pol 11. dopoldne matineja. „ASTRA" čevlji Celje, Aleksandrova 4 ( Pregled celjske gledališke sezone 1933-34 Celje, 25. maja. Z Alsbergovim »Konfliktom« je Mestno gledališče v Celju zaključilo letošnjo sezono. Pogled preko repertoarja nam izpri- čuje, da je dosegla sezona s stalnimi gostovanji ljubljanske drame nedvomno višek, kakor menda Se nikdar doslej. Imeli smo sicer svojčas prav živahno in pestro gledališko udejstvovanje (Skrbinšek, Železnik, Janko, tudi Bra- tina), a to je bilo še v dobi prvega povojnega navdušenja za vse, kar je postalo naše, in še v letih gmotnega blagostanja. Poslednja leta smo pa bili vajeni, da so nosile sezone znak nekakega pojemanja. Ne smejo se delati za to očitki morda igralskemu ansamblu ali celo gledališki upravi, ki sta gotovo z vso intenzivnostjo in delavnostjo sku- šala držati gledaliSče na dostojni viSini. Saj so razodevale sezone mnogo dobre volje in dela, gotovo tudi dosti resnične umetniške tvornosti. Vzrokov je iskati povsem drugje. Neovržno deistvo je, da je vzdrže- vanje rednih sezon na provineijalnih teatrih (letno naimanj 12 predstav) z izključno diletantskimi uprizoritvami nemogoče. Diletantski ansambli, pa naj si bodo še tako žilavi in agilni, so prešibk» in številčno nezadostni, ali vsaj preobremenjeni, zato niso uspehi njihovih predstav v nobenem razmerju z njihovimi napori in žrtvami. Delo domačih ansamblov, pa naj si očituje še tako močno umetniško stremljenje, ostane brez zasluženega in zadostnega priznanja publike. Dramatska društva iz predvojne in prvih let povojne nacionalno borbene odn. navdušene dobe s svojo rodoljubno, a umetniškemu vzletu bolj tujo pozo in emfazo zaslužnosti so se preživela. Publiki se hoče pravega, umetniško visoko stoječega, poklicnega gledališča. In kot posledica te zahteve sledi od- tegovanje in letargična malodušnost v današnjih težkih časih itak že po gmotnih prilikah močno razredčene gledališke publike. Zopet so Vam nudi izpedno lahek b e n c i n po znatno znižani ceni, edin iizvenkartclni, pri črpalkah pred veletrgovino Iv. Ravnikar, Celje, Kralja Petra o. in Jos. Delakorda, Gaberje Čestitati moramo vodstvu našega gledališča, da je v tern spoznanju še ob pravem času ubralo nove poti in s pritegnitvijo ljubljanske drame k izpo- polnjevanju svojega kulturnega dela tako posrečeno reSilo vpraSanje celj- skega gledališča. In tako je postala pretekla sezona rekordna. Prinesla ie v gledališče bujno razgibanost, rešila že popolnoma iz- gubljeno zanimanje, pritegnila najširše mase in napravila gledališče poljudno v najširšem pomenu besede. Saj je bila hiša pri vseh predstavah polna, da, celo pri negledaliških prireditvah je bil porast obiska v primeri s prejš- njimi leti naravnost rekorden. V rednem abonmanu smo imeli 12 predstav, 5 dram, 5 komedij, 1 klasično komedijo in 1 burko. Ljubljanski gostje so nam dali ciklus literarno polno- vrednih in najdostojneje odigranih del, domači ansambl s svojimi priznanimi in priljubljenimi člani, katerih nekateri so stebri našega odra že dolga leta, pa 4 uprizoritve. Izven abonmana so naštudirali do- mači igralci še lepo otroško igro »Pastirček in princesa« in priredili za Miklavževo uspel Miklavžev večer z bogato obdaritvijo najrevnejših šolskih otrok. V celotnem repertoarju, ki je dosegel zaokroženo umetniško celoto, je bila nedvomno najmočnejSa in najzanimi- vejša uprizoritev Dostojevskega »Bratov Karamazovih«. Nepozaben, dragocen večer nam je nudil Klabundov »Praznik cvetočih češenj«, močne so bile uprizoritve Moliereovega »Tartuffa« in Krleževe »Agonije«. Prijetno so nas razgibale mojstrsko odigrane komedije »Okences »Pravica do greha«, »Oospod Sonjkin in njegova sreča« in »Karijera gospoda Winziga«. Tudi domače igre »Roksi«, »Karl in Ana«, »Maksl« so segale dosti preko nivoja in povprečnosti navadnih dile- tantskih predstav. KoČIjiv pa postane uspeh diletantskih predstav tedaj, ka- dar se loti težkih modernih psiholoških dram, ki se odigravajo v povsem tujem ambijentu. Taka dela postanejo verjetna in dovzetna le v rokah močnih po- klicnih igralcev. Zato naj se domači ansambl v bodoče raje varuje takih eksoerimentov. Če tako samo povr§no premotrimo preteklo sezono, mora priznati tudi naj- zakrkn jenejši kritik, da je bila letošnja žetev bogata preko pričakovanja naj- večjega optimista, da je zadostila v polnem obsegu zahtevi in potrebi tudi najrazvajenejše gledališke publike. Zato čutim dolžnost — in gotovo govorim od srea vseh stalnih obisko- valcev gledalisča — da izrečem vsem požrtvovalnim igralcem, tako dragim nam gostom kakor tudi pridnim do- mačim članom za trajne in nepozabne vrednote, ki so nam jih dali, največje priznanje in najiskrenejšo zahvalo. Gledališki upravi pa naj bo sijajna bilanca letošnje sezone tudi praktično dognanje, da je vzdrževanje celjskega gledališča vezano tudi v bodoče le na redna gostovania poklicnega odra. Abonent. Stov. 41. »Nova Doba« 25. V. 1934. Stran 3. Koncert v Zalcu Celjsko pevsko društvo nam sporo- ča, da priredi na Telovo 31. t. m. ob pol 5. popoldne v dvorani g. Roblcka v Zalcu koncert, na katerem bo iz- vajalo umetne in narodne pesmi iz programa, ki ga je pelo na svojem slavnostnem koncertu ob proslavi 40- letnice 12. t. m. v Celju. PoroCali sino takrat podrobno o vsebini sporecla, ki obsega skladbe domačinov dr. B. lpavca, di*. Schwaba, K. Bervarja, A. Miheleiča, C. Preglja ter najožjega žalskega rojaka Rista Savina, poleg ostalih slovenskih komponistov Ada- miča, Mirka, Osterca, Premrla, Lajo- vica, Deva, dr. Kimovca, pa tudi Go- tovca, Tajčeviča in najizrazitejšega oblikovalca srbske narodne pesmi St. Mokranjca. Agil no CPD zasleduje s tem visoki cilj kul turne in srčne naobrazbe naj- širših plasti naroda, želi vcepiti pre- bivalstvu lepe Savinjske doline pra- vilno spoznavanje in ljubezen do le- pe doinače in umetne pesmi in s tem povzdigniti narodno in nacionalno zavcst posebno med kmečkim prebi- valstvom in delavstvom, ki je v teli težkili časih prav gotovo potrebno srčnega razvedrila in duševnega užitka. Zasledujoč ta cilj je nastavilo vstopnino tako nizko, da omogoči po- set slehernemu prebivalcu bližnjd okolice žalske. Ugodiie železniške zveze in cene omogočajo poset tudi oddaljenejšim ljubiteljem lepe pes- mi. Društveni mešani pevski zbor šteje 90 grl in zavzema*med pevski- mi zbori dravske banovine prav od- lično mesto. Prepričani smo, da bo ta koncert imel v naši Savinjski me- tropoli popoln uspeb. Prav posebno priporočamo poset tudi naši dorašča- joči mladini, da se navžije vedno svežega duha in ljubezni do rodne pesmi. Sokolstvo Zlet celjske sokolske župe 10. junija v Celju Župa je izdala za župni zlet prav lične zletne znake. Osnutek je izde- lal Celjan arhitekt g. Didek, ki je na- pravil tudi osnutek lepaka za su- šaški zlet. Cena znaku je 5 dinarjev. Čotudi nakup ni obvezen, smo pre- pfičani, da bodo bratje in sestre prav ratli segali po njem in si omislili tra- jen spominski predinet na veliki župni zlet 1934 v Celju, ko je župa razvila prapor, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj. Pi-ed tedni smo poslali vsern brat- skim edinicam vprašalne pole glede prehrano. Doslej se je le malo dru- htev odzvalo našemu vabilu in pri- javilo število kosil. Ponovno in posle'd- njič prosimo, da nam društva in če- te, ki medtem tega še niso storile, takoj pošljejo prijavnice. Zadnje dni pred zletom bo toliko nakopičenega dela, da se na zakasnele prijave ni- kakor ne bo mogoče ozirati, in si naj zamudna društva sama sebi pripišejo posledice. Župa ne prevzame glede prehrane za taka društva prav nobe- ne odgovornosti. x Za pokrajlnski sokolski zlet v Sarajevu, ki bo od 27. do 29. junija, sprejema prijave Sokolsko društvo v Celju. Vsi, ki se nameravajo udeležiti zleta, naj pazno sledijo objavam v »Novi Dobi« in naj obenern takoj javijo pismeno ali ustmeno tajniku br. Novaku naslednje podatke: 1. Ali potujejo skupno s posebnim vlakom, ki bo predvidoma odhaja! iz Celja dne 26. junija. Potovanje je možno tudi po- samezno. 2. Ali želijo privatno preno- čišče. 3. Ali se udeleže še raznih zletov po Bosni po končanih svečanostih. Udeleženci uživajo naslednje ugodnosti na železnici: telovadci brezplačno vožnio, ostalo članstvo 75%, nečlani 50% popusta. Vsi udeleženci morajo imeti zletne značke in legitimacije, ki stanejo skupno 15 Din (telovadci), 25 Din (članstvo) in 40 Din (ostali udeleženci). Posestnik znaka ima brezplačen vstop na stojišče pri vseh prireditvah, aka- demijah, razstavah, brezplačno skupno prenočišče in zavarovanje v primeru nezgode za 10.000 Din, dalje prost vstop v vse muzeje v Sarajevu. Ker se morajo legitimacije naročiti vsaj do 15. junija proti povzetju, ne odla- šajte s prijavo ! — Sokolsko društvo v Celju. x Sokolsko društvo v Celju prired! v nedeljo 27. t. m. pešizlet iz Celja čez Anski vrh v Liboje k libojski so- kolski četi, združen z javnim nastopom. Odhod v nedeljo ob 12*30 z dvorišča mestne narodne sole v Celju z želez- ničarsko godbo. Udeležba za telovadeče članstvo in naraščaj strogo obvezna, ostali vljudno vabljeni! x Članstvu celjskega Sokola! O priliki župnega zleta v Celju v dneh 9. in 10. junija bo potrebnih okrog 60 bratov, ki bi bili voljni prevzeti službo rediteljev. Javijo naj se do 1. junija društvenemu načelniku bratu PoljŠaku (Zvezna knjigoveznica v Ceiju) pismeno ali ustmeno zaradi nadaljnih navodil. x Plavalnl odsek Sokolskega dru- štva v Celju sporoča svojemu članstvu, da sta kopališki upravi v Rimskih toplicah in St. Pavlu pri Preboldu do- volili znižano vstopnino. Podrobnosti so razvidne iz razglasa v telovadnici. Ugodnosti bodo deležni le oni, ki se izkažejo s člansko legitimacijo in po- sebej od društva izdano izkaznico. Društvo je v marcu prosilo tudi mestno občino celjsko za znižanje vstopnine v kopaltšču »Diani«. DruStvo pričakuje vsak dan ugodne rešitve, nakar bo objavljen spored dnevnih treningov, ki so za letošnjo sezono — glede na predvidene tekme — neobhodno po- trebni. Sport t SK JugoslavljatSK Atletik. V nedeljo 27. t. m. ob 17*30 se bo pri- Čela na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena tekma med celjsko »Jugoslavijo« in Atletiki. Zanimivo tekmo bo sodil g. Ochs. t Člani »Merkurja«: Old boy Atletik. V nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldne se bo pričela na igrišču pri Skalni kleti nogometna tekma med Člani celjskega »Merkurja« in oldboyskim moštvom Atletikov. Borba bo napeta, ostra in zanimiva, ne bo pa manjkalo tudi ko- mičnih prizorov. Trening moštev je bil rigorozen in racionalen. Vsak polčas bo trajal 30 minut, odmor pa tudi 30 minut. Na igrišču bodo servirali guljaš in točili pivo. Vsaka 20. prodana vstop- nica dobi južino zastonj. Obeta se velik naval občinstva. Blagajne bodo pojačene. Reševalna postaja je tudi alarmirana. Častna tribuna »navijačev« je že dobro zasedena. Strogo, toda objektivno bo sodil g. Pepo Krell. Čuli smo, da so ga hoteli že podkupiti, a je to odločno odklonil, ker ni bilo nobeno moštvo v stanu to izvesti — zaradi ogromnih zahtev, ki so bile stavljene. V nedeljo dopoldne bomo torej doživeli prvovrstno tekmo, velik užitek in rekorden obisk. t Kolesarska dfrka Celje—Rimske topUce—Laško. Klub slov. kolesarjev v Celju priredi v nedeljo 27. t. m. klubsko dirko na progi Celje Rimske toplice—Laško (25 km). Start ob 14. pred gostilno Radej na Bregu pri Celju, cilj okrog 15. pred hotelom Henke v Laškem. Obenem bo tudi kolesarski izlet v Laško. Prijave za dirko spre- jema g. /\. Sumer, Celje, Prešernova ulica. t Marlborski Rapid črtan Iz pod- saveznega prvenstva. Na torkovi seji JNS je bil mariborski Rapid črtan iz letošnjega podsaveznega prvenstva. Vzrok črtanja je bila prepoved igra- nja, ki so jo politične oblasti izrekle nad Rapidom. V zvezi s tem je JNS črtal vse štiri dosedaj odigrane pr- venstvene tekme Rapida in jih veri- ficiral v korist njegovih nasprotnikov. V zvezi s tem sklepom JNS je podal ostavko clan uprave JNS je podal o- stavko clan uprave JNS g. Marij Ku- ret, I. tajnik LNP v ostavki. Dopisi Laško Sokolsko društvo v Laškem bo priredilo svojo vsakoletno tombolo v nedeljo 3. junija ob 15. pred Sokol- skem domom, v primeru slabega vre- mena pa v Sokolskem domu v Laškem. »Svojeglavček«, ljudsko igro s pet- jem vprizori dramatski odsek Sokol- skega društva v Laškem v nedeljo 27. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. Kdor se želi od srea nasmejati, naj si gotovo ogleda to igro. Velenje. Občinska organizacija JNS v Velenju je skupno s krajevnimi or- ganizacijami JNS v Št. flndražu, St. Ilju, St. Janžu na Vinski gori in Ska- lah živahno na delu glede predpri- prav za veliki manifestacijski shod JNS, ki bo v nedeljo 27. t. m. ob 10. dop. v Velenju. Zadnjemu sestanku so prisostvovali tudi gg. župani in od- borniki navedenih občin. Na sestanku so se obravnavala tudi aktualna vpra- šanja, ki zanimajo tukajšnje ljudstvo, in so bile sestavljene primerne reso- lucije za shod. Resolucija, ki so jo predložili tudi delavski zaupniki tu- kajšnjih rudarjev, je bila, vodeč ra- čuna o njihovem težkem položaju, soglasno odobrena. Ker se shoda pred- vidoma udeleže tudi gg. ministri dr. Kramer, dr. Angjelinovič in dr. Novak ter poleg domačega poslanca g. dr. Bogumila Vošnjaka tudi večje število poslancev iz dravske banovine in drugih banovin, se jim pripravlja spre- jem na kolodvoru, kateremu sledi po- vorka kolesarjev, konjenice kmečke mladine, okrašenih voz gasilstva in drugega občinstva z rudarsko godbo na čelu skozi prijazni trg Velenje na prostrano sejmišče, kjer bo shod. Prav tako se tudi Soštanj z okoli- škimi občinami vneto pripravlja na shod v Velenju, za shod v Slovenj- gradcu je pa tamošnja sreska organi- zacija JNS vzorno organizirala vse potrebne predpriprave. Oba shoda bosta izzvenela v mogočno afirmacijo jugoslovenske nacionalne misli v Sa- leški in Mislinjski dolini. Poslanec domačega sreza g. dr. Vošnjak je v stalnem stiku z vsemi strankinimi edi- nicami v srezu in je ukrenil vse po- trebno, da se shodov udeleže vodilne osebnosti našega političnega in na- rodno-gospodarskega življenja. Reše- nja za znižano vožnjo po železnici trenutno še nimamo v rokah, vendar vljudno vabimo k posetu Velenja vse organizacije in somišljenike JNS do Celja, odkoder je že javljeti večji obisk, in ravnotako k posetu idilič- nega Slovenjgradca organizacije in somišljenike proti Prevaljam. Ev. vest o znižani vožnji bomo takoj po pre- jemu rešitve objavili v dnevnem ča- sopisju. V nedeljo bodi geslo vseh naših somišljenikov. Vsi na shod v Velenje in Slovenjgradec, da damo novo pobudo za porast naših vrst! Liboje. Sokolska četa Liboje pri- redi svoj I. javni nastop združen s pešizletorn Sokolskega društva Celje. Nastop bo v nedeljo 27. t. m. ob 15. Svirala bo polnoštevilna železničarska godba iz Celja. Po nastopu bo prosta zabava. Celjani, pohitite vprostomaj- niško naravo pod zeleni Smohor, da se nekoliko razvedrite in da se na- vžijete svežega zraka in da si okre- pite med Sokoli nekoliko duha. Od- hod iz Celja ob pol 13. Na svidenje! Zd ravo! Halo! Koncert v nedeljo ob 18! Čevapčiči in ražnjiči vsak četrtek, soboto in nedeljo. V nedeljo DIVJÄCINÄ (srnjak). Dospel je pristen dolenjski cviček. Točijo se razna izbrana domača vina. Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano za Din 12— dnevno. Priporoča se restavracija »Narodni dom« v Celju MAURICE LEBLANC: 65 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prev«! B. Rihterfiič Lupin si je pomel roke. »On pojde, nedvomno pojde! K sreči sem naSe! v Daubrecquovi listnici Vorengladov naslov. Šofer, v ulico llaspail!« Ko je avto obstal, jo zdrvel Lupin v tretje nad/' stropje neke hiše. Dekla mu je povedala, da je Vorenglade od- potoval in da se vrne Sele jutri zvecer k veCerji. »Ali no veste, kje je?« »Gospod je v Londonu.« Ko je spet .skočil v avto, ni rokel niti besedice in Klai-isa ga niti vprašala ni, kako je opravil, tako ^elo je bila prepričana, da je vsak napor zaman. Velel je Soferju, naj ga zapelje na Clichyjski trg Pi'ed svojo hišo je srečal dva inoza, ki sta prišla iz ytatai^jevega stanovanja. Tako je bil zmeden, da ju ^e opazil ni. Bila sta dva izmed detektivov, ki jih je ljil poslal Prasville. »Nobene brzojavke?« je vprašal slugo. »Ne, gospod,« je odvrnil Ahil. »Nobenega obvestila od Le Baluja in Grog- narda?« »Ne, nič.« »Nič čudnega,« je ravnodušno priponniil in so obrnil li Klarisi. »Saj je šele sedem ura in pred osmo ali deveto ne smem racunati na njun prihod. Pras- ville bo moral pač počakati. Telcfoniral mu bom.« Ko je z njim govoril in spet odložil slušalo, ja začul bolesten krik za sabo. Klarisa je stala pri mizi in brala večerni list. Zgrabila* se je z roko v bližino srea, omahnila in padla. »Ahil, Ahil,« je vzkliknil Lupin. »Pomagaj mi, da jo položim na posteljo ... In potem mi prinesi iz omarice stekleniCico, stckleničico, ki ima številko štiri.« Z noževo ostrino ji je odprl usta in s silo zlil pol stekleničice tekočine vanje. »Dobro,« je dejal. »Sirota se bo zbudila šele jutri, ko bo vse končan o.« Preletel je večernik, ki ga je bila Klarisa pre- brala. Še zmeraj ga je držala v stisnjeni pesti in njegov pogled je takoj obstal na kratkih vrsticah: »Za jutrišnjo usmrtitev Gilberta in Vaucho- raya so določene najstrožje opreznosnte mere, ker se oblastva boje, da ne bi Lupin poskušal svojih pajdašev z nasiljem rešiti. Pred polnoCjo bo vse ulice okbli morišča zasedlo vojažtvo. Ka- kor najbrž že veste, bodo oba zločinca nsmrtili pred zidovi jetnišnice na Aragovem boulevardu. Zvedeli smo tudi in sporočamo svojim čita- teljem, kako se oba na smrt obsojena vedeta. Vaucheray je še zmeraj ciniCen in pogumno Caka na konec. »Lepo to sicer ni,« pravi, »toda Clovek mora biti pogumen tudi če gre na poslednjo pot. Da moram umreti, nič ne de. Hudo mi je le, da mi bodo glavo odsekali. Ce bi le našel moj šef kakšno sredstvo, da bi me hitro poslal v več- nost.« Gilbertov mir je še strašnejši, zlasti Čio po- mislimo, kako solzavo se je vedel, ko je stal pred sodniki. Neizmerno zaupa v svojega vodi- telja, v vsemogočnost Arsena Lupina. »Moj šef mi je sain rekel, da me bo režil. Zato se ne bojim. Besedo mi je dal in ne bo je snedel. Da bi pustil Arsene Lupin svojega Gilberta na cedilu? Opro- stite mi, toda to je smešnol« V tem navduženju je nekaj ganljivega in otroško naivnega. Videli bomo, ali zasluži Arsene Lupin to slepo zaupanje.« Lupin je zaradi vročih solza, ki so mu /ame- glile pogled, komaj prebral članek do konca. »Orožje bom moral položiti,« si je rekel. »Pre- magan sem. Ceprav se potem maščujem, čeprav Dau- brecqua muCim in ubijem, bo Gilbert moral umreti!« Stran 4. »Nova Doba« 25. V. 1934. Štev. 41. Književnost k Radivoj Peterlin-PetruSka: Po- potne pesmi. Pesnik Radivoj Petei- lin-Peti'uska jc izdal ravnokar izbor svoje poezije »Popotne pesmi«, ki ji je napisal prof. dr. Franc Veber v.a- nimiv filozofsko estetski uvod. Pos- mi tega izbora so povečini vzete iz razprodauih zbirk »Po cesti in stcpi« in »Znamenje«. Tudi ta novi izbor pesmi preveva pristna, krepka in res občutena lirika našega Petruške, Alias ver ja med slovenskimi poeti. To njegovo zbirko bo gotovo vsakdo Ci- tal z zadovoljstvom in užitkom. Pepček : »Papa, kje si se ti rodil?« — »V Ljubljani.« — »In t», mama?« — »V Mariboru.« — Pepček : »Jaz pa v Celju. Čudno, da smo se mi trije našli!« Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezcrve nati Din 14,oüoooo' Kuptije t m pro- datjai deviate tr* Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoci račun ter nudi za nje popolno var* nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, ŠoštanF Preminul jc naš predobri očc, tast, stari oče, gospod Martin Zdctlsek öolskl upravltelj v p* v četrtek 24. t. m. ob 8. zjutraj v javni bolnici v Celju po daljšem trpljenju v 75. letu starosti. Pogreb našega dragega pokojnika bo v soboto 26. t. m. ob 11. do- poldne iz trga Braslovčc na tamkajšnje pokopaliišče. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 28. t. m. ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celjc-Prevalje, 24. maja 1934. Bogomir in Älfonz, sinova, MLela in Pavla, snahi Dušan, Marjan, Ävrclija in Ernestine, vnuka in vnukinji Brez posebnega obvestila. Okviri za slikc, hitro in poceni pri I. celjski „Kristaliji" CEL]E, ZÄ KRESIJO ŠTEV. 14 Telefon 154. Učenka se sprejme takoj, tudi taka, ki se je že učila za šiviljo. Naslov v upravi lista. lzbiro raznega pohiitva v trpežni izdelavi in po ugodnih cenah dobite pri tv. Baumgartner Marija - Celje Cesta na grad 47 (5 minutod kolodvora) Odda se veLji ali manjai lokal na Kralja Petra cesti po zmerni ceni s 1. ju- lijem ali prej. Informacije v upravi lista. 2 ali 3 ftobtto stanovanje s kopalnico v mestu se odda, Naslov v upravi lista. Omara za led dobro ohranjena, postelja z vložkom in nočna omarica iz trdega lesa se poceni prodajo. Naslov v upravi lista. Napoi zaslonj se pro da pohištvo, karnise, svetiljkc in razno zaradi preselitve. Samo Se neknj dni! Celje, Tavčarjeva 2, pritličje, desno. Stanovanfe 1 soba in kuhinja s pritiklinami se odda s 1 julijem. Naslov v upravi lista. V0Z1CK1 DECJE OPBEME KRAMMsMISLEJ CELJE Popolnoma nova, moderna spalnica se po nizki ceni proda. VpraŠa pri I. celjski »KRISTALIJI«, CELJE, Za kresijo Št. 14 Molitveniki za birmo, rožni venci v veliki izbiri v knji- garni in trgovini s papirjem Franc Leskovšeli Celje, Glavnl trg 16 Zaradi preselitve prodam moderno kompletno jedilnico ter dobro ohranjeno spalnico z žimnicami in ogledali. Naslov v upravi lista. Sem en a sveža vrtna in poljska dobite pri tv Karol Loibner C e 1 i e Kralja Petra cesta 17 „Pri Zvoncn" VinhD Mwm, obi, fconces-mestni tcsarshi moister na Layi hmS Fpljll izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pi I liuljil hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Cekovni račun Stev. 14.737 ¦ Franjo Dolžan C e I j a Za k re si I o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije, sfrelovodne naprave Prevzema vsa v zgoral navedena stroka jpadajoia dela In popravila — Csn« zmarna — Postražba toEna lo solldM PUPILARNO VAREN ZAVOD HRAMILNICA DRAVSKE BANOVINE C E 1 J I prej Južnoštajerska hranžlnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoči račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge iamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Ustanovliena let» L864. Pod ata In im državnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni paladi pri kolodvopu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vsodavčno močjo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pednlk. — Odgovofen za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno" tiskarno Milan Četina. - Oba v Celju.