Poštnina Plačana v gotovini im ixi. m. m, \i uudptoi. v mm h oktobra 19Z8. ceno Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inaerati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 230 Din, večji inaerati petit vrsta 4,— Din, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.-~ Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopis) se O© vračajo. Uredništvo: Knaflova ub'ca št 5, I. nadstropje. ^ Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Vojno stanje v Dunajskem Novem mestu Skrajno napeta situacija - Mesto je spremenjeno v vojno taborišče -Vsa Avstrija z naraščajočo nervoznostjo pričakuje potek jutrišnjih prireditev Heiirovehra in Schutzbunda - Bati se je krvavih nemirov — Dunajsko Novo mesto, 6. oktobra. Z naraščajočo nervoznosrjo pričakujejo v vsej Avstriji potek jutrišnjih prireditev meščanskega Heim-wehra in socialističnega Schutzbunda. Ce tudi je bil po dolgotrajnih pogajanjih dosežen sporazum v toliko, da se bosta vršili obe priredftvi strogo ločeno in dasi ravno so oblasti pod vzele nenavadno obsežne varnostne mere, se v vseh krogih boje. da bo prišlo do kr-vo»r>relirja. V okolici Dunajskega Novega mesta je že včeraj tekla kri. V Weissenbachu je ključavničar Anton Kuhan z nožem zabodel bivšega socialističnega župana in ga težko ranil. Delavci so nato napadli Kubana in ga tako premlatili, da je malo upanja, da^)stane pri življenju. V Badenu je bilo snoči aretiranih devet (komunistov, ki so hujskali delavstvo k krvo-prelitju. Tudi v Dunajskem Novem mestu je situacija zelo napeta. Saditega so oblasti odredvle zasedbo vseh javnih in tudi važnejših privatnih poslopij in industrijskih podjetij po vojaštvu. Do danes opoldne ie koncentriranih v Dunajskem Novem Mestu 2500 orožnikov, v mestu samem in bližnji okolici pa je stadioni ranih sedem bataljonov vojaštva. Komunisti so snoči delili po mestu letake, v katerih so pozivali delavstvo na obračun s kapitalizmom. Policija je letake takoj zaplenila in izvršila številne aretacije. Zelo izzivalno pa postopa mestni občinski svet, ki je v socialističnih rokah. Vsa job-činska poslopja so okrašena z rdečimi zastavami, mestna občina pa ie na občinske stroške postavila tudi v onem dek mesta, ki ie določen za prireditev heimwehrovcev, slavoloke z rdečimi zastavami. Tudi na hišne posestnike izvaja občina pritisk, tako da skoraj ni hiše, da bi ne imela rdeče zastave. Rdeče blago za zastave je bilo v Dunajskem Novem mestu že včeraj popolnoma razprodano, tako da ie občina na lastne stroške nabavila večjo količino potrebnega blaga z Dunaa. To postopanje mestne cKčime ie izzvalo seveda veliko oeotčenje v meščanskih krosih m razburienje med heimwehrovc'. ki zahtcvaio odstranitev rdečih zasta/ za časa n:ihove n^reditve. Napetost narašča od ure do ure. Veliko vprašanje je še, kako se N> razvijal jutri promet na kolodvoru. Po;eg štev?mih rednih vlakov, ki vozijo ra tej pT>gi. je napovedanih še nad 3f» posebnih vlakov. Bati se je. da bo ves promet zastajal, pa tudi ^e'ezrt'Ške nesreče radi prena-trpanosti kolodvora niso izključene. Posebni poročevalec zagrebškega ^Jutarnjega lista* ki je danes dospel semkaj, opisuje noložai v Dunajskem Novem mestu takole: Dunajsko Novo mesto je podobno vojaškemu taborišču tik za fronto. Na vsakem koraku sreča vaš do zob oborožene vojake in orožnike, v mestu samem in v vsej okolici na kar mrgoli vojaštva. Na kolodvoru že pri izstopu iz vlaka vidiš same bajonete. Vsa iavna pos!on"n so zisedena od vojaštva, ki je v polni vojni opremi. Na kolodvoru zahtevajo orožniki od vsakega potnika Iecr;fimacro in vsakdo mora po-iasniti namen svoie^a nr^oda. Posto-pain pa pri t^m Z^lo ^•-^♦oTno ;n cTiSCI- plinirano. Danes sicer Še niso tako ri-gorozni. jutri pa bodo postopali, kakor zatrjujejo, najstrožje. Pred kolodvorom stoji cela kolona avtomobilov za prevoz voiakov. n^nžrrkov in pol:c:ie. Danes so ves dopoldne prihajati poseb-ni vlaki- ki dovažn-'o vo'ake celo iz Tirolske in Koroške Na rampi izkrcavalo konjenico in topništvo. V mestu je štacijoniran tudi bataljon vojaških kolesarjev in oddelek orožnikov z motornimi kolesi. Zadržavanje v bližini kolodvora ni dovoljeno. Vsakdo mora s kolodvora takoj oditi po svojih opravkih. Mesto samo napravi na človeka vtis fronte. Nikjer ne vidiš posameznih polici* stov, marveč vedno večje skupine. Po ulicah patrulirajo orožniki z nasajenimi bajoneti, na vsakem vogalu pa stoji vo* jaški oddelek v popolni vojni opremi. Vojaške patrulje stopajo naglo po uli* cah, večji vojaški oddelki pa gredo na periferiji mesta v svoja odrejena tabo* rišča. Vse mesto je prepleteno z impro* viziranimi telefonskimi zvezami, ki spajajo poedine vojaške odrede. V mestu je izredno mnogo artiljerije. Na glav* nem trgu je pripravljena motorna baterija, edina, s katero se lahko postavlja seda* nja avstrijska armada. Povsod je prav* cati vojni hrup. Avtomobili dirjajo po ulicah, ordonanci brze na motornih ko* lesih, vmes se pojavljajo konjeniki. Pe* strost te nenavadne slike povečajo ste* vilne poljske kuhinje, vozovi z municijo in zaboji z ročnimi granatami. Pa tudi na drugi strani se vrše pri* prave. V vedno večjih množicah priha* hajo reditelji Heimwehra, tuintam opa« ziš večje oddelke godbnikov in delegas cije organizacij z zastavami. Meščan* srvo je m!tt!6?Plašljivci so že včeraj po* 1 begnili na Dunaj ali v Gradec, manj petični, ki si ne morejo dovoliti tako dragih izletov, pa so se malone zabari* kadirali v svojih hišah in se sploh ne pojavijo na ulicah. Skrajno nezadovolj* ni so trgovci in gostilničarji. Trgovine in gostilne so prazne, ker ostajajo do* mačini doma, vojakom in drugim čuvar* jem javnega reda pa je vživanje alko* hola strogo prepovedano. Poleg tega pa so blasti odredile, da morajo biti danes gostilne ves dan zaprte. Jutri, na dan razburljivih prireditev pa smejo biti otvor j ene samo eno uro opoldne in eno uro zvečer. Vojaški krogi, ki jim je poverjeno vzdrževanje miru in reda o priliki ju* trišnjih prireditev, upajo, da ne bo pri* šlo do večjih izgredov. Smatrajo, pa, da so izredno obsežne varnostne mere neobhodno potrebne, da morejo vsak nemir v kali zadušiti. Danes opoldne bo v tovarnah ustavljeno vse dek). Dunajsko Novo mesto ima okrog 40 tisoč prebivalcev, izmed katerih je nad polovica iz delavskih krogov. Zato bo* do jutri varnostni ukrepi še poostreni. Po 6. uri zvečer ne sme nihče več na ulico. Vzdrževanje miru in reda bo vodil osebno spodnjeavstrijski deželni glavar Buresch, ki je prispel danes popoldne v dunajsko Novo mesto. Nečuveno postopanje z ruskimi emigranti Mnoge ruske emigrante so nečloveško pretepli in izgnali iz naše države, češ da so bolj še vi ki. — Brezuspešno apeliranje na pravičnost. V Beogradu so se radi znanega incidenta s kubanskimi koraki v Zagrebu, ki ga je obsodila vsa precanska javnost, silno razburjali in očitalia KDK. da preganja ne samo Srbijance in hegemoniste, marveč tudi uboge ruske emigrante. Kako malo moralne upravičenosti imajo baš beograjski krogi zgražati se nad postopanjem z ruskimi emigranti, kaže jasno primer ruskega polkovnika Legata, ki so ga v Glavnjači skoraj ubili. Danes pa je naša redakcija prejela iz Gradca od ruskega emigranta, ki so ga na brutalen način pregnali iz naše države, pismo, ki še bolj dokazuje, kakor »dobrohotno« postopajo režimovci tudi z drugimi ruskimi emigranti Pismo, ki nam ga je posla' inženjer Krešimir Kušnarev, bivši šumski referent v Gackem in bivši carski uradnik ruskega notranjega ministrstva, se glasi: »Spoštovani gospod urednik! Vaše plemenito zavzemanje za usodo nesrečnega ruskega emigranta Borisa Legata mi daje pravico, da se obračam na vas s prošnjo, da nam v svojem cenjenem listu odstopite mesta tudi za našo pritožbo. V prepisu vam prilagam brzojavko, ki smo jo 3. t. m. odposlali g. notranjemu ministru in predsedniku ministrskega sveta dr Korošcu. V svoji nesreči apeliramo na pošteni tisk in vso pošteno javnost, ker minister polcijs noče slišati naših parošenj. Morda bo vsaj ni ta način prišla naša prošnja do ušes gosp. dr. Korošca. Če bi bila potrebna še kakšna pojasnila ali informacije, smo vam vedno na razpolago. V nadi, da boste rudi nai zadevi posvetil; svojo pozornost in nam pripomogli do zaščite, vas prosimo, g urednik, da sprejmete izraz naše iskrene in trajne hvaležnosti za blagohotno zaščito ruskih interesov v naši največji nesreči. — Inž. Kušnarev.« Priložena brjzojavka, ki so jo poslali dr. Korošcu prizadeti ruski emigranti inž. Kušnarev, bivši šumski referent v Gackem, Vasilije Veselago, bivši vojni uradnik v Sa» rajevu in Sergije Vasiljev, bivši načelnik informacijskega oddelka kubanske kozaške divizije, se glasi: «V imenu pravice in človeškega čuta vas prosimo, da čimprej rešite našo prošnjo, ki smo jo že neštetokrat vložili pri notranjem ministrstvu in na katero do danes še nismo dobili odgovora. Radi zlobne denuncijacije so nas proglasili za komuni' ste Na nečloveški in strahovit način pretepene so nas pognali preko moje v Avstrijo brez dokumentov, nas ločili od naših otrok, nam vzeli denar in našo zasebno lastnino ter nas tako pognali v pogin, pred katerim nas je rešila samo mati ruskega cesarja Marija Feodorovna, ki nam je potom svojega po nožnega odbora poslala podporo, od katere živimo še sedaj, čakajoč na rešitev naše prošnje. Kot udani patrijotje carske Rusije smo se borili v svetovni vojni za svobodo Slovan-stva in 7 let po priznanju naših predstojnikov zvesto služili v državni službi kraljevine SHS vestno braneč interese države in bratskega naroda, ki nas je gostoljubno sprejel v najtežjih trenutkih našega življenja. Ni se nam pač niti sanjalo, da bi v bratski slovanski državi nezaščitenim beguncem odvzeli osnovne pravice vsakega človeka, pravico do zaščite zakona in do zakonite obrambe Brez vsake precizne obtožbe, brez sodbe in obrambe, brez dokazov in podlage, so nas skrivaj pognali preko meje, prepuščajoč naše rodbine v nepopisni bedi in obupu. Absurdne klevete in smešne trditve, da smo bili mi boljševiški agitatorji, lahko pobijemo z neštetimi dokazi, čim bi nam bila dana možnost zakonite obrambe. Prepričani da ni na svetu sodišča, ki bi poštene ljudi obsodilo na podlagi klevet, ki jih ni mogoče nikiar dokazati in da bi redno sodno postopanje odkrilo marsikako »poveljl-vo« dejanje, ki v mnogo večji iuči meri agitira za boljševizem, vas gospod minister in ministrski predsednik tudi tem potom prosimo, da nam omogočite, da se pred rednim sodiščem potom zakonitega postopanja operemo proti nam naperjenih očitkov-V nadi, da boste našo zadevo čimprej pravično rešili, beležimo z odličnim spoštovanjem itd. Lep red v beograjskih ministrstvih — Beograd, 6. oktobra. V političnih krogih so že delj časa ugibali, zakaj doslej še nI bila izv.Sena izmenjava ratifikacljskih listin o nettunskih In beograjskih konvencijah. Šele sedaj je ta zagonetka odkrita. V sedanjem ministrstvu so namreč izgubili važne listine ki spadajo k tem konvencijam Premetali so že vse ministrstvo, pa jih doslej še niso našli. KDOR o^T*,Tn. TA NAPREDUJE! Sledovi zagonetnega zločina na Bledu Orožniki so našli pod Babjim zobom pri Bledu obžgano okostje neznane ženske, ki je bila najbrž umorjena. Ljubljana. 6. oktobra. Danes dopoldne je prejela policijska direkcija v Ljubljani daljše poročilo o groznem zločinu, ki ga je v četrtek dne 4. t. m. odkrila blejska orožniška patru* lja v gozdu pod jamo Babji zob. Tam so našli umorjeno in sežgano truplo neznane ženske. V četrtek je odšla orožniška patru* lja z Bleda, da kakor običajno obhodi svoj rajon in pregleda blejsko okolico. V gozdu pod Babjim zobom je nalete* la patrulja na popolnoma ožgano žen? sko okostje. Pri kosteh so orožniki našli del ožganega krila iz modrega ševjota, del ožgane ženske srajce, par svilenih ženskih nogavic in zapestnico iz alpa» ke, ki je bila sestavljena iz več člen* kov. Najdeno okostje in razni sledovi pričajo, da je postala neznanka žrtev zločina, odnosno roparskega umora. Orožniška postaja na Bledu je ta* koj uvedla obširno preiskavo in je do* gnala, da ne gre za domačinko, ker v Beograd v znamenju slavnostnih dni — Beograd, 6. oktobra. Politično življenje v Beogradu je popolnoma zamrlo. Vse stoji z znaku proslave proboja solunske fronte, ki pričenja z daaašnjim dnem. Včeraj in danes so priskele v Beograd delegacije iz inozemstva. Dopoldne sta kot zadnji prispeli češkoslovaška in rumunska delegacija. Na kolodvoru jih je sprejel vojni minister. Pred stanovanji posameznih delegacij je postavljena častna straža. Zelo minimalna pa je udeležeba iz notranjosti države. Iz prečanskih krajev niso spravili skupaj niti enega posebnega vlaka, čeravno je vlada razposlala nad 100.000 prostih vozovnic. Kralj je danes zjutraj odpotoval v Topolo, od koder pa se zvečer zopet vrne v Beograd. _ Zamorec se pere... Včeraj smo poročali, kako je »Slovenec« 4. t m. nesramno napadel Šolskega upravitelja g. Germeka z Jezice in kako je naslednji dan preklical, ker je tudi gospodi iz klerikalnega tabora zasmrdela gnojnica, ki so jo zlili nanj. V tem članku je »Slovenec« napadel tudi šolskega upravitelja g. Smajdeka iz Šent Vida nad Ljubljano. O njem je poleg drugega zapisal: »Dovolj so že časopisi pisali o nelegalni nastavitvi imenovanega za šolskega upravitelja. Vsej javnosti je še dobro znano in tudi doka-zano, da ie svojo prošnjo za razpisano mesto vložil pozno po preteku roka. Pa recimo, da je to zakonito in če je zakonito, ie to prav. Toda odločno nezakonito je, da je bil imenovani gospod že pred vojno disciplinsko kaznovan s klavzulo, da ne more postati Šolski upravitelj take ali take šole. Pa vendar ga je PP režim postavil v šent Vid ...« Danes objavlja k tej svoji pisavi »Slovenec« naslednji popravek: »V članku »V črni okvir« smo pisali, da gospod Šmajdek ne bi mogel biti upravitelj, češ da je bil imenovani gospod že pred vojno disciplinsko kaznovan s klavzulo, da ne more postati šolski upravitelj take ali take šole. Po informacijah, ki smo iih sedaj prejeli, to ni resnica in obžalujemo, da smo to vsled napačnih informacij objavili. Kakor g. Germeku, tako tudi g. Šmajdeku nočemo delati krivice. — Uredništvo.« Ob popravku napadov na g. Germeka smo včeraj ugotovili, da ž nJim klerikalna gospoda svojih odpadkov v »Slovencu* Še ni popolnoma oprala. Našo ugotovitev je »Slovenec« potrdil s svojim današnjim popravkom v zadevi napadov na g. šmaj-deka. Toda tudi ob tej priliki moramo ugotoviti, da ž njim še niso popolnoma oprali gnojnice, ki so jo izlili v svojem listu na napredno učiteljstvo in da jim bo še precej časa smrdela KaT se tiče popravkov, smo prepričani, da se bo tudi pri »Slovencu« uveljavil pregovor »V tretje gre rado«, vendar pa smo kljub temu mnenja, da s tem stvar še ne bo končana. S koliko slastjo je natisni! »Slovenec« napade na napredno učiteljstvo, Je bilo razvidno že iz tega, da rib je objavil z debelimi črkami in slast obrekovanja naprednih učiteljev bo treba klerikalni gospodi temeljito pregnati Naj »Slovenec« objavi ime svojega informatorja, ki za ip moral sam desavuirati! Kdo je bii tisti lažnik, čigar informacije i njenem rajonu ne pogrešajo nobenb ženske. Umorjenka je najbrž tujka. — Morda je bila na Bledu na počitnicah in je napravila z znancem izlet na Bab* ji zob. Ni izključeno, da jo je znanec spotoma zavTatno napadel, umoril in oropal. Orožniki so napeli vse sile, da pojasnijo zagonetno smrt neznane žen* ske, toda doslej je bil njihov trud za* man. Vendar upajo, da bo morilec pri* šel v roke pravice. Vest o groznem zločinu je vzbudila med blejskim prebivalstvom m okoli* čani splošno razburjenje in sočutje z nesrečno žrtvijo bestijalnega morilca. Prebivalstvo živahno komentira straš* no odkritje in ugiba, kdo bi bila žrtev in kdo jo je umoril. Zločin seveda ne bo pojasnjen, dokler orožniki ne poiz* vedo, od kod in kdo je bila ženska, ki je našla v neposredni bližini našega priljubljenega letovišča tako tragično smrt. mora sedaj sam popravljati v strahu pred tiskovnimi tožbami?! Ako »Slovenec< res noče delati krivice gg. Germeku in šmaj-deku ter drugim obrekovalcem, naj pove, kdo je bil njegov informator, da bo prejel plačilo, ki mu po pravici gre. Iz policijske kronike Ljubljana, 6. oktobra. V četrtek je bil izvršen v Akademski dom na Miklošičevi cesti drzen vlom. Neki fantalin je preplezal ograjo na Miklošičevi cesti in zlezel v notranje prostore Akademskega doma, Tam je nabral in pokradel velik del zaloge starih številk katoliških revij in »Križ na gori< ter vso še ne raz-pečano novo zalogo nove številke. Odnesel je okoli 200 kg >KrižaKriž na gori<, branjev-kam na prodaj. Prodal je že večjo zalogo papirja, ko ga je agent zasačil. Na kriminalnem uradu so dognali, da je mladi V. prodal že dve tretjini zaloge papirja in sicer večinoma po 3 Din za kg. Zaslužil je torej bagatelo, dočim so bile ukradene zaloge revije >Križ na gori t vredne najmanj 20.000 Din. Policija je fanta, ki ima menda še več drugih, zlasti pa podstrešnih vlomov in tatvin na vesti, izročila sodišču. Mesar Andrej Marčan iz Ljubljane je dne 1. oktobra kupil na sejmu v Kranju lepega 600 kg težkega vola in ga pustil svojemu gonjaču Janezu Šilarju proti Ljubljani, cilar je vola gnal preko Smlednika proti Ljubljani, ker pa je bila žival precej plašljiva, si je ponoči ni upal gnati in je vola zaprl v šupo posestnika Janeza Božiča v Vikerčah. Ponnči je vol iz šupe pobegnil, ni pa izključeno, da ga je kdo odpeljal. Ce so ga že našli, ni znano. Policijska direkcija je prejela obvestilo graške policije, da je bilo tam pred inevi vlomljeno v muzej in je tat odnesel razne zgodovinske dragocenosti, zlasti pa mnogo zlatnikov iz 6. in 17. stoletja. Skupna Škoia znaša 160.000 Din. Graška policija sumi, da je jo vlomilec ubral proti Jugoslaviji. Iz ljubljanskega policijskega okoliša je bil za dobo enega leta izgnan Alojzij Anderlič, ki je v ljubljanski okolici izvršil ve& tatvin Danes »Otvoritveni plesni večer« g. Jenka v veliki dvorani »Kazine« ob 8. uri zvečer. Jazz-band Vegodć. Vabljeni vsi plesažetjni. Študenti (-inje) znižano članarino. Borzna poročila ZAGREBŠKA BORZA Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 801.35, Berlin 13.5625, Budimpešta 9.933, Lodon 276.08, Milan 298-20, Newyork 56.94, Pariz 222.60. Praga 168,77, Curih 1095.6. Efekti: Vojna škoda 439 LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 801.35, Berlin 13.5625, Budimpešta 9.933, Milan 298.20. Lnodon 276.08, Newyork 56.94, Paril 222.60, Praga 168.77, Curih 1095 6 INOZEMSKE BORZE. Curih: Begrad 9.1275, Dunaj 78.13, Bu dimpešta 90.65, Berlin 123.78, Praga 15.40, Milan 2y.21. Pariz 20.31, London 25.19125, Newyork 519.60. Stran Z -SLOVENSKI N A R O D» dne 6. oktobra 1928. Stev ww Triumf slovenske pesmi v Krakovu Pevski zbor Glasbene Matice je dosegel v Krakovu sijajen usDeh. — Krakovcane je slovenska pesem tako očarala, da so prosili nase pevce, naj koncert ponove. Krakov, 5. oktobra. O navdušenem sprejemu v prvem večjem poljskem mestu sem poročal že v prvem pismu. Navdušenje prebivalstva ob našem prihodu se sploh ne da popisati. Poljaki so nas sprejeli tako prisrčno, da nam ostane njihova gostoljubnost vse življenje v spominu in da smo kakor na češkoslovaških tudi na poljskih tleh vsi čutili, da smo svoji med svojimi. Po ogledu mesta in kratkem počitku smo nastopili ob 8. zvečer na koncertu v »Starem Teatru«. Dvorana je bila razprodana. Koncert so oddajali tudi po radiu. Zbrana je bila elita krakovskega glasbenega sveta, zastopniki oblasti, več pevskih društev ter naši prijatelji prof. dr. Vojeslav Mole, ga. Ana Pirgova - Florjan-čičev«, ki je prišla na koncert iz Lvova, prof. dr. Fran Ilešić, naši dijaki ki študirajo v Krakovu na univerzi, naši dobri znanci g. Zathev, ga. Lewandovska, Lovščinska in drugI, ki so nas ves čas našega bivanja v Krakovu spremljali in nam razkazovali zanimivosti mesta. Ze s poljsko državno himno je zbor razvnel vse poslušalce. Po končanem prvem delu koncerta so bili zboru ob viharnem ploskanju poklonjeni krasni šopki in cele košare cvetlic od krakovskega pevskega društva »Echo«, ki je poklonilo zboru tudi krasen velik album mesta Krakova. Akademski pevski zbor nam je poklonil prekrasen album poljskega slikarstva, Zveza pevskih zborov krakovskega vojvodstva pa krasen šopek. Na odru je pozdravila matični zbor v lepem nagovoru v poljščini gdč. Ja-dviga Zbroszkova, v imenu Zveze krakovskih pevskih društev njen predsednik, v imenu akademskega zbora pa g. Milkowski. Za pozdrave se Je z odra zahvalil predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar. Vse točke programa je sprejelo občin- stvo z nepopisnim odobravanjem In navdušenjem. Zbor je moral ponoviti »Napitnico«, »Mladega junaka«, »Zdravo Marijo« in »Gor čez izaro«. Koncert je Poljakom tako ugajal da je bila po profesorju glasbe dr Zachinskemu izražena splošna želja, naj še enkrat nastopimo v Krakovu. V hipu, ko pišem to pismo, se še vrše pogajanja glede drugega nastopa. Splošno se po Krakovu govori, da takega koncertnega užitka mesto že dolgo ni doživelo. Krakovsko časopisje priobči jutri obširna poročila o našem nastopu, o katerih bom podrobneje Še poročal. Po koncertu so nam priredili skupno večerjo v eni najelegantnejših krakovskih restavracij. V četrtek zjutraj smo si ogledali nekatere zgodovinske zammdvosti Krakova, med drugimi cerkev Sv. Ane muzej slik in slavni grad Wawcl. Zbor je bil povabljen tudi v najmodernejšo krakovsko tiskarno, kjer se tiska »Kurier Codzieni« Na strehi tiskarne, ki zavzema impozantno poslopje, smo se fotografirali Zbor se je zahvalil za gostoljubnost s »SkrjanČkom« in »Slovenec sem«. Številno tiskarniško osobje je sprejelo obe slovenski pesmi z viharnim ploskanjem Deputacija Glastene Matice Je napravila dopoldne več olioijelnih posetov, tako pri vojvodi Ludviku Darewskem, pri županu mesta in pri poveljniku vojaške posadke. V prekrasnem zgodovinskem Krakovu smo se počutil« v pravem pomenu besede kakor bratje med brati. Povsod nas je prebivalstvo navdušeno, pozdravljalo in nas sprejemalo s cvetjem. Popoldne smo napravili izlet v \Vieiiczko, kjer so velika ležišča soli. Zvečer nam priredi vojvoda Darevvski banket, o katerem bom poročal v naslednejm dopisu. P. Zanimiva in poučna kulturna prireditev Pogled v paviljone na velesejrnu kjer so priredili naši grafični delavci in novinarji razstavo mednarodnega časopisja in grafičnih izdelkov. Razstava >Tiskt spada nedvomno med najbolj zanimive kulturne prireditve, kar jih je videla doslej Slovenija. Razstava, kaže razvoj tiska, vse nejgove faze in podrobnosti, podaja sliko litografije, bakrotiska, >ve-tlotiska itd., prikazana je vsa zgodovina slovenskega tiskarstva od njegovih prvih po-četkov pa do danes, razstavljeni so lesorezi in bakrorezi, klišeji, časopisje vseh vrst in narodov, grafična dela, najprimitivnejši in najmodernejši tehnični pripomočki. Razstava sama je izredno pestra, pregl.*d-na in za naše razmere naravnost vzorna, dasi nepopolna, kajti popolna razstava tiska zahteva ogromno dela in gmotnih žrtev. Vse je spretno, okusno in pregledno aranžirano, pomljivo vsakemu lajiku. Razdeljiena je na tri paviljone in sicer F, G in K. Sprehod po velesejmskih prostorih, kjer je razstava tiska nudi vsakomur zanimivo sliko, vsak bo tu rad postal dve ali tri uri in si ogledal neštete zanimivosti, ki so prispele iz vseh krajev in koncev sveta in k1 pričajo, -1a se prireditelji niso strašili ne truda ne dela, ne ogromnih stroškov, da pokažejo občinstvu res nekaj zanimivega in poučnega. Že samo pogled v paviljon F. kjer je razstava svetovnega časopisja, nudi izredno pestro sliko. Vse stene so prevlečene s Črnim papirjem, na katerih se lepo odražajo listi,' revije, časopisi vseh vrst in držav. Zastopane so vse evropske države, počenši od male Finske in Litve, do ogromne Rusije in časopisno najmočnejše Švice in Nemčije. Povsod je navedeno, koliko časopisov izdaja ta ali ona država, na kaki kulturni stopnji se nahaja, koliko ima šol itd. Najbogatejša je gotovo izbira češkoslovaških listov in revij, močno sta zastopani tudi Nemčija in Nemška Avstrija. Zastopani pa niso samo domaČi in evropski časopisi in revije, marveč tudi Amerika, eksotična Avstralija, dalje Indija, Kanarsko otočje, Filipini, Nova Zelandija, Kuba, Mehika, Bolivija, Argentina, Brazilija, Čile in druge. Res interesantna in originalna je razstava japonskih listov, žurnalov, znanstvenih revij, novin, tednikov, mesečnikov itd. Od eksotičnih gostov je menda razstava listov iz dežele vzhajajočega solnca ena najpopolnejših. Časopisje je znak in merilo kulturne stopnje vsakega naroda, časopisje je velesila. To je pa povedano z ogromnim napisom, ki je pritrjen po vsej dolžini stropa paviljona F. V paviljonu K je zgodovinski del razstave. Tu vidimo pregledno zgodovino našega tiska i n tiskarstva vobče, naša najstarejša dela. ki so jih deloma zbrali vrli grafičarji sami, a deloma jih je posodil ljubljanski muzej. Naši najstarejši listi in revije so na razstavi, tu je nanizano ogromno materijala, ki b: dal za podroben opis več strani gradiva. Omeniti je le nekatere važnejše stvari. Tako pestro muzejsko zbirko, med katero so ohranjena večinoma zgodovinsko važna dela, krasne slike, na svib' tiskana vabila za gledališče še izza Napoleonovih časov itd. Lepa je tudi Gladnikova zbirka, ki v glavnem predočuje razvoj pisave, zanimiva zbirka bakrorezov, lesorezov, klišejev Blasnikovih dedičev itd. Tako kakor v naslednjem paviljonu G, tudi tu slike nazorno predocujejo razvoj tiskarske umetnosti. Sredi paviljona K ao razstavljena razna grafična dela, dela grafičnega tečaja, risbe, barvnate skale itd- Tu so tudi slike odborov in raznih zaslužnih delavcev na polju tiskar« fcke umetnosti Sosedni del je rezerviran za razstavo na» Sega časopisja, ki zavzema ves ogromni kom« pleks. Razstavljeno je vse jugoslovensko ča* sopisje, revije, tedniki, mesečniki, znanstve* ne in leposlovne knjige in revije itd. Ta od* delek je gotovo eden najpopolnejših in naj« zanimivejših, saj priča o razvoju našega mla* dega časopisja in tiskarske umetnosti. Paviljon G nudi splošen pregled. Takoj pri vhodu na desni in na levi so razstavili Sokoli in Orli zbirko svojih plakatov, vabil, etiket, znakov, koledarjev itd. Slede propagandne slike naše rivijere in naših domačih letovišč, pa tudi velesejmsfca uprava se je potrudila in je prispevala čedno zbirko svo--jih plakatov in tiskovin, ki jih je dala v osmih letih obstoja velesejma založiti. Dru= ge zbrke kažejo razvoj tiskarstva, litografije, tiska na pločevino, diplome, menice, eti; kete, bakrotisk, svetlotisk, a na drugem kon» cu je bogata zbirka češkoslovaških del in tiskovin. Pozornost vzbujajo prekrasne barv* ne skupine družbe Cromos, sadje v barvah, japonske, avstralske slike in drugo. V splošnem lahko rečemo, da je razstava lep dokaz požrtvovalnosti in truda naših grafičnih de= lavcev in novinarjev, ki zaslužijo vse priznanje, a naše občinstvo se jim bo najlepše oddolžilo za njihov trud s tem, da v čim večjem številu poseti razstavo. Javna dražba. Dne 19. oktobra 1928 bo na Okraj* nem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, javna dražba posestva Zgornji Rožnik, obstoječega iz hiše, gospodarskega poslopij, vrta, njiv, travnikov in gozda. — Cenilna vrednost Din 332.484.—. — Najmanjši ponudek Din 221.656.—. Pojasnilo k polemiki Seliškar contra Maleš V poročilu o »duševnih profilih četrte generacij«e v »Slov. Narodu« dne 16. tm. in s tem nastalo polemiko med Tonetom Seliškarjem in Miho MaleŠem zaradi besede »šolmašter« objavljamo sledeče pojasnilo: Miha Maleš je dal našemu uredniku zelo obširno izjavo, v kateri je ostro kritizirali zlasti slikarje diletante, kakor so nekateri učitelji, ki jih je Maleš v »Ponedeljku« dne 24. p. m. tudi imenoval s polnimi imeni, in tudi te kritiziral le kot diletante, ki kvarijo ugled resničnim umetnikom, ne pa kot učitelje. Ker je bilo treba MaleŠevo izjavo močno krajšati in je v to privolil tudi avtor sam, je naš poročevalec krajšal Male-šev tekst in ga popravil v toliko, da je v stavku »učitelj pomolil nos v razstavo.. s nadomestil besedo učitelj, ki jo je rabil Ma-IeŠ, z besedo »šolmašter« ter je tako s to besedo na kratko označil obširno Maleševo kritiko dilentantov sploh. Saj beseda »šol-ma<šter« pomeni človeka, ki je svoje čase zvonil in orglar v cerkvi, vzgajal mladino, zdravil liudi in živali ter jim izdkal zobe, torej človeka z mnogimi poklici ali pol tiča pol miš, kakršni so danes v splošnem nemogoči. Menimo, da se nobeden naših učiteljev ne čuti prizadetega z besedo »šolmašter« v tem primeru in je izrabljanje te besede v tem primeru z zavijanji, posploše-njem na ves učiteljski stan, pozivom na stanovska zavednost in bojkot ter ponos tovarišev samo neumestno izzivanje in skrai-no demagoško početje Tembolj, ker Miha Maleš »šolmaštre« v zgoraj označenem smislu imenoval s pobrimi imeni. Pisane zgodbe iz naših krajev Zračni promet med Zagrebom in Beogradom ustavljen. — Strašen prizor na ulici. — Zagonetna smrt mlade Zagrebčanke - Nevaren vlomilec pod ključem Iz Beograda poročajo, da je včeraj odletel zadnji zrakoplov družbe za zračni promet iz Beograda v Zagreb. Včeraj je priletel iz Zagreba v Beograd predzadnji potniški avion in danes dospe zadnje po-tniSko letalo iz Zagreba v Beo^ad. S tem bo letanje s potniškimi letaLi med Zagrebom m Beogradom za to sezono končano. Pozimi letala namreč ne bodo oskrbovala prometa med obema prestolicama. Prihodnjo pomlad se pa otvori zopet redni zračni promet na tej progi. Družba je ustavila zračni promet, ker je dobila za to leto kredita samo za 400 letov. Z včerajšnjim dnem je bila ta številka dosežena. Danes odleti zadnji aeroplan iz Zagreba v BeogTad. To letalo je služilo v Zagrebu za rezervo. S tem letom je bilo torej na progi Za-.creb-Beograd in obratno 401 letov. Vs-i štirje potniški avioni so v najboljšem stanju. To sezono se ni pripetila nobena večja nesreča. Uprava družbe je izjavila, da je popolnoma zadovoljna z dosedamirn prometom, ki je bil državi in posame-z.nrknm v prid. Drugo po-mV.fcn bo nroga zopet otvorio*"* zračni promet v naši državi razširjen. Zračna proga Beograd-Zagreb se bo podaljšala do Maribora in od Beograda do Skoplja. a najbrž tudi od Zagreba do LiubKane. ★ Včeraj se je neki kooijaž, čijega identitete zagrebška policija še ni ugotovila in ve o njem samo, da mu je ime Slavko, vračal iz vinograda nadškof o vega posestva na nadškofov o imetje na Bijenički cesti. Na vozu je imel natovorjen velik sod, ki so ga rabili pri trgatvi. Svojega sina, 7 letnega dečka, je kočija ž poslal naprej s košarico grozdja. Deček je odšel proti domu po bližnjici. Ko je dospel na Medvešcek, je srečal nekega voznika, ki je v pijanosti divie podil konje in se zaletel v dečka. Čeprav je podivjani voznik videl, da je deček pod konji, je še vedno udrihal po ubogi živini tako, da je voz šel preko dečka in ga težko poškodoval. Voznika policija še ni našla. Mimo je prišel neki dijak, ki je deČbn nudil prvo pomoč. Pobral ga je in nesel v bližnjo h!:šo. Med tem je prišel tudi oče ponesrečenega dečka. Ta je pozval avto in odpeljal na pol mrtvega sina v bolnico. Policija išče brezvestnega voznika. Dečkovo stanje je brezupno, ker ima težke notranje poškodbe in ie izgub:l tud': mnogo krvi. ★ Pred dnevi ie neka mlada ženska srečala na Prilazu v Zagrebu neko gospo in jo vprašala, aH potrebuje morda služkinjo. Ženska ie izjaviia, da še ni nikjer služila in bi rada stopila v službo pri kaki gospodinji v mestu. Gospa ;e vedela, da rabi nlena soseda dr. Janko viceva služkinjo in je dekle napo»'ila k njej. Jankovičeva je ponudbo tako^ sprejela. Dekle je imelo posel-sko knjižico v redu. Iz knjižice je bilo razvidno, da se piše Kata Duduković, 25 let stara, rodom iz Mrzlopolja. Služkinja je bila vedno dobre volje in je ljubila posebno otroke svoje delodajalke. V četrtek je prišel neki deček in ie vprašal po KatL Ko je služkinja prišla, ji je deček rekel, da jo na cesti čaka sestra. Služkinja je vzela plašč in odšla iz hiše. Prav nič ni bila presenečena, da jo je obiskala sestra. Domačim se je zdelo čudno tem bolj, ker dekle ni nikdar preje povedalo, da ima sestro v Zagrebu. Ko so pogledali skozi okno za služkinjo, so videli, da se pogovarja za oglom z nekim vojakom. Ko se je vrnila, ni hotela povedati, kdo ie vojak. Rekla je samo, da je iz njenega rojstnega kraja in da jo je povabil na izprehod po večerji, kar je pa ona odbila. Ni bila razburjena, mirno ie opravljala svoje posle, kakor ponavadi. Preden je gospodinja legla spat, ie šla v kuhinio in je zaklicala služkinji, naj pazi na plin. Služkinja je odgovorila: Nič se ne bojte gospa! in je legla v posteljo v svoji sobi. Naslednje jutro je pek zaman zvonil; služMnja mu ni odprla kakor ponavadi vsako imtro. Gospa se je zbudila in šla pogledat, kaj je z njo. Takoj na hodniku je začutila plin in našla služkinjo mrtvo v njeni sobici. PokEcali so rešMno postajo in kormsfjo, ki je mogla ugotoviti samo smrt nesrečne Kate. Nastalo je vprašanje, ali se je Kata sama zastrupila s pfinom ali je pozabila zapreti plin in je tako po nesreči izgubila svoje življenje. Gospodinji se je zdelo, da se Kata zadnje čase sumljivo vede in je sumila, da je noseča. Komisija bo z obdukcijo ugotovila, koliko je na tem resnice. Če ie bila služkinja res noseča, je verjetno, da je dan pred smrtjo to povedala svojemu fantu, ki jo je klical na ulico, in je nato, ko Je legla v posteljo, pustila pKn odprt, da bi s prostovoljno smrtjo zabrisala svojo sramoto. Najbrž pa pravega vzroka njene smrti ne bodo zvedeli nikoli. ¥ Kakor smo že poročali, je pred dnevi izginila iz postnega vagona novosad-skega vlaka tik pred postajo vreča z 880 tisoč Din. Veliko tatvino so opazili šele zvečer in osumil« poštarja vlaka Rista Nikoliča. Kljub njegovi aretaciji je bila policija prepričana, da je pravi' tat neki Josip Tafe, ki je bil v poštni službi v Novem Sadu in je bil odmiščen zaradi raznih nekorektnosti. Od tedaj se je začel pečati s tatvinami denarnih pisem in je pred letom dni vlomil v poštni vagon vlaka v Beočin ter odnesel večje število denarnih pisem in denarja. Policija ga je kmalu izsledila in obsojen je bil na 1 leto težke ječe, ki jo je tudi odsedel. Pozneje je imela policija z njim še opravka zaradi večjih in manjših tatvin. Ker je vse kazalo, da je tatvino v poštni voz izvršil človek, ki je dobro poznal manipulacijo v vozu. je policija takoj osumila Tafeja in izdala za njim tiralico. Njegova slika je bila brž pomnožena in razposlana na vse strani. Zasledovanje vlomilca se je začelo hitro in z vso energijo. Tiralico z opisom je dobila tudi orožniška postaja v Sremski Kamenici. Predvčerajšnjim je orožnik Stojan Arešina pregledoval lokale v Sremski Kamenici. Prišel je tudi v gostilno »Fruška gora« in zagledal v kotu nekega moškega, ki se je zabaval s tremi veselimi deklicami. Orožnik je v njem takoj spoznal Tafeja in ga aretiral. Vlomilec je bil popolnoma miren in je takoj priznal svoj delikt. Z nekim svojim pajdašem, ki je tudi že pod ključem, je Tafe zasnoval vlom v poštni voz. Ko se je zmračilo, je skočil na vlak na postaji Futog. Imel je samo 15 minut časa za svoj posel. Splazil se je v poštni voz, kjer je bil zaposlen poštar Risto Nikolic. Ta je urejeval poŠto, ker je bil Novi Sad že blizu. Skozi okno je pazno sledil vsaki po-štarjevi kretnji in ko se je Nikolič za trenutek odstranil iz voza v sosedni oddelek, je Tafe skočil v vagon in pograbil največjo denarno vrečo, v kateri je bilo 880.000 Din. Pred postajo v Novem Sadu je skočil z vlaka. Svojemu pomagaču je Tafe dal 20.000 Din, ostalo je pa pridržal zase. Med tem, ko je policija obkrožila kolodvor, je pravi vlomilec korakal mimo policijske direkcije in odšel v Petrovaradin. Drugi dan je odšel v Sremske Kamenice in si kupil novo obleko. Vrnil se je zopet v Petrovaradin in si kupil samokres in 50 nabojev. Popoldne je našel na ulici tri vesele devojke in se z njimi odpeljal v Sremsko Kamenico, ker ga je orožnik Arešija spoznal in aretiral. Nesrečen sem, je dejal tat v zaporu, nisem mislil, da bo v vreči tako veliko denarja. Hotel sem ukrasti samo nekaj tisočakov, za katere se ne bi splačalo dvigniti toliko prahu. Na mojo nesrečo je bilo v vreči toliko denarja, da je bila alarmirana vsa policija in orožništvo, ki me je ujelo. Tako je. če človek nima sreče. Res ni imel sreče. Pomagači dal 20.000 Din, zapravil je 10.000 Din, ostalo so pa našli pri njem. Poštarja Nikoliča so takoj izpustili iz zapora. Najp-etresljivejša tragedija M velike zabran ene ljubavi m Grete Garfro - John Gilbert Pride 1 Piide! Ne poza1) te! N Sport — Službene objave LpH-a; (iz seje o. o. f dne 3. X. 1928). Okrožna finalna prvenstvena tekma SK. Ilirija : SK. Slivnica se preloži na 14. X. Kot mesto odigranja .se de-finitvno določi Ljubljana, ker je igrišče v Cerknici poplavljeno. Na odjavo kluba se črta za I. SSK. Maribor igralka Škapin Boža. G. Voglar se poziva, da nemudoma pošlje sodniško poročilo o prvenstveni tekmi T. SSK. Maribor: SK. Ptuj od 23. IX. Vse g. sodnike se opozarja, da imajo rvošiljati sodniška poročila najkasneje tekom 48 ur po odigrani tekmi. Poročilom ima biti priložena vsakokratna sodniška taksa. G. Doberlet se poziva, da pošlje nemudoma sodniško takso iz tekme ASK. Primorje : SK. Mura od 2. IX. Sklene se k vsem bodočim hazen-skim tekmam delegirati po enega službujočega podsaveznega odbornika, ki bo nadziral rediteljstvo in pazil na splošni red pa igrišču. Na prošnjo Edinosti v Celju,, se pošlje v nedeljo 7. tm. v Celje eno podsa-vezno družino, ki odigra z Edinostjo poskusno tekmo. Postavo družine določi tehnični referent. Verificira se prvenstvena tekma ISSK. Maribor : SK. Ilirija z rezultatom 9:6 (5 : 2) za I. SSK. Maribor. Za priv. tekmo I. SSK. Maribor : SK. Ilirija se delegira sodnik g. Baltezar, isti se delegira sodnik g. Baltezar. isti sodnik se delegira tudi za tekmo Edinost Celje : Podsaavezni tim v Celju. Ker se v poslednjem času pogosto čitajo poročila o preostrih azenskih tekmah, katero dejstvo bi utegnilo škodovati propagandi bazene, naroča LPH. vsem gg. sodnikom, da strogo pazijo pri vseh tekmah na fair igro in da v kali zaduse poskus ostre igre, ki se mora za vsako ceno odstraniti iz panog ženskih športov. V dosego tega namena j naj se gg. sodniki poslužujejo najostrej-ših kazni, poleg tega pa naj vsak slučaj nedopustne igre javijo u. o. pod saveza. — T?j-nica. — Jutrišnje nogometne tekme v Sloveniji. V Ljubljani: Igrišče SK. Ilirije: ob 14. finale za poSkodbeni fond LPH Ilirija : Svoboda, ob 15.45 prvenstvena tekma Hermes : Jadran. Igrišče ASK Primorja: ob 10.15 prvenstvena tekma Hermes rez. : Jadran rez.. ob 14. prv. tekma Primorje rez. : Slovan rez., ob 16. prv. tekma primorje : Slovan. — V Mariboru: T. kolo prvenstvenih tekem na igrišču SSK. Maribora Rapid : Ptuj. Železni čar : Svoboda. — V Celju: prijateljska lek-ma SK. Celje : SSK Maribor komb. — V Novem mestu: prijateljska tekma SK. Elan : SK. Ilirija rez. — Službeno ii LPHra. Za podsavefcno družino, ki nastopi v nedeljo v Celju «e definitivno določajo sledeče ieralke: Seneko-vič I in II, Papež I in II, Janežič, Mirtič (vse SK. Ilirija), Vi&fc (SK. Ptuj), Podboj (ASK. Prim.) Rezerve: Godler I, Trtmpuž (obe SK. Ilirija), Kaiser, Sajovic (obe ASK. Prim.) Rezervne igralke naj se ftglase danes /večer ob 18.30 v posebni sobi kavarne Evropa, kjer jim sporoči, katora od njih potuje v Celje. Odhod it Ljubljane v nedeljo ob 12. uri opoldne. Na kolodvoru imajo biti vse igTalke s kompletno opremo najkasneje ob 11.45. Krila podsavezna se dvignejo v garderobi SK. Ilirije. — Tehnični referent — Finale hazenskega prvenstva Slovenije za 1928 odigrata jutri v Mariboru bazenski družini SSK Mariboru in ljubljanske Ilirije. Prvo srečanje med njima preteklo nedeljo je končalo kot znano z 9:6 v korist Maribora. Ilirija ima vsled tega letos slabe izglede, da si pribori prvenstvo; potrebovala bi zato jutri zmage z najmanj 4 goli razlike. ICG KOLEDAR. Danes: Sobota. 6. oktobra 192S; katoli* dani: Brunon, pravoslavni: 23. septembra. Jutri: Nedelja, 7. oktobra 1928; katoliča* ni: Rožnivenska nedelja, pravoslavni; 24. septembra, Dragosta. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica; «Bela Hanuraa*. Kino Ideal: «Največji pustolovec* Drama: «Kukuli». PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: ocBela Hanuma». Kino Ideal: »Največji pustoloveo. Drama: Ob 15. ^Pohujšanje v dolini Sen V florjanski»; ob 20. «Krog s kredo-«. DE21RNE LEKARNE. Daner. in jutri: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar. Spodnja Šiška. Pepe v Piškopeji Grandijozno idejo o novem osvo* bojenju in ujedinjenju našega /rofme-nega rodu je vtaknil Pepe v copato in odpotoval je z njo k velikemu županu piskopejske oblasti. Temu gospodu Pe* pe še najbolj zaupa, kajti ga že zemlje* pisna lega njegove oblasti sama sili, da je državotvoren element in da pospe: šuje rodoljubno prebavo zaslužene dra* ginjske doklade. Pepe je bil v svoji dr* žavotvornosti trdno prepričan, da se bosta s piškopejsko oblastjo dobro raz* umela in da pojde drugo ujedinjenje gladko od copat. Pa ni šlo, nikakor ne, kajti je veliki župan v Piškopeji takisto vnet amputaš, kakor je mali Moric v Belem gradu. O zopetnem osvobojen ju in ujedinjenju niti govoriti ni hotel kaj šele da bi ga v smislu Pepetove ideje z junaki svojega področja izdatno pods pri. Piškopejski veliki župan je posta! amputaš že med vojno, ko so mu v Pas rizu amputirali nogo in ima zdaj name: sto nje protezo. Siromak si jo je zlo= mUs ko ga je srce pognalo v Parizu po gladkem tlaku za dražestno devojko in je nesrečno padel. Nesreča je bila tem bolj tragična in sočutja vredna, ker je baš hitel na vse pretege skozi Pariz na prebito solunsko fronto, da se udeleži junaškega mej dana na Kajmakčalanu. Pa je bridka usoda hotela, da je v ples menitem nagibu padel in si zlomil no* go, ki so mu jo morali amputirati. Veliki župan je Pepetu povedal, da se mu ni še nikoli in nikjer tako dobro godilo, kakor takrat v Parizu. Francozi da so ga videli brez noge in so misali, da je položil nekatere svojih koščic na oltar domovine. Dobil je toliko vidnih izrazov sočutja in pomilovanja, da si ie zgradil v Piškopeji lepo pa'ačo. In zdaj meni njegova zdrava noga. da bo naj: bolje ostati kar nt i amputaciji. Veu1bče, slovenskega časo* pisja m tudi svetivnega či^opis.a ^ploh. Ni lepše prilike, da r*c spomnimo tt-di naše l-ajstarejše in največjo slovenske ;avne kij žnice, naše št jdi?sk*j bibliot-rke, ki se pičasLo nahaja v zat7 posebno adaptiranem traktu gimnazije na Poljanah Skoraj večina mimoidočih niti ne sluti, katešno bogastvo, kakšna vrednost za slovenski kulturni raz* voj in za naše kulturno življenja sploh je rakopičeno v tem delu gimnazije na Polja* nah. Koliko truda, nessebičmega dela in po« žrtvovanja je bilo treba, da je iz skromnih početkov nastala ogromna študijska knjiž* niča, ki je v naši državi največja in naj bo« gatejša za zagrebško univerzitetno knjižni« co, ki zavzema prvo mesto. Le malo jih je, ki jim je znano, kako je biblioteka nastala, kolikšen sloves uživa tudi med inozem* skimi strokovnjaki in kolikega pomena je za slovenski natod. Pričujoče vrstice naj v skromnih suma* ričnih potezah vsaj približno orišejo širši naši publiki narodni zaklad, ki uživa gosto* Ijubnost gimnazije na Poljanah. Postanek knjižnice do formalne otvoritve 1- 1791 Najstarejše knjige biblioteke izvirajo iz L 1563. V tem letu so ustanovili protestant* ski kranjski deželni stanovi knjižnico, ki tvori najstarejši fond sedanje biblioteke. Le* ta 1774 je pogorel jezuitski kolegij. Del re* šene knjižnice je podarila cesarica Marija Terezija biblioteki. Te knjige so tedaj pre* nesli v Reduto pri cerkvi sv. Jakoba. V Re» duti so bile namreč nameščene višje šole in gimnazija. Istega leta je knjižnico pomno* žil baron Raigersfeld s podaritvijo svoje družinske biblioteke. Prvi bibliotekar je bil Franc W i 1 d e. L. 1790. navaja v seznamu 962 del ali 1377 knjig. Pravico izposojevanja so imeli samo licejski profesorji, kar je veljalo do 1. 1794. L. 1778 je pa dobila knjižnica 2019 knjig iz zapuščine generalnega vikara pL Peera. L. 1792 je cesar Jožef II. odpravil neka* tere samostane in odredil, da morajo ostati knjige odpravljenih samostanov v deželi, kjer so bili samostani. Tako je dobila bi* blioteka to leto 1153 knjig iz knjižnice od* pravljenih Kartuzarcev v Bistri. Med temi je L 1347. na pergament pisani dragoceni rokopis «E>e civitate Dei tt. Augustin* in 1 žepni koledar na pergament iz L 1415. L. 1693 je bila v Ljubljani ustanovljena Aca* demia operossorum, čije člani so sklenili, da se ustanovi javna knjižnica. Ta knjižnica operosorov je bila nameščena v škofovi pa* lači in po razpustu Academie je prešla v last semenišne knjižnice, kjer je še danes. Tudi oOružba za poljedelstvo in koristno umetnost« je ustanovila knjižnico, kjer je bilo največ knjig gradbene stroke, mehani* ke, botanike, naravoslovja, poljedelstva itd. L. 1784 je predložila ljubljanska kresija, naj postane jezuitska biblioteka v reduti javna. Njen nadzornik pl. Tauffer je bil namreč tako preobložen s svojimi zasebni* mi posli, da je knjižnico le redko odpiral za druge. Tudi semeniska knjižnica naj po* stane javna, kajti obisk v tej zavisi od do« bre volje duhovnikov, ki jo upravljajo. — Knjižnici v reduti naj se priključi Še gospo* darska družba in Auerspergova knjižnica, ki je bila v «Furstenhofu», knjižnica odprav* ljenih avgustincev (3190 knjig), diskalcea* tov in gorjegradska knjižnica z bogatimi protestantskimi dedi. L. 1787 se je razšla »Poljedelska družba« in njene knjige, 2086 po številu, je dobila licejka. Istotako je dobila iz odpravljenega samostana v Kostanjevici 2486 knjig ter iz odpravljenega samostana v Devinu 1102 knjigi. Po odhodu Inocenca barona Taufferja je ljubljanska kresija prosila Franca \Vilda, učitelja filozofije na ljubljanskem liceju, naj prevzame nadzorstvo biblioteke v redu* ti. \Vilde je prevzel ta *suhi a važen poseU in začel revidirati knjižnico, ki je bila do* kaj zanemarjena. Sestavil je 1. 1789. seznam jezuitske biblioteke (1377 knjig), biblioteka pL Peera (2019 knjig), knjižnice Kartuzijan* cev iz Bistre (1153 knjig), diskalceatov (3265 knjig), Poljedelske družbe (572 knjig), samostana v Kostanjevici (2786 knjig). Sku* paj je bilo torej v biblioteki v reduti tedaj 12286 knjig. L. 1790 je Wilde prevzel še 27 zabojev knjig iz samostana v Stični, iz samostana v Devinu in iz samostana Avgu* štincev. Dodal je prejšnjemu seznamu še seznam Avguštinske biblioteke (3190 knjig), knjižnice cistercijancev iz Stične (2523 knjig) in d-evmske knjižnice (1102 knjig) ter seznam Ljubljanske akademske knjižne zbirke. Skupaj je bilot orej 19.415 knjig. — \Vilde je tudi izločil vse duplikate in od* redil njih prodajo po teži. O vrednosti bi* blkrteke se je tedaj \Vilde izrazil, da so v teološkem in kanonskem predalu glavna de* la v dobrih izdajah, v juridičnem predalu ima biblioteka najboljša dela iz najstarejših časov jurisprudence, latinskih klasikov ne manjka, v predalu za botaniko, gradbo, ke* mijo, kirurugijo, poljedelstvo, naravoslovje, geografijo in zgodovino so sama izbrana de* la, primanjkuje samo novejših filozofskih in medicinskih del. Kranjska deželna gosposka si je ob pri* liki zasedbe prestola cesarja Leopolda do* volila omeniti, da je lastnica knjižnice v re* duti in jo je krstila za «rlicejsko biblioteko*. Opisala je tudi v posebnem dopisu na naj* višje mesto žalostno stanje knjižnice. Ko je cesar Leopold leto pozneje potoval na Reko, se je ustavil tudi v Ljubljani ta si ogledal licejsko knjižnico Izrazil je svoje zadovolj* stvo \ViIdeju in obljubil pomoč. Dne 15. ja* nuarja 1791 je cesar Leopold res dovolil, da se ustanovi na ljubljanskem liceju javna knjižnica s pomočjo vseh knjig knjižnice v reduti Za nadzornika tako formelno usta* novljene biblioteke je bil imenovan doteda* nji knjižničar Franc Wilde. Bibliotekarji Wilde, Nodier in Kallister I* 1791 je Fr. Wilde dal prepeljati vse knjige iz knjižnice v reduti v novo licejsko poslopje, ki je pa tedaj razen licejske knjiž* niče imelo pod streho še gimnazijo, nor* malko, glavno stražo, pekarijo ljubljanske garnizije in še nekatere urade. L. 1792 sta podarila biblioteki okoli 200 knjig baron Tauffer in učitelj poetike Jakob pl. Knauer. Wilde je izločil vse duplikate, jim določil ceno in jih 1. 1794 na javni dražbi prodal. Dražba je trajala 12 dni. Zgodovinar Anton Linhart je tedaj kupil dobršen del duplika* tov, med katerimi so bile dragocene knjige in so jih prodali za sramotno nizke cene. S to dražbo je knjižnica izgubila mnogo le* pih knjig. Tako so pTodali Dalmatinovo «Bi* blk>» (Wittenberg 1584) za 9 fl., Trubarjev prevod Luterjeve «Hishne Postille« za 3 flo* rinte itd. L. 1794 je Wilde objavil razglas na ob* činstvo in predal biblioeko javni uporabi. Število čitalcev se je hitro povečalo in Wil* de je prosil za skriptorja. To mesto je do* bil najprvo sluga normalke. Ker ta ni bil vešč latinščine in bibliografskih ved, so ga odstavili in nadomestili s kaplanom Fran* ccm Hcduškom; temu je sledil 1. 1798. teo* log Matija Kallister. Dragocen prirastek za biblioteko v tem času so bile knjige fla* henfeldskega kanonikata in evangeljska gor* njegradska biblioteka z redkostmi kakor Trubarjevo, Dalmatinova in Bohoričeva de* la in drugih posvetnih pisateljev 16. stolet* ja. L. 1800 je \Vilde sestavil znanstveni ka» talog vseh knjig z indeksom. Tu je zazna* movanih 13.239 knjig. Ta katalog je bil pa malo znanstven, kajti knjige so bile v njem razdeljene samo po predalih. To leto je bi* la ponuđena biblioteki knjižnica grofa Bar* bo. Wilde jo je L 1806 res prevzel in jo po» stavil v zaprte zaboje na hodniku. Knjižni* ca je še narasla z zapuščino Jobsta Weick* harda in občutilo se je veliko pomanjkanje prostora. Potrebno je bilo razširiti prvotne prostore. L. 1801 se je državna cenzuTa po* ostrila, kar je čutila tudi licejska knjižnica. Wilde je dobil naredbo, da mora strogo nad* zorovati knjige, ki so pisane o veri, morali in državi sovražno in ki vsebujejo revolu* cijonarne ideje, kakor n. pr. knjige Voltair* ja, Rousseauja aH Helvetinsa, Te se smejo izposojevati samo ljudem, ki jih uporabljajo v obrambo vere in države. Kvalifikacijske listine za uradništvo so bile temu primerno urejene. Zahtevale so pojasnila o zdravju, o značaju, o vedenju do predpostavljenih, podrejenih in drugih, o napakah, ali je na* stavljenece pijanec, igralec ali prepirljivec, ali je v zvezi s kako sekto, tajno ali sumlji* vo družbo itd. V inozemstvu so namreč ob* javljali seznam v Avstriji prepovedanih knjig in oblasti so sumile, da so v bibliote* k ah ljudje, ki te uradne tajnosti izdajajo tujim novinarjem. Prepovedane knjige so knjižničarji morali zapirati v posebne pro* store. L. 1805 je dobila knjižnica večjo dota* cijo za nakup medicinskih in kirurgičnih knjig za kirurgično stolico, ki je bila ta čas ustanovljena v Ljubljani. Marija Terezija je torej licejsko knjižnico ustanovila s poda* ritvijo nekdanje biblioteke Jezuitov, cesar Jožef jo je obogatel s knjižnicami odprav* ljenih samostanov na Kranjskem, cesar Leo* pold jo je formalno ustanovil kot javno knjižnico, cesar Franc je pa I. 1815 izdal naredbo, o obvezni oddaji tiskarskih izdel* kov v javne knjižnice. Od tedaj je imela licejka pravico do enega izvoda vsega, kar se je natisnilo na Kranjskem. S to naredbo je biblioteka dobila dragocen materijal za študij kulturnega in socijalnega življenja na Kranjskem. L. 1808 je daroval Žiga baron Zois dra* goceno zbirko 458 knjig. To leto je Wilde kupil na dražbi tudi Japljevo slovansko bi* blioteko. Na Wildejev predlog je naslednje leto napravil oljnate portrete vseh mecenov biblioteke slikar Andrej Herlein. Tako por* trete Karla pl. Peera, Ivana Schillinga, Žige grofa Hochenwarte, 2ige barona Zoisa. Gre* gorja grofa Hochenwarta in grofa Barba. — Pozneje je biblioteka nabavila še portrete Čopa, Likawetza, Muysa itd. Ko je 1. 1809 zasedel Kranjsko franco* ski general Marmont, je Wilde iz udanosti do avstrijske cesarske hiše odstopil in odšel na Dunaj. Njegov naslednik je bil profesor zgodovine na ljubljanski fakulteti Mihael Lieb. Tudi Marmont je odredil, da se mora oddajati dolžnostni eksemplar licejki iz cele ilirske province. L. 1810 je bil imenovan za bibliotekarja grof H. Agapifz iz Trsta. Bil jc učitelj na ma samega. Največja skrb, katera je mo rila ravnateljstvo produkcije M G. M, je bila poiskati primernega partnerja za Gre* to Garbo. Po mnogih preizkušnjah in dol« gotrajnem izbiranju so izbrali Kicarda Cor# tesa, toda ta umetnik ni užival simpatij Grete Garbo in nekega dne enostavno za* pustila atelje, češ da se preje ne povrne, dokler ji ne preskrbe partnerja po njenem okusu. Direkcija je bila globoko užaljena, toda njen režiser je dobro vedel, kaj pome* nijo muhe priznane umetnice. Končno so gospodje le uvideli, da se morajo udati in dovolili so uničiti vse že i zgotovi j ene po* snetke, ter določili za partnerja John Gil* berta, s katerim je bila zadovoljna tako Igralka kakor bo tudi ta sprememba v po* popolno zadovoljstvo publike, ki bo gledala film. Ljubavne scene Grete Garbo in John Gil* berta so v filmu «Ana Karenina» kar naj* strastneje, polne ognja, a režiser Edmund Golding je znan kot izvrsten strokovnjak na polju filmov iz ruskega življenja. Ker po* snemamo iz predreklame v listih, da pride film »Ana Karenina» vnajbližji bodočnosti tudi k nam, lahko mimo zagotovimo film* sko publiko, da bo ta film ena največjih Ie* tošnjih senzacij na kinematografskem po* lju. Vsi strokovni listi in vse kritike ino* zemstva so edine v tem, da jc uspeh obeh umetnikov v filmu «Aana Karenina* upmv triumfalen in nadkriljuje vse dosedanje kre* acije obeh oboževanih igralcev. Prosveta Pohujšanje v dolini šentflor- janski Nesporno je, da je ta Cankarjeva farsa za igralce in režiserje polna zanimivih problemov, ki se jih lotevajo z navdušenjem vedno iznova. Zdaj je postavil režiser Mil. S k r b i n -š e k to farso povsem na grotesken stil in dal osebam vse znake marijonet, puščajoč jim ostro tipizirane individualnosti. Idejna stran farse je s tem podana jasno in vsakomur pojmljivo. Nič ni tajiti, da je Skrbin-škov zamislek originalen, zanimiv, kot odrski poizkus posrečen, vseskozi dosledno izvajan, in da so malone vsi igralci izvrstni v svojih lutkarskih nalogah. Čisto odrski, igralski in režijsko vzeta, je farsa v Skrbinškovi obliki izi s kreacijami večine sodelujočih apartna, delikatesna, torej zares nekaj, kar si je vredno ogledati. Ali bi Cankar temu načinu predstavljanja pritrdil, je seveda vprašnje, ki ostane brez odgovora. Pripomnil pa bi, da bi si želel maske sodobne, manje drastične, moderne, ako je že vse pojmovanje režiserjevo moderno. Ženskam bi priporočal umerjenost, ker marsikje ima gledalec vrisk, da sedi pred hi-st erikinjami. Ga. Vera Balatkova v izvrstni ka-rakterizaciji govori prehitro, prekričavo in je zato domalega neumijiva. Gosp. Dalo B r a t i n a karakterizira svojo vlogo tudi v govorid, ki pa izživlja dojem, kakor bi se mu jezik zatikal in bi ga v čeljustih držal krč. Odličen zlodej je bil g. Kralj; imeniten tip je podajal g. Cesar s cerkveni-kem, izvrsten Šviligoj je g. G r e g o r i n , Peter (g. Jan) in gdč. Mira Danilova (facinta) sta prav dobra itd. Skratka: v celoti jako uspela predstava. Končno je bilo sklenjeno aa doživi Tol» stega «Ana Karenina» reinkarnacijo v njeni osebi Eien najbližjih sorodnikov grofa Les va Tolstega je imel nalogo predelati roman Večer pesmi in arij Včeraj sta v preveliki — za včerajšnjo publiko namreč — Unionski dvorani priredila gospa Kathe Staller - Stotter, bivša članica dunajske >Volksopere« in g. Kari Hellaren, tudi bivši član dvome opeie v Stockholtnu, sedaj menda pripadajoč solističnemu zboru graške opere, pevski večer. Oba pevca sta si v marsičem podobna, pri obeh so diskretne dinamične nianse prijetne, mehke in dokazujejo resno šolo. Na silnih mestih pa so hladne, nezveneče, malo-resonančne. Vendar g. Hellgren v pevskem ozirn dokaj nadkriljuje svojo partnerico, ki se v preobilni meri poslužuje zlasti trdemu nemškemu jeziku ne baš zelo prikladnega grenkosladkega belkantiranja in pa rta menil ran ja. Tudi smo semtertam slišali nejasne tonske višine. V muzikalnem oziru, zlasti kar se tiče programa, pa nam ta večer ni prinesel ni-kakih odkritij. Oba pevca sta suvereno prezrla vso muziko zadnjih deset, dvajset let ter odpela pisan, brezstilen niz že davno v ognju preizkušenih pesmi in arij. Kako je Lajovic padel v to družbo? Morda iz milostne koncesije ali taktue kurtoazije? Mislim, da bi on odklonil oboje. Tudi izgovorjava slovenskega jezika se pevki nerada udaja. Vljudnega odobravanja sta oba pevca bila deležna v dovoljni meri ter sta nekaj stvari dodala. G. Balatka je svoje dovolj trudno spremljevalno delo pri klavirju ab-solviral sveže in živahno. —č. Petrovičeve »Duše« kot otvoritvena predstava na Šentjakobskem gledališkem odru. Danes 6. oktobra otvori Šentjakobski gledališki oder svojo osmo sezono s Petrovičevo tridejansko dramo »Duše« Sujet drame je vzet iz kmečkega življenia in slika borbo dveh bratov rad' žene. Vendar prevladuje vso igro glavm motiv — ljubezen do domače zemlje — Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Petra Šterka, nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu Sobotna predstava je namenjena abonentom in drugemu občinstvu. V nedeljo 7 oktobra se ista drama ponovi. — Pr, sobotn* predstavi odigra gosp. Milan Košak svoj, 100. predstavo Cenjeno bočinstvo vabmo da z obilnim posetom dokaže. d?» zna ceniti veMk trud in neumorno požrtvovalnost odličnega Sana Šentjakobskega odra. » Stran 4. .SLO V F NS Kl NAROD« dne 6. oktobra 1928. Dnevne vesti. — Upravna kurijoziteta. Mariborski ve-liki župan ima oblast tudi nad Medjimur-jem, katero ne pripada Sloveniji. Celjsko upravno sodišče pa je ustanovljeno za Slovenijo in se tudi tako naziva. Nekdo v Čakovcu, ki z neko odločbo mariborskega velikega župana ni bil zadovoljen, je vložil tožbo na upravno sodišče v Celja. To je pa tožbo a 1'mine zavrnilo, ker je za Medji-mirrje pristojno upravno sodišče v Zagrebu, katero je ustanovljeno za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje. Tukaj hnamo torej primer, da ie eden rn isti veliki župan podvržen eventualno judfkara-ri dveh enako visokih in enakih instanc, kar bi ob prevdar-nejši organizaciji pač ne smelo biti. Vprašanje je še, ali ne bi zagrebško upravno sodišče tako tožbo tudi zavrnilo, češ, da njegova pristojnost ne sega na konflikte z upravnimi vlasrmi, ki v njegovi teritoriji sploh sedeža nimajo. — Omenjeni tožnik j« zdaj seveda skoro gotovo zamudil rok, da bi tožil v Zagrebu. Zato je dobro, da širši javnosti to čudno razmerje ne ostane neznano. — Odlikovanje častnikov. V zvezi s proslavo 10-letnice proboja solunske frcnte pripravljajo v vojnem ministrstvu nov ukaz 0 odlikovanju večjega števila aktivnih in rezervnih častnikov — Nov kazenski zagovornik Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo upokojenega vladnega svetnika in odvetniškega kandidata dr. Frana Spiller-Muysa v Ljubljani na njegovo prošnjo v imenik kazenskih zaigovornikov svojega okoliša. — V naše državljanstvo so sprejeti pravnik iz Ljubljane Kari Ferluga, tiskarski strojnik iz Ljubljane Josip Jandejsek, mehanik iz Ljubljane Alojzij Šantelj, učitelj iz Trbovelj Alojzij Dergan in učitelj iz Grahova Franc Mercina. — Priprave za proslavo 10-letnice proboja solunske fronte. V Beogradu se vrše velike priprave za proslavo 10-letnice proboja solunske fronte. Proslave se udeleže zastopniki FIDACA, okrog 3000 rezervnih častnikov, okrog 100 četnikov, nad 2000 prostovoljcev, številne delegacije češkoslovaških legiionarjev, šolska mladina. Sokoli, Narodna odbrana zastopniki Aerokluba. inozemske delegacije itd. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 1. t. m. je bilo v mariborski oblasti 54 slučajev vraničoenga prisada, 67 svinjske kuge. 7 svinjske rdečice in 2 konjskih garij. — Stanje bolnikov v bolnicah mariborske oblasti. Javne in privatne bolnice odnosno hiralnice na ozemlju mariborske oblasti izkazujejo od 11. do 20. septembra sledeče stanje bolnikov: ostanek od prejšnjega meseca 1349, prirastek 527, tekoči mesec skupaj 1876, odpuščenih 457, umrlih 24 skupaj 481 ostalih 1395. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti št. 94 z dne 6. t. m. objavlja razglas o poštnih znamkah ki se vzamejo iz prometa. — Zdravstveno - statistične razmere v mariborski oblasti v letu 1927. Oblastni sanitetni referent pri velikem županu mariborske oblasti je sestavil izkaz o zdravstveno statističnih razmerah v mariborski cblasti za preteklo leto. Mariborska oblast šteje 645.657 prebivalcev. Porodov je bilo lani 4731, od teh nezakonskih 2462, mrtvorojenih 435, rojenih z zdravniško pomočjo 1898. Umrlo jc v mariborski oblasti lani 12.390 ljudi. Močno je kosila smrt med de-co. Otrok v starosti 1 meseca 1181, v starost 1 leta 2440 do 5. leta 4289 od 5. do 15. leta 379. Odraslih je umrlo od 15. do 30. leta 891 od 30 do 50. 1181, od 50. do 70. 2£34, nad 70 let 2806. Naravnih smrtnih primerov je bilo 11.950. Organski srčni napaki in bolezni krvnih žil jih je podleglo 1064, kapi 402, sarkometi in carcinomi 373. — Radeiozveza Dalmacije z otoki. Te dni odpotuje v Da'maciic posebna komisija inženjerjev radiosekcije v poštnem ministrstvu, da pripravi radiozvezo Dalmacije z vsemi otoki Za to zvezo se bo porabil poseben sistem oddajno - sprejemnih postaj manjših razmerov take, da ta važna naprava ne bo draga. Nedvomno bo radio-zveza Dalmacije z njenimi otoki za tujski promet velikega pomena — Rezervni oficirji se po naredbi komande dravske divizije vabijo, da se udeleže svečane proslave desetletnice prebitja solunske fronte, ki se bo pričela v ponedeljek, dne 8. oktobra 1928 ob8/4l0. uro na vojaškem vežbališču pred vsemei četami ljubljanske garnizije. Člani naj se zbero na vežbaKšču četrt ure preje. Obleka svečana za stroj v suknjah. — Pododbor Ljubljana. — Odbor za razstavo »TISK« je pričel z razpošiljanjem permanentnih vstopnic za razstavo »TISK«, ki dajejo posetnikom razstave pravico do polovične vožnje po železnicah. Vstopnica stane Din 15. Opozarjamo vse, ki se bodo poslužili te ugodnosti, da dajo žigosati vstopnice že takoj na od-hodni postaji, na razstavišču in ne postaji pri odhodu iz Ljubljane. Voznega listka na} pri odhodu na ljubljanski postaji ne oddajo, ker pride v poštev pri povratni vožnji. — Lovski red na brakadah. Predsedstvo lovske družbe Dev. Marija v Polju je izdalo lovski red in razpored brakad v njenih loviščih v lovski seziji leta 1928. Vodja brakad je prof Peter Žmttek, njegov namestnik nadlovec Ivan Ožbald, brakir Jernej Zupančič. Družba ima sedem uslužbencev. Pristop k brakadam družbe imajo člani, po njih vpeljani gostje in uslužbenci. — Otvoritev razstave »TISK«. Jutri ob pol 11. dopoldne bo pred paviljonom »K« na velesejmu svečano otvor jena ena naših najzanimivejših kulturnih prireditev, razstava »TISK< ki jo prirejajo naši grafični delavci in novinarji Opozarjamo našo javnost na to izredno poučno razstavo, o kateri poročamo obširneje na drugem mestu. Pripominjamo, da je vstopnina zelo nizka tako, da si bodo lahko razstavo ogledali tudi naj-sfrornašnejši sloji. ZurranJ posetniki imajo v času od 7. do 23. t. m. polovično vožnjo. Na odhodni postaji je treba dati legitimacijo žigosati in obdržati vozni listek, ki daje pravico do brezplačne vožnje na povratku. Razstava bo odprta vsak dan od 8. zjutraj do 17. popoldne. — Vreme. Včeraj se je vreme še kisalo in vremenski preroki so nam obetali dež, čez noč se je pa zjasnilo in danes dopoldne je bilo večinoma jasno. Vendar pa ni mnogo upanja, da bi ostalo vreme stanovitno lepo, dasi stoja barometer zelo visoko. Dežja se ni bati, pač pa se lahko nebo zopet pooblači, ker ozračje Še vedno ni čisto. Včeraj je bilo v večini krajev naše države oblačno. V Splitu je bilo 18, v Beogradu 15.7, v Zagrebu 15, v Skoplju 14, v Ljubljani 13, v Mariboru 11. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 772 mm, temperatura je znašala 8 stopinj. R NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU OD 7. — 14. OKTOBRA AZSTAVA SADJA PRVOVRSTNA ZIMSKA 3A&OLKA IN HRUŠKE VHOD: LATTERM. DREVORED 1 —lj Francoska in angleška vojaška delegacija. Z nocojšnjim SOE sta potovali skozi Ljubljano v Beograd vojaški delegaciji Francije in Anglije. Francoski delegaciji načeluje maršal Franchet d' Esperay, ki je v času proboja solunske fronte leta 1918 poveljeval zavezniškim armadam na tej fronti. V delegaciji je med drugimi visokimi oficirji tudi admiral Fatou, ki je s francoskim brodovjem ščitil transporte srbske vojske s Kria v Solun. Angleški delegaciji pa načeluje armijski general Charles BrLghs, ki je bil 1. 1918 dodeljen vrhovni komandi solunske fronte. Obe delegaciji prispeta danes opoldne v Beograd. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru Je radi pozne nočne ure izostal vsak pozdrav od strani predstavnikov vojske. —lj Proslava desetletnice proboja solunske fronte. Dne 8. oktobra 1928 se bo na slovesen način praznovala desetletnica proboja zavezniških armad na solunski fronta. V tukajšnji stolnici se bo darovale slovesno cerkveno opravilo 8. oktobra 1928 ob 8. uri zjutraj. Svečani pregled čet ljubljanske garnizije prične ob 9.45 dopoldne na velikem garnizijskem vežbakišču v Mostah. Svečani pravoslavni obred se vrši istotam ob 10. uri dopoldne. Po obredu se bo vršila revija in parada ljubljanskih gamizijskih čet. V evangelijski cerkvi se bo vršila slovesna služba božja istega dne ob 8. uri zjutraj. Na dan 8. oktobra 1928 državni uradi ne poslujejo. Na poslopjih državnih uradov in oblastev naj se razobesijo na ta dan državne zastave. Obrtna in trgovinska podjetja morajo biti zaprta med slovesnimi cerkvenimi opravili in proslavo torej od 8. ure zjutraj do 11. dopoldne. —Ij Novi zastori (popolna garnitura), ki jih je uprava pred kratkim naročila, so včeraj prispeli iz Nemčije. Zastori so iz krasnega, oranžno - rrnenega baržuna in bodo prvikrat uporabi jem pri nedeljski predstavi Klabundovega »Kroga s kredo«, kar bo scenični blesk četrtega dejanja (cesarska dvorana) gotovo v izdatni meri dvignilo N C E R T ..GRAFIKE —lj Redka družina gob. Letos je za gobe slabo leto, ker smo imeli čez poletje sušo tako, da gobe niso mogle uspevati. Šele zdaj, ko je dež zemljo namočil, so se pojavile gobe, toda v manjši množini, kakor druga leta. Bilo bi jjh več, da ni vreme tako hladno. Med gobami so večje skupine redki pojavi. Dobe se po dve ali tri zraščene gobe, da bi pa bila zraščena cela družina, se zgodi zelo redko. Včeraj popoldne je pa našla gospa Frančrška Blaž s Poljanske ceste na Golovcu krasen primer gobje družine. Odtrgala je namreč 14 mladih, skupaj zraščenih jurčkov, ki tehtajo poldrugi kilogram. —ij Veselica, združena s trgatvijo grozdja bo danes v nedeljo 7. oktobra v velikem salonu pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti. Mnogovrsten zabaven spored, godba, ples itd. Izborna jedila, domače krvave klobase in pijača. Začetek cb 6. uri popoldne. Ves dohodek te prireditve je namenjen dobrodelnim s vrbam. Tdaj na svidenje. 764-n —Ij Plesna šola železničarjev. Prireditveni odsek UJNŽB otvori plesne vaje v sredo 10. okt. t L v kolodvorski restavracije Ljubljana glavni kolodvor. Pričetek tečno ob 8. uri zvečer. Poučevalo se bo vse moderne plese letošnje sezone. Prijave sprejema pisarna Oblastnega odbora UJN2B Pražakova ulica (Ljubljanski dvor). Vstop proti vabilu. 763-n —lj Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši trimesečna dražba v februarju 1928 zastavljenih predmetov v četrtek 11. t. m, ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici. 765-n —Ij Za zdravje otroka priredi »Atena« danes in jutri cvetlični dan. Ljubljančani, pozdravite odprtih rok odprtega srca naše požrtovalne socijalne delavke! 762n 1977 NAROO! Jutri 7. oktobra vsi na odkritje spomenika vojnim žrtvam v Skofjo Loko! —lj Iz Mestnega središča TM. Danes 6. r m. se bo vršila I. redna seja širšega odbora v tekočem poslovnem letu 1924/29 v Akademskem kolegiju ob 18. uri. Pozivam lanskoletne odbornike vseh ljubljanskih ab-stinentskih kol, da se te seje sigurno in zanesljivo udeleže. — Tajnik. —lj Friderik Veliki. Opozarjamo cenjeno občinstvo na IV. filmsko predavanje 2TKD., ki se vrši danes in jutri dne 7. t. m. Na sporedu je historični nemški Ufa - film Friderik Veliki z uvodnim predavanjem prof Volavška. Prva predstava se vrši danes ob pol 15. uri v Kinu Matica. V nedeljo dne 7. t. m. se vršita dve predstavi in sicer prva ob pol 11. ori dopoldne v Kinu Ideal, druga pa ob 11. uri dopoldne v Kinu Matica, obe z istim sporedom. Na ti zadnji dve predstavi opozarjamo naše občinstvo prav posebno, ker smo jih uvedli zgolj radi tega, da omogočimo vsakomur, ki se za te poučne filme zanima, poset te predstave. —Ij Gospodarsko in izobraževalno društvo SDS za dvorski okraj priredi nocoj ob 19. uri v vseh prostorih gostilne gosp. Usenika na Borštnikovem trgu vsakoletno »vinsko trgatev« z raznovrstnim in lepim sporedom. Ce se hoče kdo pošteno zabavati naj pohiti nocoj v dvorski okraj in se ustavi pri Useniku, ne bo mu žal. Ker je č;sti dobiček namenjen pevskemu odseku, ki prireditev prireja, prosi mnogoštevilne udeležbe. —lj Redna predavanja Vidovičevega kluba v Ljubljani se vrše od ponedeljka 8. t. m. dalje vsak večer ob četrt na 20 (en četrt na osem) v šoli na Ledini, pritličje, desno. Prosimo priglašence(ke), da se predavanj točno udeležujejo. — Evenruelne prijave se še sprejemajo istotam. —lj Vsako soboto in nedeljo pristne domače krvavice ter se toči pristna dolenjska in štajerska vina. Vsak večer radio - koncert domače in vseh inozemskih postaj. K^r sem sama prevzela v lastno režijo, se ee-nienim gostom najtopleje priporočam za obilen obisk — Ana T u r k. 760n Naznanilo! Cen j. občinstvu vljudno sporočam, da seir; otvoril na Vodnikovem trgu št 5 trgovino špecerije in delikates ter se priporočam lb obilen ot.sk. Bogomir Sffotoh« — Odebeleli ljudje lahko dosežejo z vestno uporabo prirodne grenčice »Franz-Josef« vitko postavo. Mnogi profesorji priporočajo tudi grenčico »Franz - Josef« kot izborno sredstvo proti žalitvi srca. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špece/ijskih trgovinah. 26T —i j Danes otvoritev plesne šMe v hotelu »B e 11 e v u e«. Začetek ob 8. zvečer 758 —lj Nedeljske popoldanske i>lc»ne vaje g. Jenko se prično prihodnjo nedeljo 14. t. m. od 3. do 7. uic popold. v Kazini. ~61 — Ciril - Metodova podružnica v Rogaški Slatini je nabra.a v počaš "e..je 2iletnice mučenikov Lundra in Adamiča 1000 Din. — Iskrena hvala! 757n —I j V nedeljo, t. oktobra ob 20. url otvoritev plesne šole na Taboru. Ve>«ka in udobna dvorana ter prvovrstni sokolov jazz -trenel bo gotovo ustrezal vsem željam obiskovalcev. 759n — Sanatorij dr. Lakatos, Baden bel VVien. Dietetika, zdravljenje srca, žveple-ae kopeli. Jesenska sezona v polnem obratu. Zmerne cene. 685-n — Krasna izbira bluz, otroških obleke Po nizki ceni. Kristottc - Bučar Stari trg 9. Iz Celja —c Od doma ie pobegnil 16-letni Slavko Miržinski. Fant je nekoliko slaboumen in je že večkrat odšel za delj časa od doma. Baje je odšel v smeri proti Savinjski dolini. —c Zopet tatvine na dnevnem redu. Delavki Filomeni Lužer v Gosposki ulici je nekdo ukradel z nočne omarice eno srebrno zapestno uro, srebrno zapestnico, ovratnico in posrebreno brošo v skupni vrednosti 275 Din. Osumljena je neka ženska, ki je bila v isti hiši na stanovanju in je isti dan odšla iz Celja. — Kuharicama Martini Vodeb in Mariji Jelen v hotelu Evropa je neznan tat ukradel iz podsrešne sobice gotovine v znesku 160 Din. —c Kratka ljubezenska zgodba Cirila in Pepce. Neka gostJlničarka v Celju je pozvala stražnika, naj napravi red v njenem hlevu, kjer se nahaja znana prostitutka Pepca iz Pobreija pri Mariboru. Ko je stražnik hotel preiskati hlev, je našel vrata zaprta. Šele na ponovno trkanje so se vrata odprla in stražniku se je nudil dokaj nenavaden prizor. Pred njim sta stala domači hlapec Cirilček in Pepca v Adamovem kostumu. Ker je Pepco poznal kot nepoboljšljivo vlačugo in prostitutko, ji je napovedal aretacijo. Tedaj pa se je razko-račil Cirilček in začel kričati: »Tega pa že ne, mojega dekleta pa že ne boste aretirali. Pod nobenim pogojem tega ne dopustim.« Šveda ni Cirilel£;v njegov? hrabros' prav nič pomagala. Stražnik je pozval pomoč in odgnal oba na stražnico. Tam je tudi Pepca trdila, da je Cirilček njen fant in da ga pozna že 8 mesecev, odkar sta se spoznala v Zagrebu. Pepca se je potikala že nekaj dni po Celju in zasledovala ljubezni željne moške. Sedaj bo pač nekaj Časa mir pred njo. —c Ljudsko vseučilišče. Otvoritveno predavanje se bo vršilo v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 20. uri v risalnici Deške meščanske šole v Vodnikovi ulici. Predava g. dr. Ivo VVinterhalter iz Maribora o »Esperantu, mednarodnem pomožnem jeziku«. Vstop prost. —c Sokolska plesna šola se otvori 14. oktobra. —c Umrla je v bolnici v Brežicah gdč. Malči Zabukošek, hčerka g. Jožefa Zabuko-šeka, krojaškega mojstra v Celju. Nedavno je šla na obisk k sorodnikom v Brežice, kjer je' nenadoma zbolela in podlegla bolez- ni v teku treh tednov. Težko prizadeti rodbini Zabukošekovi izražamo naše najiskre- nejše sožalie —C Nočno lekarniško službo opravlja v prihodnjem tednu lekarna »Pri križu^ na Cankarjevi cesti —c Učiteljsko društvo za celjski okraj je imelo danes v soboto dopoldne v Celju svoje zborovanje. Na dnevnem redu je bilo poročilo o pokrajinski in glavni skupščini UJU. Gospa predsednica Zupančičeva pa je poročala o svojem poučnem potovanju v Nemčijo. —c Športni dan v Celju. V soboto zvečer in nedeljo ves dan bo v Celju športni dan, katerega priredi S. K. Celje. V nedeljo bo odigrala druga garnitura S. K. Maribora z S. K. Celjem propagandno tekmo. Program celjske športne prireditve je zeJo pester; prvič nastopijo članice celjske Edinosti v lahki atletiki in hazerri. Kateri plesi bodo letos moderni Letošnja plesna sezona bo v znamenju angleškega plesa. — Kongres svetovnih plesnih mojstrov je ameriški vpliv popolnoma izpodrinil. To je vprašanje, ki bo zanimalo slehernega plesalca, sleherno brhko in poskočno plesalko. Cankar je sicer trdil, da je samo v sanjah, v tistem neskončnem hrepenenju življenje, a vse drugo ie življenja ponesrečen poskus. Toda naša mladina in tudi starejša generacija si plesa ne pusti vzeti. Ples je za njo življenje, o plesu sanja poleti, plesati se ji zahoče pozimi. Torej kaj bomo plesali letos? Obrnili smo se na kafpiciteto na polju plesne umetnosti, na mojstra Jenka. Rade volje nam je postregel, saj je bil letos na dveh svetovnih plesnih turnirjih, v Parizu in na Dunaju. Videl je vse in ve vse. Ve, kako se je treba sukati, kaj je letos moderno, kaj forsira London in kaj Pariz, kaj je clou plesne sezone. In mojster Jenko je povedal, da je letos plesna sezona popolnoma v znamenju angleškega plesa. Če so se prejšnja leta naše nožice sukale in zabavale po ameriško, se vdajale ritmu in taktu ameriških »šlager-jev«, je sedaj termi konec, zakaj pariški kongres je zapel ameriškim plesom labudji spev. Kongres koreografov je odločno odklonil ameriški vpliv in značaj plesa. Naj dominira Evropa, dovolj dolgo je triumfirala Amerika. Plesaili bomo ležerne angleške plese v lnternacijonamem stilu, zapletanju nog, groteski, zvijanju itd., je zavedno od-klenikaJo. Plesna moda nam je za letos pripravila celo vrsto novih elegantnih plesov, ki bodo zadovoljil še taiko ra-zvajene plesne gurmane. Eden glavnih in najmlajših potomcev boginje Terpsihore je »twist«. Izgovoriti je treba popolnoma fonetično, kajti naziv novega plesa ni v nobeni zvezi z Oliverjem Tvvitsom ... Twist je edina noviteta plesne sezone. Je tako kakor drugi letošnji modni plesi v svojem slogu, gradji in eleganci nekoliko konservativen, vendaT je vzbudil splošno pozornost in soglasna sodba plesnih strokovnjakov je, da bo, v kolikor že ni, prodrl v plesne dvorane. T\vist je odločna, lahko bi rekli reakcijonarna zadeva. Nič nepotrebnega zviranja, nič stresljaiev, pač pa jeguljasto gladko drsi plesalec po parketu. Lahko je priučljiv in dostopen vsakomur, od preprostega meščana do razvajenega diplomata. Glavna njegova lastnost je neprestano premikanje in gibanje. V twistu ni stacata, niti poskočnic, niti drsa-jočega koraka, pač pa pleše t a plesalec in plesalka rahlo in valovito. V marsičem spominja na vale, tango slow - fox, deloma celo na mehki blekbotom. Zdi se, da bo ele- Radioprogram 8. okt. ponedeljek: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila; 18: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben; 18.30: Nevar* nost za zdravje šolske mladine, predava dr. Ivo Pire v d. direktorja Hig. zav.; 20: Spo* mkn na dr. Kreka ob priliki obletnice nje* gove smrti, recitacije: a) Iv. Cankar: Ob Krekovem grobu (Stare), b) J. Ev. Krek: Delavski v spominsko knjigo, c) J. Ev. Krek: Pogovor z nočjo (Anica Zalar), d) J. Ev. Krek: Peschiera (Stare); Koncert godbe Drav. div. (na pihala). Vmes poje g. Gostič: a) Gotovac: Pijem, b) Hatze: Da sem bogat, c) Konjevič: Balada, d) Ravnik: Vasovalec; 21.30: Poročila; 12: Reproduci* rana glazba in borzna poročila; 18: Nemsci* na, poučuje dr. Piskernik; 18.30: Členonož* ci, predava prof. Fr. Pengov; 20: Pevski ve* čer gdč. Majdičeve, čl. kr. opere: 1. Schu* bert: Nepotrpežljivost, 2. Schubert: Ti si moj mir, 3. Schumann: Ti si ješ kot cvetica, 4. Smetana: Arija Marenke iz «Prodane», 5. Weber: Arija Agata iz «Čarostrelca», 6. Bravničar: Osamljena; 7. Lajovic: Svetla noč; 8. Adamič: Otroške pesmi. Vijolino* solo, prof. Jeraj s klav.; 21.30: Poročila. Sreda, 10. oktobra ob 12: Reproducirana glasba in borzna poročila; 18. Srbohrvašči* na, poučuje prof. Mazovec; 18.30: Pol jedel* stvo, gozdarstvo, živinoreja in rudarstvo v nasJ državi, predava dr. Valter Bohmjc; 20: Zabavni glasbeni večer: 1. Prleški večer: poje g. Župec, 2. Kupleti, poje g. Brandštat* ter, 3. Jazz*band (Švara); 21.30: Poročila. Četrtek, 11. oktobra: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila, 18: Laščina, po* učuje prof Gruden; 18.30: O elektronkah, predav prof. Andree; 20: Koncert radio* kvarteta Ljubljana: 21.30: Poročila. Petek, 12. oktobra: Reproducirana glas* ba in borzna poročila; 18: Francoščina, po* učuje dr. Stane Leben; 18.30: Vzhodnoslo* venski in srednjeslovenski hišni tipi, preda* va dr. Stane Vurnik: 20: Koncert g. Jarca, vmes provizira na klavirju g. Kogoj; 21.30: Poročila. Sobota, 23. oktobra: Reproducirana glas* ba m borzna poročila: 17.30: Delavska ura; 18: NemSčina, poučuje dr. Piskernikova; 18.30: Tretja preosnovalna duševna pot v duševni svet. predava vseučil. prof. dr. Ve* ber: 20: Ga. Danilova: Veseli prizori. Lahka godba, igra Dravska divizija. — Vmes pev* sek dueti pojetf gdč Koren5anov» in Pir* gantni ples kmalu zavladal v $rclh vseh plesalcev, a noge se bodo slepo pokorile diktatu srca. Soroden ie twitsu tudi s1o\v - f6x. Vsaj pri nas je znan pod tem imenom. Drugod so ga plesali tudi pod imenoma stomp in quique - steep. Ta ie radi svoje klasične priprostosti in velikopoteznosti omiljen vsem plesalcem. V bistvu je ostal skoraj nespremenjen, pleše se ga pa na tempo počasnega fokstrota. V glavnem bo pa plesalce razveseljeval In vžigal še vedno priljubljeni iox - trot. Ta ples ostane skoraj nespremenjen, iz-vzemši varljant o stranskega koraka. — Kralj sezonskih plesov pa Je in ostane tango, ki je menda večen. Toda ta Je letos popolnoma spremenjen v tako zvanem argentinskem smislu. Imenule se tudi tango aTgentina, njegova godba ie zelo umerjena. In če po dobrem dejanju desnica ne sme vedeti, kaj dela levica, potem pri dobrem tangu zgornji del telesa ne sme vedeti, kaj dela spodnji in kako se premika. Nov ples je tudi anglaise valce. Angleški valček, ki se pleše v počasnem tempu, a s poudarjenim taktom na prvem zlogu. KHub počasnemu tempu je ples precej živahen. Tipičen angleški ples je tudi fox anglaise. To je umerjen foxtrot. Podoben je valčku, a je eden najlepših plesov sezone. Njegova nota je fina, distingvirana. Ta ples pa ni za vsakogar, ker zahteva veliko rutino, eleganco in prirojen talent za ples. Noviteta je tudi španski ples taragorta, imenovan Po mestecu Taragona. To ie precej temperamenten, skorajda španski mentaliteti odgovarjajoč ples, ki imitira in kopira toreadorske kretnje. Ta plesna kreacija pa zaenkrat še ni našla plodnih tal in tudi ni verjetno, da se bo taragona uveljavil pri nas. Kakor druga leta, ostane tudi letos ohranjen starejši generaciji valček, čigar mehkim melodijam se vdaja vsakdo, čigar slava je neminljiva. Tako smo s plesi končali. Omeniti je še, da bodo ti plesi letos prevladovali v vsej Evropi, ne glede na Ameriko, ki je morala hočeš nočeš, ugrizniti v kislo jabolko in akceptirati voljo kongresa svetovnih koreografov. Torej Ljubljančani imajo zopet priliko, da hodijo v plesne šole. da se nek a i tednov pokore volji in diktatu plesnih mojstrov, da slede sentimentalni godbi valčka, poskočnim koračnicam fokstrota in da se vdajajo vsem radostim in veselju plesne sezone. Plesni mojster Tenko jih pozdravlja! čeva; 1. Volane: Divja rožica; 2. Adamič: Poj petelin, zoro mi naznani. 3. Dolinar: Na vrtu; 4. Adamič: Kje si dragi; 21.30: Poro* čila; Nedelja. 14. oktobra ob 11: Promenadni koncert godbe Dravske divizije, prenoa iz Tiskarske razstave (v slučaju lepega vre* mena); 15.30: Ob lOOletnici Lev Tolstega, predava vseuč. prof. dr, Grivec: a) Solo* spevi, b) Recitacije iz romana Ana Kare* nina, c) Ruska godba Balalajk, d) Recitaci* je iz romana orVojna in mir». Enodejanka, Rogop; 20: Pevski večer ge. Škrlj*Medvedo* ve: L Musgorsky: Otroške pesmi. Koncert klavirja in harmonija, g. Balatka in Svetel. Ponedeljek, 15. oktobra, ob 12: Reprodu* cirana glasba in borzna poročila; 18: Fran* coščina, poučuje dr. Stane Leben; 18.30 O rahitidi ali angleški bolezni, predava doktor Alb. Trtnik, zdravnik Hig. zavoda; 20: Pev* ski zbor drž. učiteljišča (Adamič); 21.30: Poročila. Amerika je odločila zmago v svetovni vojni Bivši nemški cesar Viljem II. je začel objavljati v »Bohemii« spomine, iz katerih je razvidno, da je nemški generalni štab vzpodbujal in podpihoval revolucijoname elemente v Rusiji, da bi tako oslabil rusko armado. Viljem pravi med drugim: Boljševizem v ruski armadi, ki je nam zelo olajšal položaj na zapadu, smo podpirali na zahtevo generalnega štaba. S tem smo odstranili politično nevarnost morebitnega okuženja naše armade. Prepričan sem, da bi bili odpor zavezniških držav zlomili, da ni posegla leta 1918 v svetovno vojno Amerika. Nastop Amerike je pomenil defi-nitiven preokret in mi smo bili taktično in strategično potisnjeni v defenzivo. Zanesljiva moč. Šef: Imam tajnico, na čije molčečnost se lahko zanašam: Prvič me ne razume, kaj ji diktiraan, a drugič pozabi, kaj je pisala, Ste v 2/y «5 L U V 15 N S K I IN A K u Ur ane o. oktobra Strto 5. ---Moda--- Elegantne obleke za družabne prireditve v ožjem krogu Kožuhovina Moda kožuhovine od leta do leta larašča in kožuhovinastih plaščev je x> mestih vedno več. Zadnja leta so lamTeč pokazala, da je ta moda zelo praktična, saj ni plašča, ki bi tako dolgo vzdržal, kakor kožuhovinasti. Zato rti čuda, da dame rade segajo po krznu in to tembolj, ker ga letos forsira tudi Pariz, ki je v modi pač merodajen. Zanimivo je r>a, da prevladuje Pariz samo kar se tiče modelov, ne pa tudi robe same. Kakor znano, so lani Parižani forsirali največ i matirano krzno, toda letos je v modli najbolj pristno krzno in kožuhovina. Američani pa odklanjajo imitacijo. Zato je letos veliko povpraševanje po pristnem krmu. Najmodernejša kožuhovina je astrahan, ki mora biti obrobljen s svetlo kožuho-vino. Moderen je tudii kožušček žrebe-ta. V splošnem prevladuje kožuhovina, ki je zelo mehka. Za lov in jesensko sezono Halali! Po gozdu veselo poje lovski rog, lovci in lovke streljajo divjad. Sezona lova je tu. Ž njo se je pojavila zahteva po spretni in aparrn'i lovski toaleti. Ta dela največ preglavic nežnemu spolu, zakaj žena hoče biti tudi na lovu lepa in mikavna. Toda pri vsakem sportu, ki ga goje ženske, je treba paziti pri izbiri toalete na dvoje: Materijal za lov mora biti najboljši, ker mora kljubovati dežju in grmovju, po katerem se lovci često plazijo, obenem pa mora biti lovka tudi elegantna. Solidno, trpežno blago je prvi predpogoj, kajti sicer lovka ne more hoditi po grmovju, niti sesti na tla, ne da bi se na obleki poznali sledovi. Lovska obleka mora torej biti v prvi vrsti trpežna in komodu a. Večina dam nosi na lovu moško prikrojeno športno obleko, ki je pač najprimerjneša, obenem se pa ženska v nji lahko giblje. Elegantni so visoki čevlji na zadrgo, ki se tesno oprijem-Jjejo gležniev, dočim hlače ne smejo biti preSTToke, da ne pokvarijo celotne- r ga vtisa. Dasi se za lovske obleke največ uporablja angleško blago, sta tudi grobo platno in baržun zelo razširjena. Nekatere dame nosijo k hlačam rudi bluze ali usnjato boIero-jopGco brez rokavov. Za okras je primeren samo en trak. Tudi izbira klobuka je izredno važna. Klobuček naj se tesno oprijem-Be glave, barva pa mora harmonirati z ba/rvo obleke. Čevlji so lahko poljubne barve, rjave, temnomodre ali celo rdeče. Pas iz krokodilove ali kačje kože s priprosto zaponko se nosi čez jopico, v lovski torbici, ki je običajno iz istega blaga kakor čevlji, pa ne smejo manjkati toaletne potrebščine, ki jih dama tudi na lovu najbolj pogreša: pudeT hi rdečilo - . . Jesenski klobučki Slamnikom bo letos treba dati slovo. Celo leto je bila povsod slama in samo slama in one dame, ki so hotele || ostati tudi čes poletje zveste klobuče-vini, so morale nositi klobuke v roki ali pa so se v vročih poletnih dneh pošteno potile. Elegantna dama se zdaj ne pokaže na ulici v slamniku in ker hočejo biti vse dame elegantne, mora slama med staro šaro. Ker se klobuki vedno ravnajo po modi obleke, vidimo letos tudi na njih več fantastičnosti in originalnosti. Glavni motiv pri klobukih je asimetrija in zelo važno vlogo igra poleg oblike klobuka tudi način, kako ga nosimo. Zdaj se klobuki ne nosijo več tako globoko potisnjeni na oči, kakor so se nosili še nedavno. Moda zahteva, da se vidi vsaj levo oko in del čela nad njim. Na levi strani je klobuk pomaknjen navzgor ali pa izrezan, dočim sega na desni s krajevcem ali okraskom skoro do vratu. Elegantne dame posvečajo posebno pozornost očem in obrvem. Nekatere si jih cel brijejo in potegnejo nad očmi vsak dan črno črto, ki je lahko ravna ali pa izbočena, kakor pač dami bolj pristoja. Večina jesenskih klobukov nima krajevcev. Vendar so pa ostale mnoge dame zveste klobukom s krajev-ci, zlasti one, ki nimajo čisto pravilnih potez, ali pa ki imajo širše kosti v obrazu. Glede okraskov za klobuke je moda letos zelo fantastična. Na praktičnih klobukih vidimo kombinirano dvojno blago, klobučeviuo z velurjem, velur z Jame, velur s trakovi, klobučevino s trakovi itd. Na popoldanskih klobukih vidimo tudi široke okraske iz blesteče-ga satena in perja. V pozni jeseni se pojavijo na klobukih tudi okraski iz gladke kožuhovine. Bolj redki so kovinski okraski. Lanska moda črnih oblek je prinesla tudi modo črnih klobukov, ki jih je bilo vse polno. Letos sicer črne obleke Še niso prišle povsem iz mode, zlasti ne pri onih damah, čijih polt harmonira s črno barvo. Zato se bodo nosili tudi črni klobuki. Ker so pa letos Črne obleke okrašene z živahnejšimi in svetlejšimi toni, je treba okrasiti tudi klobuke s svetlejšimi trakovi, pestrimi zaponkami aH perjem. To je najboljši način, da osvežimo staro črno obleko in črn klobuk. Letos moda ne zahteva, da bi moral klobuk brezpogojno harmonirati v barvi s plaščem in obleko. Za popoldanske obleke priporoča moda temnordeče, modre in zelene klobuke. Zelo moderna bo kombinacija črne barve z beige. Moda obeta tudi večerne klobuke, vsaj za gledališče, koncerte in večerne čajanke. Toda to je še vprašanje, kajti malo je upanja, da bi začele dame nositi zvečer klobuke in da bi zakrivale ljubke bubi-glavice. Kratki lasje ostanejo v modi tudi čez zimo. Kokete Pri nas pravimo koketa ženski, ki ni baš na dobrem glasu, Parižanko in Francozinjo sploh bi pa v dno duše raz-žalili, če bi ji rekli, da ni koketa. To velja za Francozinje skoro brez izjeme. Vsaka ženska v Franciji, pa naj bo dekletce, ki zna komaj govoriti, ali pa prababica, hoče biti koketna žena. Veliki modni saloni Poireta, Lanvina, Le-longa, Jennv. Wortha in mnogi drugi vabijo na svoje revije modelov velike pariške in inozemske kokete (grandes coquettes), ki pripadajo aristokraciji in so s tem nazivom očividno zadovoljne. Biti koketa pomeni torej v Franciji prednost ženske, pri nas je pa znak moralne pokvarjenosti. Francoska ko-keterija obstoja vedno v okusu, s katerim se zna ženska oblačiti. V Franciji ne poznajo samo koketne obleke, marveč tudi koketno stanovanje, pohištvo itd. Če hodi človek po Parizu in ogleduje ženske vseh slojev, ima vtis, da so pravkar stopile izpred zrcala, pred katerim so se frizirale in lišpale. Kakor si ne moremo misliti Pariza brez bajne razsvetljave, tako si ga ne moremo misliti brez zrcal. Kamorkoli se v Parizu ozreš, vidiš zrcala. V ozadju vsake izložbe je zrcalo, na stenah, po kavarnah, barih in restavracijah, v kuloarjih gledališč in kinematografov, povsod so zrcala. Celo na postajališčih podzemne železnice vidimo zrcala. V mnogih pariških palačah so nekatere stene iz samih zrcal. V Parizu bi težko našli damsko ročno torbico brez zrcala. Vse pariške strojepiske imajo v predalčku pisalne mize zrcalo, mnoge pa tudi na mizi in čim jim dopušča Čas, se sfrizirajo ter napudrajo obraz in nos. Francoz ne trpi ženske, ki bi bila površno oblečena in skuštrana. Pa tudi po kmetih hoče biti vsaka ženska koketa. V Normandiji vidi tujec kmetice, ki delajo na polju v steznikih. Če jih kdo opozori, da to ni zdravo, se mu smejejo, češ kakšne bi pa bile če bi ne nosile steznikov. Neke vrste steznike nosijo francoske deklice že v zgodnji mladosti. To je trd telovnik, na katerega se pripenjajo hlačice in nogavice. Pariške branj evke, ki so povečini lepo rej ene, bi za vse na svetu ne odšle na trg brez steznika. Smisel za prikupi ji vo zunanjost imajo Francozinje že v krvi. Kaj je ironija. Če rentgenolog, ki lahko s pomočjo žarkov pogleda skozi človeka, ne ve, da ga žena vara. negovanje naravna lepote Velika priljubljenost Elida-artiklev je utemeljena v njeni neprekosljivi kakovosti. Proizvod, ki je najmanj toliko vreden kot najfinejši izdelki inozemskega izvora. Elida nudi v njenih obilnih proizvodih vse, kar rabite za negovanje Vaše naravne lepote. ELIDA za Gospodinjstvo ali ooklic Če v zakonu ni otrok, je najbolje, da ima tudi žena svoj poklic, — Kjer primanjkuje denarja, ne more biti zakonske sreče. Problem, ali more ženska uspešno združiti gospodinjstvo s poklicem, stopa vedno bolj v ospredje. Odločilno vlogo igra pri tem deca, kajti za ženo še daleč ni vseeno, Če hna otroke ali ne. Če ima otroke, mora posvetiti vse svoje moči njihovi vzgoji, vsaj dokler so v l-etnh, ko jim je materinska ljubezen im^skrb nujno potrebna. Žena ima lahko še tako dobro pestunjo ali guvernanto, pa mora kljub temu sama skrbeti za vzgojo otrok. Če se odreče vloge matere in če jo nadomestuje plačana moč, mora sebi pri stari, telički so mukali, a tam daleč so se videli gorski grebeni in košček Jasnega neba. Bil je daleč od Pariza, vsega ie imel dovolj, a vemdar je trdovratno ponavljal: — Ah, kako glupo je življenje. To yt naibrž pomenilo, da je napravil prejšnji dan kako glupost. Poklical ši ie v spomin vse dogodke prejšnjega el_ Kaj vraga mi je prišlo na misel, da sem jo poljubljal! Da bi bila vsaj lepa! Govoril je z madame Estele Ducou, K je bila tudi na počitnicah v istem hotelu s svojim možem m še nekaterimi Parižani. Bože, kaj vse prebavi človek, če se giblje na svežem zraku! Madame Ducou, suha črnolaska, deloma že od- cvela, je bila edina zakuska, s katero je mogel Horac v tej puščavi računati. Zdelo se mu je, da bi bila tudi ona zadovoljna z njim. In tako se je zgodilo, kar se je skorajda moralo zgoditi, kar mu ie pa šlo zdaj za kožo. Prejšnji večer je prišel v jedilnico prvi in naključje je naneslo, da je obstal v njeni neposredni bližini. Obema je močno utripalo srce. Ne da bi vedel, kako in kdaj, je naglo ovil roko okrog vitkega pasu madame Estele v pestri dekliški obleki in njegove ustnice so se kar same približale njenemu, po britju rdečkastemu vratu, od koder so zlezle na ustnice, polne rdečila. V tem je začutil pod rebri koščen komolec m ustavil je s vodo ofenzivo. — Pazite vendar ... Moj mož... In res, na pragu se je pojavil tisti hip gospod Ducou. Držal se je zelo skrivnostno. Je opazil ali ne? Madame Ducou je trdila, da je ljubosumen kakor tigeT. Toda mož se je znal premagati. Molk, v katerega se je zavil pred osuplim mladičem, je morda oznanjal vihar. Toda osveta ie jed, ki jo je treba jesti ohlajeno. Zato je pa mladi Horac danes v pričakovanju posledic svoje vročekrvno-sti tako nezadovoljen z življenjem. — Zakonca Ducou prirejata danes piknik. Kupujeta pijačo, tudi s šampanj- cem postrežeta prijateljem. Vest je spravila na noge ves hotel. Kaj takega se v tem kraju še ni pripetilo. Piknik s šampanjcem, to ni kar tako. Radi so se dali povabiti, sami so pa majali z glavami, češ, kolika zaprav-ljivost. Nepričakovana gostoljubnost je vse presenetila. Samo Horac Chanter n: delil splošnega navdušenja. Čakal je, da izbruhne na dan gnev razjarjenega tigra Madame Ducou mu ni prikrivala, da je njen mož vražji stvor, zahrbten in premeten. Njegovo mirno vedenje da je samo dozdevno, v resnici na kuje strašne načrte. Tako poučen bi se bil mladi mož najraje izognil povabilu na piknik. Toda madame mu je prigovarjala vpričo vse družbe tako, da ni mogel odkloniti povabila. Obsodil se ie na smrt. O tem je bil trdno prepričan. Ducou mu je poveril košaro s šampanjcem. Izročil mu jo je in se tako čudno nasmehnil, da ie zlezlo Horacu srce definitivno v hlače. Čim se je družba napotila proti bližnjemu gozdu, je tako spretno manevriral, da je prišel v bližino madame JDucou. — Kaj snuje vaš mož?— je zašepe-tal, ne da bi jo pogledal. — V eno steklenico šampanjca je nasul strupa. Horac je začutil, da se mu od groze jezijo lasje. Strup je bil namenjen njemu. O tem je pričal smehljaj ljubosumnega moža, ko je izročil Horacu ko* šaro. Muke obsojencev se povečajo s tem, da morajo nesti na morišče morilno orodje. Takemu barbarstvu se je fant energično zoperstavil. — Ne bom pil... Sicer pa povem to vsem, — je sklenil sam pri sebi. Toda takoj so prišli pomisleki proti takim varnostnim ukrepom. Ljubosumni mož bi ga utegnil upropastiti na ta način, da bi ga pozval,' naj pije na zdravje vse družbe. Madame je dejala, da je zastrupljena samo lena steklenica. Na drugi strani pa ne kaže izjaviti vpričo vseh, da snuje ljubosumni mož zločinske naklepe, kajti to bi pomenilo izdati soproga, a to bi ne bilo baš viteško. Treba si je bilo izmisliti kaj drugega. — Da bi vsai mogel zastrupljeno steklenico kam vtakniti. Toda kako jo spoznati? Njegovo življenje je viselo na nitki. Ves prepoten od strahu in naporne hoje po strmem hribu si je Horac zaman belil glavo, ka* ko bi odnesel zdravo kožo. Kar mu je šinila v glavo pametna misel. — Eh, kako sem neumen! Saj položaj ni tako brezupen kakor bi človek mislil. Zadržal je korak, da bi ga vsa družba prehitela, potem je pa spusti! košaro na tla. Zatrkljala se je po hribu, steklenice so se razbijale ob kamenje in šampanjec se je razlival po tleh. — Neroda!... Naš šampanjec! Horac je znal imenitno hliniti obup. Prav nič ga ni motilo, da so se mu smejali, Češ, neroda, košare ne zna držati v rokah. — Nihče ne bo pil zastrupljenega šampanjca! Rešen sem! — je pomislil fant, stoječ pred Ducou, ki je prisopihal za njim ves rdeč od jeze. — Za tristo frankov ga je bilo! Za tristo frankov! — je kričal na ves glas, da bi vsi slišali. -— Razume se, da bom škodo povrnil, — je jecljal fant in razmišljal sam pri sebi: — To ni drago. Če odnesem pete, sem si rešil Življenje in pretvzo imam tudi, da izginem od tod z večernim vla* kom. To je pač vredno tristo frankov. — V splošnem je nam pa napravil ta mladi tepec veliko uslugo, — je dejal Ducou. Uljudnosti je bilo zadoščeno — na njegov račun. Kaj morem za to, da se je zemlja napila šampanjca? Tvoji ideja je bila dobra. Toda kako si mog!:: uganiti, da raabije steklenice? Zagonetna usoda angleških brodolomcev Pred leti se je potopil angleški parnik «Grosvenor» in še zdaj ni znano, kakšna usoda je zadela 20 potnikov, med katerimi je bilo 7 žensk. Katastrofe na morju so kljub napredku moderne tehnike tako pogoste, da bi o nesreči, ki je zadela angleški parnak «Grosvenor», skoraj ne bilo vredno govoriti. Toda katastrofa tega parnika, ki se :e potopil med pristaniščem Sv. John in Sthepstone. je imela svoj epilog v neznanih afriških pustinjah. Še nobena katastrofa na morju ni bila take romantična in skrivnostna in še nobena ni ostala nepojasnjena tako, kakor ta. Ko se je sprednji del parnika «Gros-venor* razbil ob skalnato obalo Pon-da, je bil parnik oddaljen od kopnega komaj dober kilometer. Srečno naključje je hotek), da ni nihče utonil. Zdelo se je, da ie to srečen konec nesreče, ki bi bila lahko zahtevala mnogo človeških žrtev. Toda kmalu se je izkazalo, da je prežala na brodolomce v džungli večja nevarnost, nego na morju. «Grosvenor» ie plul iz Trincomalle v Indiji proti Angliji in komaj je zapustil pristanišče, ga je zadela katastrofa. Na krovu je bilo 60 mož posadke in 20 potnikov, od teh 7 žensk. Lahko si mislimo, v kakšnem položaju so bili nesrečni brodolomci, ki jih je zanesla usoda v osrčje divje Afrike, daleč od Kapstadta med divja plemena, ki sicer niso nastopala sovražno proti njim, pa rudi pomagati jim niso hotela. Med potniki so bile rudi ženske, otroci in bolniki. Na sebi so imeli samo obleko, ki so jo nosili, ko se ie ladja potopila. Odšli so v karavani v džunglo pod vodstvom kapitana potopljene ladje Co-xona. Moirnarfi so nosili deco in bolne potnike. Kapstadt je bil zelo daleč in malo je bilo upanja, da bi v doglednem času prispeli do obljudenega kraja, kafri hoditi so morali počasi, ker so mornarji nosili deco in bolnike, pa tudi izmučene ženske. Tako je romala karavana več dni vedno bolj počasi in slednjič so nekateri mornarji predlagali, nai pošlje kapitan najboli zdrave in krepke naprej skozi pragozd, da bi dobila karavana iz prvega obljudenega kraja pomoč. Ta predlog je bil na videz dober. Kapitan je izbral 43 najkrepkejših mornarjev in jih poslal naprej. Toda džungla ni promenada in mornarji, ki so Angleški kralj Georg je navdušen filatelist. Za zbirko poštnih znamk ima v svoji palači posebne prostore. Kraljeva zbirka je pa omejena samo na znamke iz angleške države. V njegovi zbirki so najdragocenejši eksemplarji, med katerimi vzbuja posebno pozornost znamka z glavo kraljice Viktorije iz leta 1748. Pred mnogimi leti je kupil kralj redko znamko za 700 šterlingov. Modre znamke so tako redke, da je kralj plačal pred vojno za eno 1400 šterlingov. V Londonu pa ima angleški kralj konkurenta, ki zbira redke znamke iz vsega sveta. To je znani angleški filatelist Duveen. Najdragocenejša je njegova znamka za 2 centa iz angleške Guiane. Njegove zbirke znamk iz angleških kolonij in Amerike so največje na svetu. Ljubice slavnih mož Iz življenja slavnega pisatelja pravljic H. Andersena sta znani dve ljubavni dogodivščini. Več let je bil zaljubljen v hčerko bogatega finančnika Lui-so Collan, kateri je posvetil več pesmi. Luisa ga pa ni marala in se je poročila pozneje z nekim advokatom. Ko je bil že prileten, se je Andersen zaljubil v slavno švedsko pevko Jennv Lindovo, pa rudi ona mu ni vračala ljubezni. Po Andersenovi smrti niso našli v njegovi zapuščini spominov na obe dami, pač pa je bilo v njegovi listnici več pisem od neke Riborge Voig-tove, ki jo je Andersen kot mladenič strastno ljubil, toda z enakim neuspehom, kakor Luiso in Jenno. odšli na pot v trdnem prepričanju, da dosežejo cirj, so se o tem kmalu prepričali. Lakota, napori in divje zveri so neusmiljeno kosile med njimi. Samo 6 mornarjev je prispelo do holandske-ga taborišča, kjer so jih nasitili in napojili, da so lahko pripovedovali o strašni usodi svojih tovarišev sredi pragozda. Čim so Holandci slišali, kaj se je zgodilo z nesrečnimi brodolomci, s»o organizirali rešilno ekspedicijo. V džunglo so poslali 400 oboroženih mož. Čez tri mesece se je ekspedicija vrnila in privedla s seboj tri brodolomce in dve indilski pestunji, ki so se od karavane ločili. O karavani pa ni bilo nikjer duha ne sluha. Med potniki ponesrečenega parnika je bilo sedem žensk in vse so izginile. Rešeni brodolomci so pripovedovali o svojih doživljajih v pragozdu. Divja ^plemena sicer niso bila krvoločna, pač pa so divjaki zahrepeneli po belih ženah in so ifh najbrž odvedli v svoja taborišča. Tudi Angleži so organizirali rešilno ekspedicBo. ki na brodolomcev ni našla. Lovci, ki hodijo iz holandske-ga taborišča v džunglo, še zdaj iščejo ponesrečence, toda zaman. Minilo je že več let in še vedno ni n karavani brodolomcev duha ne sluha. Čez osem let je prišel baje neki lovec v naselbino divjega plemena, kjer je opazil belo ženo. Govoril je ž njo in jo skušal pregovoriti, da bi se vrnila med civilizirane ljudi, toda žena je rrjegov predlog odločno odklonila. Po popisu je bila to žena angleškega častnika v iacHMrj armada, ki je potoval z njo na parniku «Grosveno/r» in videla je, kako so divjaki umorili njenega moža, predno so jo vso izmučeno in obupano odnesli v svoje taborišče. Tu se je dolgo upirala, slednjič jo je pa prisilil poglavar plemena, da je postala njegova žena. Lovec je videl v kolibi baje tudi njene otroke. Take storije pripovedujejo v Kap* sta d tu še zdaj. Usoda nesrečnih brodolomcev najbrž ne bo nikoli pojasnjena. Vse kaže, da so divjaki moške pomorili, ženske pa odvlekli v svoja taborišča. To je ena najstrašnejših katastrof, kar se jih je pripetilo doslej na morju. Ko se je Lev NJkolajevič Tolstoj vrnil po rusko-turški vojni iz Sevaš topola v Moskvo, se je seznanil z rodbino Arsenjevo, kfi je preživljala počitnice blizu Jasne PoUjane. Tolstoj se ie do ušes zaljubil v Arsenjevo nečakinjo Valerijo, vendar je pa dvomil o svoji ljubezni, kar je razvidno iz njegovega dnevnika. Pozneje je Tolstoj opazil, da se je Valerija zaljubila v francoskega učitelja glasbe Mortfiera. Tolstoj je odpotoval iz Moskve v Petrograd, kjer ga je nesrečna ljubezen še celo leto mučila. Med prvim in drugim zakonom Dostojevskega je bilo ljubavno razmerje, ki je slavnemu pisatelju zagrenilo življenje, kajti kolebal je med iskreno ljubeznijo in globokim sovraštvom. To Ihibavno razmerje ie imel Dostojevski 1. 1863 v Parizu s Pavlino Prokofjevno Suslovo, kateri je imponirala pisateljeva slava, toda hrepenela je po burnem življenju, kakršnega ii Dostojevski ni mogel nuditi. Zaljubila se ie v španskega zdravnika Salvadorja, ki pa ni mogel dolgo prenašati njenega strastnega temperamenta. Zato ie odpotoval iz Pariza, kamor se ie Dostojevski kmalu po njegovem odhodu vrnil. Pokleknil je pred Suslovo in jo solznih oči prosil, naj ga usliši. Priznala mu je, da je imela razmerje s Salvadorjem in pristala je na njegov predlog, da odpotuje ž njim v Italijo. O ljubezni pa ni hotela ničesar slišati. Ker je pa Dostojevski preveč silil v njo, ga je drugič zapustila. Pisateljeva ljubezen se je iz-premenila v sovraštvo, toda kmalu je pisal Suslovi novo ljubavno pismo. Pozneje se je Suslova poročila z nekim mladim plemičem in zakon je bil zelo srečen. Slavni angleški pesnik lord Bvron je ljubil svojo polsestro Avgusto, s katero je ime] baje hčerko. Leta 1816 je zapustil po rojstvu prvega sina svojo ženo Ano Isabello in ni se branil očitkov, da je storil to zaradi Avguste. Svoji polsestri in njeni hčerki Medori je zapustil znaten del premoženja. Me-dora se je pravdala z Bvronovo vdovo za dedščino in utemeljevala svoje zahteve z listinami, ki so bile baje spravljene v kaseti njene matere. Ko so kaseto odprli, so res našli v nji ljubavna pisma, ki jih je pisal Byron svoji polsestri. Senzacijonalen proces proti nemškemu tovarnarju V četrtek se je pričel pred draždan-sko poroto senzacijonalen proces proti tovarnarju šivalnih strojev Friedrichu Treiberju, ki je obtožen, da je umoril svojo ženo, da bi dobil zavarovalnino. Proces vzbuja splošno zanimanje, kajti sodišče zanesljivih dokazov nima, marveč se opira samo na indicije in domneve. Zločin je bil izvršen brez prič. Kljub temu je sodišče poklicalo k razpravi 30 prič, ki naj bi dokazale, da je morilec res Treiber. V septembru predlanskega leta je napravil Treiber turo na Grossglock-ner. Spremljala ga je žena, ki je baje padla v prepad in se ubila. Zavarovana je bila za 30.000 dolarjev in obtožnica dolži Treiberja, da je ženo pahnil v prepad, da bi se polastil visoke zavarovalnine. Treiberjeva e bila izborna plezalka in absolvirala je že nebroj nevarnih alpskih tur. Kritičnega dne je padla v 80 m globok prepad in se ubila. Mož je trdil, da ji je postalo nenadoma slabo in ker je plezala za njim, je opazil nesrečo šele, ko je žena že zdrknila v prepad. Obtožnica pa trdi, da je Treiber nalašč pahnil ženo v prepad. Mož je bil v denarnih stiskah, poleg tega je pa imel ljubico, kateri je nekaj tednov pred tragedijo v planinah obljubil, da se z njo poroči. Baje se je tudi zarad nje tako zadolžil, da mu je pretil konkurz. Po smrti svoje žene je skušal dobiti Treiber od župana občine Heiligenblut izpričevalo, da ni kriv smrti svoje žene. Še istega dne je skušal brzojavno dvigniti zavarovalnino v znesku 30.000 dolarev, ki je bila po smrti njegove žene izplačljiva. Zahteval je, naj mu pošljejo denar kar v Heiligenblut. Zelo obtežilna je za Treiberja okolnost, da je že pred turo povpraševal, da-li mora zavarovalnica v slučaju turistovske nesreče izplačati celo zavarovalnino ali samo en del. So pa še druge okolnosti, ki govore proti obtoženemu tovarnarju. Nekaj dni pred tragedijo na Gross-glocknerju se je tovarnarjeva ljubica preselila v drugo stanovanje, v katerem je pripravila sobo tudi za tovarnarja. V to sobo se je Treiber teden dni po smrti svoje žene res preselil. Vse to govori jasno proti Treiberju, ki pa vsakdo krivdo odločno taji. Zagovarjata ga dva odlična odvetnika, eden iz Berlina, drugi iz Draždan. Sodišče je povabilo k razpravi 30 prič, zagovornika pa 40. Kot priče nastopajo najboljši nemški turisti, ki bodo povedali, da-li gre za nesrečo ali za umor. Žvečenje gume Gumo žvečijo navadno nervozni ljudje. Kakor mnoge druge razvade, tako se je tudi ta preselila v Evropo iz Amerike, kjer se je med nervoznimi Američani prvič pojavila. Žvečenje gume je posledica razdraženih živcev, ki jih Človek ne more spraviti v red ne z zmernim življenjem, ne s sportom. Američani so znani kot najbolj nervozni ljudje. Redko se pripeti, da bi Američan sedel nekaj časa mimo, če pa že sedi, se mora vsaj na stolu gugati. V gledališču, kinu ali na koncertu mora stopicati z nogami in udarjati po taikru ob tla. Zato se je med Američani tudi razpasla navada, da žvečijo gumo. Mirno lahko rečemo, da so se vse zdravju škodljive navade preselile v Evropo iz Amerike. Opij, morfij in kokain smo dobili od Američanov. In zdaj so prenesli v Evropo še žvečenje gume. To ie grda, nezdrava in nesmisel- na razvada. V Ameriki žvečijo gumo vsi od milijonarjev do siromašnih delavcev. Vse ulice so polne spolzke, ostudne, prežvečene gume. Predno stopi v stanovanje, mora vsak Američan dobro obrisati čevlje, da odstrani s podplatov prežvečeno gumo. Vsi ameriški hoteli imajo velike napise, s katerimi naprošajo goste, naj prežvečene gume ne mečejo na tla in tudi na ulicah je prepovedano metati gumo iz ust, toda Američani se za to ne zmenijo. Policija ie brez moči. dasi se je pripetilo po mestih že več nesreč, ki jih ie zakrivila ta grda razvada. Človek stopi na košček prežvečene gume in pade tako, da si zlomi nogo ali roko. Mož, ki ie uvedel v Ameriki to grdo razvado, se imenuje Wrigley. On je v pravem pomenu besede monopolizira! žvečenje gume. Njegovi preparati so zelo primitivni in Wrigley se ne potrudi, da bi jih zboljšal. Tovarniška cena gume ie zelo nizka, toda Wrigley jo prodaja s 300% dobičkom. Če pomislimo, da prežvečijo samo v Ameriki vsak dan več milijonov koščkov gume, vidimo, da ima Wriglev od te grde razvade ogromne dohodke. Žvečenje gume se je zadnja leta zelo razpaslo tudi v Nemčiji in v Angliji. Wrigley dela reklamo za svoje izdelke in pravi, da so zdravju koristni. V resnici pa žvečenje gume niti od daleč ne more človeku koristiti, ker draži samo žleze, iz katerih se cedi slina. Nove knjige in revije Fr. Govekar, «Rokovnja?i». priljubljeno Govekarjevo igro je izdala >Tiskovna za-druera> v tretjem natisu. Igro so povsod že tolikokrat z uspehom uprizorili, da jo jmzna malone že vsaka vas. Nova izdaja bo zlasti dobrodošla vsem podeželskim odrom, ki te popularne knijsre še nimajo. Knjižica je izšla v založbi ^Tiskovne zadruge* in stane s poštnino vred 21 Din. Dijaški koledar. Drž. pov. nakladna knjižara v Zagrebu je izdala za šolsko leto 1928./29- zelo praktične dijaške koledarčke, ki jih je odobrilo prosvetno ministrstvo. Koledarčki so namenjeni srbskim, hrvatskim m slovenskim dijakom, ker so izšli v treh serijah, v srbskem, hrvatskem in slovenskem jeziku. Četrta serija je namenjena profesorjem. Koledarčki so sestavljeni nalašč v šolske svrhe. V njih najdevo dijaki in profet->r-y vsa potrebna praktična navodila za šolo. Vsaka serija prinaša krasne slike naših kia-jev. javnih naprav, ena onih iz Srbije, draga iz Hrvatske, tretja iz Slovenije. Tako praktičnih in okusno opremlienih dijaških koledarčkov pri nas še ni bilo. Zato smo prepričani, da bodo i dijaki i profesorji radi segali po njih. zlasti še, ker so glede na bogato vsebino zelo poceni. Vsak koleiarček slane 10 Din. Za mal denar dobi torej dijak ali profesor dobrega spremljevalca in pomočnika v svojem poklicu, obenem pa kupo a sko izkaznico, s katero se lahko udeleži nagradnega tekmovanja. S to izkaznico, ki je priložena koledarčku, imajo dijaki in profesorji tudi znaten popust pri nakupu raznih potrebščin v vseh boljših zagrebških trgovinah. Dijaški koledar toplo priporočamo, ker je res sestavljen tako. da v polni mori doseže svoj namen. Potrebna knjiga. Pokojninski zavod za nameščence je izdal knjižico ^Pokojninsko zavarovanje nameščencev po stanju 1. septembra 1928», ki jo je sestavil njegov pod- direktor g. dr. Janko Vrančič. Knjižica obsega najnovejše besedilo zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, statut Pokojninskega zavoda za nameščence in pravilnik o dravinjskih dokladah z najpotrebnejšimi pojasnili, pregledna razpredelnico sedaj veljavnih plačnih razredov, zavarovalnih premij in rent, praktičen primer, kako se računaj rente in seznam dosedanjih zakonov, naredb ter drugih uradnih odredb o pokojninskem zavarovanju Knjižica je izšla v slovenski in hrvatski izdaji in se dobiva pri Pokojninskem 7,avr*1u za nameščence v Ljubljani za 10 Din. Planinski vestnik. Izšla e oktoberska Številka , glasila Planinskega društva. V tej številki razpravlja uvodoma dr. Henrik Turna 0 imenoslovju Julijskih Alp, dalje prinaša vestnik ekscerpt govora vladike dr. Jegliča povodom blagoslovitve Aljaževe kapelice v Vratih. Dr. Jos. Oblak opisuje turo od Tvan-ščice do Boča, Josip Wester je prispeval cPo mejnih vrhoviru. Pavln Jesihova pa cSever-na stena široke peči>. Prav zanimiv ;e tudi obzor in društvene vesti, številka je opremljena z dvema krasnima slikama: Vrata in Mojstrovka. «Zvonrek. list s podobami za slovensko mladino>. Izšla je septemberska številka ^Zvončka*. Njegova vsebina je pestra in bogata, kakor vedno, tako da bo razveselila vso mladino. <-ZvonČek>. ki prehaja že v 30. leto. izhaja med šolskim letom v zvezkih vsak mesec in stane v predplačilu za vse leto 30 Din, za pol leta IS Din. Naroča «e v Učiteljski tiskarni. Mladini ta list toplo priporočamo. Ženskv obzor. Izšli sta 7. in 8. številka fZenskega obzora*, revije čeških žen. Pisateljica Zofiia Pohorecka se ivodom spominja v dališem članku nedavno umrlega češkoslovaškega pesnika in lirika Antona Sove. Ženski obzor se naroča v Pragi. Kral. Vinohradv, Rvpska ulica 3. Ju^oslovenski Turizam. Bogato ilu-strovani oktobarski broj ove rev je izišao je iz štampe s ovim sadržniem: Dr. R. Si^ber, Zimska sezona u Dalmaciji; I. F. Lupiš, Naopako iskoričavanje turizma: Dr. I. Tarta-glia, Kraljev Kamen u Splitu; informativne vijesti i bilješke. Na engleskem jeziku: F. Copeland, Bakar, Sušak and Kraljevica; na njemačkom: Rosnien. ter turistične notice. cženski list> za modu, zabavu i kućanstvo. Izašao je u elegantnoj opremi, oktobarski broj ovog raširenog i u ženskom svijetu obljubljenog mjesečnika Modni dio donosi pregled jesenske mode, mnoge modele u bojama, modni pribor, dječju modu 1 ručni rad. Tekstovni dio sadržava odabrano zabavno štivo, poučne članke, praktično upute o zdravstvu, kosmetici. kućanstvu, kuhinji itd. ^Ženski List> izlazi mjesečno, pretplata na 3 mjeseca stoji Din 45.—, naručuje se kod Uprave «2. L.^> u Zagrebu, Samostanska ulica 2. pojedini broj dobije se U svim knjj^ara, papirnicama i trafikama IB cijenu od Din 18.—. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Najgrasidifoz&e &i orientalski velefilm BELA iEL Telef. 2124. 3HF==1(DG 3H][===3[a][ ANUMA Razkošje in tajnosti harema. (5 Nad 60 lepih odalisk Suženjstvo in krutost orijental- ske ljubezni. Nasprots va med Or jentom in Zapadom. v" ghvnih vi gah ne-~>0'.abl.wa GRETA NISSEN in Charles F^rrell Predstave ob 4, '/2h, '/.8 in 9 v nedeljo ob 3., 7.5 , 6 , >/28. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA =lfBH-t|51f=llEl Eal [EJ Aleksander Drozdov: Smola Vsi veste, da zima ni nikjer tako krasna, kakor v naših sibirskih stepah. Zobozdravnik Aleksander Ivanič Gololujev je stopil v silnem mrazu skozi zasnežena vrata in vzkliknil: — Ah, dušica moja! In pred njim so zaplesale ženske oči, zavoljo katerih je bil pripravljen napraviti tudi največjo neumnost. Misleč na te oči ni opazil, da sta se mu približala od zadaj dva mužika v raztrganih kožuhih in da sta smuknila po stopnicah v hišo. Gololujev je obhodil ves zasneženi vrt in pogledal je skozi nerazstvetlje-no okno: O, dušica moja, ti ne slišiš! Pred očmi so mu plesali pogledi, kretnje, besede in vse ono vroče hrepenenje! ki ga rodi mlada ljubezen. O, dušica moja! — je ponavljal gredoč po zasneženem vrtu. Bil je že čas, da bi odšel v klub, v družbo, da bi se z znanci pomenil, kaj prinese novo leto. Toda Aleksander je okleval. Nekaj časa je taval po vrtu, potem je pa sedel na klopico za hišo. Sneg se je lesketal v mesečini in kramljal o neizogibni sreči Tam daleč v ozki ulici so se začuli Eoraki- Čokat mož se ie približal in šel mimo Gololujeva Gololujevu je šinila vsa kri v glavo. Spoznal je Nikolaja Ivaniča, moža svoje ljubice. Nikolaj Ivanič se je ustavil na pragu, otresel je sneg s škornjev in izginil v temno vežo. Gololujev je vzdihnil, ozrl se ie na luno in začel sanjati. — Odvedem vas. Tatjana Vasiljev-na, — je razmišljal, — iz tega večnega snega v deželo, kjer cveto vse leto limone, kjer strastne sevillske žene ljubijo matadorje in vročo kri na pesku sredi arene. K vam prihaja mož, smrdeč po žganju in smoli, s katero maže lok svojih mrtvih gosli. Ta prihaja k vam, naziva vas Tanjuša in igra vam španske romance. Tanja, samo vas popeljem tja, kjer igrajo romance pravi Španci. Aleksander Ivanič nikoli ni videl Špancev, toda vse življenje je gojil vročo željo videti jih, vse življenje je hrepenel po burni strasti, po sevillski ljubezni. Toda za enkrat se je lahko še tako oziral, pa mu ni nič pomagalo. Povsod je videl samo s snegom pokrito zemljo. Tovariši so ljubili Nikolaja Ivaniča, ker je imel dobro srce, ker je lepo igral na vijolino in ker ie imel srčno napako, ki bi ga lahko vsak čas spravila v grob. Živel je zelo skromno, igral je in strašno trpel vedno, kadar mu je na- gajalo srce. Toda nikoli ni potožil tovarišem, da je bolan. In nihče ni vedel, da je Nikolaju Ivaniču znano, da ga žena vara. Gredoč mimo Gololujeva je Nikolaj vzdihnil, okrenil glavo in segel v žep po ključ. Vezna vrata so bila odprta, kar ga je zelo iznenadilo. V sobi na mizi je gorela sveča, vse je bilo razmetano po tleh in dva moža sta stikala po kotih. — Hej, kaj počenjata tu? — je vzkliknil Nikolaj Ivanič in dvignil roke. Mož, ki je stal blizu njega, je vrgel nanj velik, težak naslonjač. Nikolaj Ivanič je vzkliknil, omahnil in padel. Gololujev je ta čas sanjal o Špancih in se zagledal v okno. Po zastorih so plesale sence visokih postav. To se mu je zdelo čudno. — Kaj neki počenjajo tam? — je pomislil. Ko je stopil k veznim vratom, so se začuli na stopnicah težki koraki. In komaj se je skril za vrata, sta planila iz hiše dva orjaška moža z vrečami na hrbtu in izginila v temo. Gololujev je planil ves prestrašen po stopnicah. Vrata so bila na stežaj odprta, pohištvo razmetano po sobi. omara razbita. Sveča na mizi ie dozorevala. Gololujev je šel okrog mize in suknjič se mu je zataknil za klavir Na ves glas je zakričal: — Pomagajte ljudje božji! Razboj- niki, razboiniki! Kmalu so zaškripala v zadnjem delu hiše vrata in na pragu salona se je pojavila Tatjana Vasiljevna v nočni obleki s turškim šalom okrog vratu. Začudeno se je ozrla po salonu in roke so se ji tresle. — Ti si. Aleksander? Zakaj pa kričiš? —Razbojniki! Razbojniki! — je kričal Gololujev. Tatjani ie padla sveča iz rok in ugasnila je. Gololujev je dolgo prižigal vžigalico Slednjič je prižgal svečo in začela sta ogledovati salon. Vlomilca sta odnesla stare, počrnele svečnike, denar iz skrinje in gosli Nikolaja Ivaniča. Nikolaja pa ni bilo nikjer, dasi ie Gololujev prisegal, da ga je videl, kako je stopal težko sopiha-joč po stopnicah. Vse ie bilo čudovito in nepričakovano tako. da je bilo treba hiteti po policijo. Gololujev pa ni mislil na policijo. Bil je ves srečen in v prekipevajočem navdušenju ie dejal Tanji: — Pojdiva. Tanja! To Je znamenje. Kaj ne verjameš, da ie to znamenje'-* Odnesla sta mu viiolino. iaz mu pa odnesem tebe. Tedaj ie Nikolaj IvanoviČ. vržen z robcem v ustih in z zvezanimi rokami v predsobo prvič zastokal. Telo ga je bolelo, sence ga je skelelo po udarcu z ročajem noža, a srce mu je utripalo tako močno, da se mu je zdelo, da ima v prsih zvon. Gololujev mu je z drhtečimi rokami razvezal roke, dvignil je Nikolaja Ivaniča ter ga odvedel v salon kjer ga ie posadil v naslonjač. Nikolaj Ivanič se je opotekal, oči so se mu nekam čudno iskrile in suknjo je imel raztrgano. Ko sta imela še dva koraka do naslonjača, se je vzravnal in objel Aleksandra Ivaniča. Pogled mu je blodil po salonu. — Nikolenka, — je zašepetala Tatjana in iztegnila roke proti njemu. Sveča je prasketala Nikolaj IvanoviČ je poiskal z očmi Tatjanin obraz, nasmehnil se je in dejal: — Tanja, vse sem slišal. Na svetu ni sreče, ki bi ne temeljila na laži in hinavščini. Zato sovražim življenje. Silna bolečina mu je spačila obraz. Zašepetal je še nekaj nerazumljivega in izdihnil svojo dušo. Aleksander Ivanovič in Tatjana Vasiljevna si nista znala pomagati drugače, nego da sta" hotela takoj pobegniti iz oropane hiše v Španijo Oblasti so ju pa zadržale na prvi postaji. Okolnosti so bile zelo zamotane. Aleksander Ivanovič je bil obtožen, da je umoril Nikolaja IvanoviČa in fingiral vlom. Tatjana Vasiljevna ie bila obtožena soudeležbe pri umoru. In tako sta romal? namesto v Španijo v kajbico. Roger de Beauvoir: Sužnja K o m a a. Azael je vstopil. Bil je ves prepoten. O mozu v rdečkastem dominu je dobi: samo površne iniormacije. Dohitel i,a je pri mostu Kialto in videl je, kako je izginil v ozki ulici, kjer so se ljudJe prepirali. Razburjena množica je zagradiia Azeaiu pot in tako neznanca ni mogel več zasledovati. — Torej ni nobenega upanja! — je zamrmrala grofica. — Nikogar ni v Benetkah, ki bi nama mogel povedati... — Stojte, — jo je prekinil markiz, kakor da mu je šinila v glavo srečna misel. — Nasprotno, morda je pa le v Benetkah mož, ki nama pokaže sled tega človeka. Azael, ali niste rekli, da je šla maska proti mostu Rialto? — Da, Excellenca, — je odgovoril Azael. — šla je tako hitro, da sem jo komaj dohajal. — Azael, ali se ne pride čez most Rialto k prokleti hiši? — Da in ne, Excellenca. Pot namreč vodi tudi po suhem. Ker se pa pripravlja k nevihti, je šel neznanec raje peš. — Azael, ali poznaš prokleto hišo? — Excellenca, kdo bi je ne poznal v Benetkah? O tej palači pripovedujejo tako grozne reči, da se človeku jezijo lasje. — In nisi nikoli videl grofa Lippone, ki daje palačo v najem? — Ne, Excellenca. — Jaz ga pa poznam. — je dejal markiz in se obrnil h grofici, ki je drhtela pri vsaki njegovi besedi in vsakem vprašanJu. — Azael, z menoj pojdeš, Azael. je dejal markiz sužnju. — Hvala lepa, Ercellenca, raje stojim vso noč med najhujšim nalivom na cesti. — Straiiopetnež! Ce je tako, te samo prosim, da mi preskrbiš gondolo. Grof Lippone je moj prijatelj. Često sem bil njegov gost, predsnočnjim sem igral pri njem in od njega pričakujem vesti o našem neznancu, draga grofica. — Grof Lippone. — je odgovorila grofica, — to ime mi ni znano. To bo kak tujec, kajne? '— Ne vem, grofica, kdo je ta grof Leppone. Star je in grd, izmozgan in sključen. Lomi nemščino in ima igralnico v svoji hiši, to je vse, kar vem. Vem še to, da ni Italijana ali tujca v Benetkah, o katerem bi mi ne bil povedal vseh podrobnosti. Med nama rečeno, mislim, da je v policijski službi. Grom in strela! Da imam pri rokah sluge strica, gospoda de Sartines, bi bila ta zadeva kmalu urejena. Skratka, naj se zgodi karkoli, zdaj je čas igranja pri njem in nanj se obrnem. — Ce bi vam pa pretila nevarnost... Vem, da ste junak, markiz, toda v Benetkah junaštvo proti bodalu ne pomeni mnogo. — Ukrenil sem vse potrebno, — je odgovoril markiz. — Da..., od svoje aretacije davi in malo galantnega sestanka, ki ste mi ga privoščili nocoj, — je pripomnil tiho. Obenem je pokazal markiz de Sa-luces grofici dve nabasani pištoli, ki ju je potegnil iz žepov, rekoč: — V Benetkah je treba nositi tole namesto tabatjere in obliža. Ta Čas se je vilila ploha in zapihal je močan veter. Markiz je hotel vzeti s se- boj Azaela. misleč, da ostane markiza ob takem vremenu doma, toda Safia je pograbila svoj pajčolan in masko ter mu namignila, naj molči. Kmalu je Azael odvezal pri vratih gondolo, ki jo je vihar metal sem in tja. — Zares — je mrmral markiz, — prav pravijo ljudje. Ce si ženska vtepe kaj v glavo, je vsak protest zaman. Imenitno vreme za izprehod po kanalu. Obeta se nam res romantičen izlet. Zabliskalo se je in zažarela so okna gondole, v katero je sedla Safia. In zopet je nastala popolna tema. Čolnar je zavil za vogal prve ulice, ki jo je opazil. Morje je bilo tako razburkano, da se je nedvomno bal. Vozil je pod mostom Rialto in mimo okraja sv. Pavla, potem je pa spretno zavil proti cerkvi sv. Joba k palači, ki je bila tako mračna in strašna, kakor nobena ob kanalu Reggio. Samo eno okno je bilo, za silo razsvetljeno, drugače pa je objemala vse poslopje tema. Da se ni bliskalo, bi čolnar palače sploh ne opazil. Markiz je pokazal na njo s prstom in zaŠepe-tal Safii, da je to dom grofa Lippone. —Evo, okno je razsvetljeno. To priča, da je grof doma. Čudno se mi pa zdi, da ne vidim pred palačo nobene gondole. Navadno so bile tu privezane gondole. Gospodje, ki so se zbrali v grofovi igralnici, so menda prispeli v nosilnicah. — Prokleta hiša! — je zašepetala gofica. — Cesto sem slišala od senatorja Galvagnvja, da so jo hoteli podreti. Mnogi Benečani še vedno verujejo, da so se vršile v 16. stoletju v nji Čarovnije. Ali mislite, markiz, da boste Velika izbira — nainltie cene Dvokolesa od Din 1000 — Šivalni stroji od „ 1400*— Jtroški vozički od 240. - Motorji po najnižji ceni. Oglejte si pred nakupom na o zalogo. Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „Tribuna" F. B. L. Uubliana, Kariovske cesta št. 4. Poslužite se Izredne prilike in nabavite si damske plašče v modnem salonu za dame in gospode Alofzij Paulin = Ljubljana, Kongresni trg št. 5 == Izvrševal bom vsa dela damske in moške garderobe ter bom "imel na zalogi blago in gotove najnovejše modele damskih plašče v po konkurenčnih cenah. « ■ a ti. o *■ m ' Neki Firajrjo Klemen ponuja zasebnikom maaiufaktuinio bla.go proti plačilu na obroike. Vsakogar nojo-dloineuše svarimo, da bi dajal Franjo Kkamemu na plačila, atoonto-piačila ali podobno, če bi prišel s taikami pomudbami, oddajte ga prvn policijski oblasti 1812 Ceneno češko perle. 1 fcg srve-Sfa opuiijenega perja 70 Din, najpoi balo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Ddn, mehko kot pmh 200 in 225 Din, boJoša vrsta 275 Din. Poši-Datve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštari nine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi za-»nemda in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sacbsel, Lobez št. 2 v Ffaaft, Češkoslovaška. — Poštne PošTlijfce rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. Cenjene dame, og'ejte si pred nakupom zalogo ravnokar došlih, krasnih brzošivalnih strojev, najnovejše iznajdbe moderne tehnike. Na vsak s'roj popolnom enostavno šivate vsakovrstne blago, našitke in čipke s ciKcaK iom, vezene najmodernejše in luknjKaste vezenine, gumbe in gumbnice. Pouk v vezenju brezplačen. Ceniki ir.nko. Prodaja tudi na obroke. — , TRIBUNA* F. B. L. Ljubljana. Karlovska cesta št. 4 Zahvala. Vsem, ki so nam kakotkoli izrazili svoje sočutje, posebno pa sorodnikom, znancem in prijateljicam, ki so naši blagi rajnki Fini v obilnem duhtečem cvetju poslali svoj poslednji pozdrav, nji v slovo in nam v tolažbo, sporočamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. V LJUBLJANI dne 5. oktobra 1928. Družina Belč. Učiteljica klavirja se išče. Ponudbe s pofljoui na upravo Bista pod « Takoj/1829. Prodam hišo z lepim velikim vrtom. Lepa sodnčna lega. Stanovanje takoj prosto. Rožna dolina, cesta 7, št. 9. 1S26 Domače krvave klobase soboto in nedeljo. Pavla FeMstetin. Ahacldeva 5. 1825 Angleške ure MLSS FAJRLĐR, Dvofaikova ul. 3/III. PbjasnSla od 1.—3. 1822 Strojni ključavničar Seli Hi pnatkiocirat za šoferja v kako mehanično delavnico, tovorno al k zasebniku proti mala odškodnini eventueino zsstomg. Cer.;, ponudbe na upravo «SLov. Naroda* pod «Snreten>/1817. Šofer zmožen samostojnega poprav ta strojni kljuca/vari čar ter sposoben tudi vodovodnih in parnih instalacij išče enega alfi drugega mesta. Cen j. ponudbe na upravo «Skw. Naroda* pod «Uporabljdv-1818». 1818 Nagrobne svetiljke vseh vrst in druga ktepamSika dela izvršuje točno in solidno tvtcika Jos. Otorepec, Za Oradom 9 (ob koncu Streliške ul.). 1819 Stanovanje 2 sob, kuhinje, kopalnice in vseh pri tik lin z balkonom in neka»j vrta se odda takoj. Naslov v upravi lasta. 1830 Mlajša prodajalka išče službo v manufakturni trgovini, zmožna tudi v šivanju. Nastopi lahko 15. oktobra. Ponudbe na uprarvo Krsta pod «Prodajal-ka>/1806. 1806 Stanovanje dveh sob, kuhinje in pritiklin išče miren zakonski pao*. Ponudbe na upravo Hsta pod cSubo stanova« nje«/1808. Trgovski lokal za špecerijsko trgovino se takoj odda. Ponudbe na uprarvo Usta pod •Prometni krah/1794. Blagajničarka zmožna slov. in nemškega jezik« išče službo, gre tudi v hotel ali ka varao. Ponudbe na opravo lista pod «Blagajmčarka»/1796. Ključavničarski pomočnik star 24 let, išče službo. Nastop lahko 15. oktobra. Ponudbe na upravo lista pod «Marljiv»/1777 Hišo večstanovanjsko, dobro ohra* njeno, takoj kupim proti ta* kojšnjemu plačilu. Posredoval* ci so izključeni. Dopise na upravo lista pod «Ljubljana». 1788 Posojila do 50.000 Din išče solidna tvrd* ka mešanega blaga ali sprejme družabnika. Obresti in sigur* nost zajamčeni. Ponudbe na upravo lista pod «Posojilo»/1790 Šivilja izvedbama v damskri konfekciji in perilu išče shažbo, gre tuda v trgovino. Ponudbe na upravo lista pod €$i vi! j a »/1802. Prazno sobo električno razsvetljeno v centru išče gospodična (drž. uradnica). Ponudbe na upravo lista pod cSvetla in zračna»/1801. Gospodična večletno prakso, zmožna pisarniških del. išče službe blagajniCarke ali kontoostiaje. Nastopi po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Poštenae. 1754 Izšla je Blasnikova za navadno leto 1929, ki ima 365 dni « VELIKA PRATEĆA* je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bfl že od naših pradedorv najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdala se odlikuje po bogata vsebini in slikah. c VELIKA PRATIKA* j€ najboljši in najcenejši dru-zimska kode dar. Dobi se v vseh trgovinah rx> Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne balo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri J. Blaraika naslednikih tiskana in litografiji zarod Ljubljana Breg itn. 12 PUH- PERJE R.MIKLA0C LJUBLJANA IVAN JAX i šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev is lastne tovarne — 13 letos garancija — Vezenje se poučuje pri o skup o brezplačno. PISALNI STROJI cADLER* — KOLESA iz prvih tovarn, «Durkopp», «Styria», Wat fen rad* (Orožno kolo) — PLETiLNl STRO. JI vedno ▼ zalogi — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. — Osje se tudi os obro> ke. — Ceniki franko in zastonj. SIN LJUBLJANA, Gosposvetska 8 dobili na tako nejasno vest o rdečkastem dominu . . . — Prepustite to meni, morda naletim med običajnimi grofovirni gosti na vašega moža. Dovolite mi samo dati vam dober svet. Zdaj, ko ste me spremili h grofu Lippone, se vrnite v svojo palačo, draga grofic^, kajti zdelo se mi je, da vaš mož ni bil posebno dobre volje. Obljubim vam, da pridem zgodaj ali pa pošljem pismo. Vrnite se in pustite me samega! — Markiz de SalUces, — je odgovorila grofica in zadrhtela po vsem telesu, — prepričali se boste, da v odločnosti in pogumu ne zaostajam za Italijankami. Ta mož, ki se mudi zdaj v Benetkah in ki ga ne poznam, ki pa lahko govori z beneškim doženi, tega moža jutri ne sme biti več med živimi, razumete? Sicer bom tarča roganja vsemu plemstvu. — Kdo neki je ta mož, grofica? Cagliostrov zaupnik? Cagliostro je vendar na Dunaju. Francoski plemič? Toda ta bi me bil objel in poljubil vpričo vseh na trgu sv. Marka. Vsekakor, le* pa grofica, moja roka je vam na razpolago. Mislim, da sem to že dokazal. Nikoli ne bom pozabil rane, ki mi jo je zadal ta vražji Cagliostro in nič bi ne imel proti, če bi se mogel revanži-rati temu ali onemu njegovemu prijatelju. — Glejte, markiz, tale lučica hodi po sobah kakor veša. ČJovek bi mislil, da je to duša davno umrlega lastnika te mračne palače. — Torej počakajte me tu, grofica, če že ne gre drugače. Upam, da je Azael oborožen. Azael je pokazal markizu dolg nož za pasom. — Dobro, — je dejal markiz. — Sedaj pa, čolnar, privezi svojo gondolo k temule stebru, kajti morje je razburkano. In res je nastala tisti hip strahovita nevihta. Valovi so pljuskali čez gondolo in čolnar se je začel križati. Dva služabnika v livrejah grofa Lippone sta se pojavila v veži in sta zabarikadirala z deskami pozlačene mreže na oknih. — Grof Lippone? — je vprašal markiz prvega. —• Njegova Excelienca se je pravkar vrnila, — je odgovoril sluga. — Kdo ste? — Tu je moje ime, mrcina, — je odgovoril markiz in mu vrgel mošnjo denarja. Sluga je pobral mošnjo, jo potežkal in namignil markizu, naj vstopi. — Naš gospod se pripravlja k počitku, — je dejal sluga markizu. — Takoj ga obvestiva. — To je odveč, sam se mu javim. — Toda, Excellenca . . . — Vem, da mu je mnogo ležeče na tem sestanku, kakor rudi meni. Konec besedi. Markizova samozavest je razorožila služabnika in tako je nnočni gost kmalu stopal po stopnicah. Skozi igralnico je prišel do vrat razsvetljene sobe in ko jih je odprl, je obstal pred možem, ki je baš oblačil pred beneškim zrcalom nočno haljo. Mož se je naglo obrnil, preproge, ki so pokrivale predsobo, so bile krive, da se markizovi koraki niso slišali. Mož pred zrcalom je bil očividno iznenađen in presenečen ker je hitro skočil k svoji maski, ležeči na stolu kraj rdečkastega domina. ! ! Znižane cene Cene mižane l Velika i^hira* žepnih robcev, rokavic, NOGAVIC FLOR In VOL-f CllfiVct UUII a. NENIH, triko perila za dame in gospode. Volneni puloverji, jopice za dame in gospode, svileni šali. Srajce, ovratnike, kravate, DIŠEČA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevljarje in tapetnike. — Vezenine in čipke pri Josip Peteline, Ljubljana 81 blizu Prešernovega spomenika (ob vodi) —====■—— Oglejte si zalogo in se boste prepričali I — s Ustanov!ieno I8bu Kamnoseška industrija Najnovejši kamin za saion L|UBL|ANA poleg gl. kolodvora Cerkvena umetna dela altarji. prižnice. obhajilne mize itd Marmornate plošč* za mobiiije, dektromonterje, stro-jarje, trgovske pulte, mesnice, ko palnice, stopnišča in veže v vseh barvah. (Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, ka pole. Marmornati kamini za salone in elegantna stanovanj Kameniti liiaki za (robinji Zahvala. Za vse dolkaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Janeza Stražnika posestnika se vsem prijateljem in zmancem najtopieje zahvaljujemo. Posebno zahvalo rzn-ekamo p. t. pevskemu društvu K rakovo-Trnovo za ganljive, v srce segajoče žaiostinke, darovalcem krasnih vencev m cvetja in končno vsem onim, ki so našega dragega pokojnika v tako častnem številu sprenrMi na njegov poslednji dom. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1928. Globoko žalujoči ostali. 19 •SCOVENSKI N A R O D* dne 6. oktobra 1928. Stev 22Q. Vi dosežete vaš namen rajMtreje in najbolje ako so se poslažite MALIH OGLASOV ▼ SLOVENSKEM NARODU ki so najcenejšo in najbolj uspešnejše sredstvo za nakup, prodajo, službe, stanovanja, iti, itd. Mehanično umetno vezenje, entlanje, ažuriranje, tambu-riranje in predtlskanie najcenejSe in najfmejSe Matek & M i kes Ljubljana, Da matinova 13 *7 ItaMi brnsiii Mnsou. zajamčeno čisto volneni moški In danski Nosovi Zadnje novosti za jesensko in zimsko sezono razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna l\m\ - imhGf, Brno Palackeho t*. 12 (Češkosicven,Va) Največja izbira. Najnižje tvornške cene. ■ :: Najsolidnejša izvršitev vseh naročil :: Na zahtevo vzorci zastonj in poštn. prosto «anaBBvaBVsnBanasflasaBBi Lovske puške flobert puške, browninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. Kaiser, potkar Uuhffaaa >e* *nhumnv;. uiic t. 2 leti uredita VSEH VRSI mizarski in kolari stre Dosa-nezni In onJverzalni s v graje* nbni motorji ali brez arih PoIno|aremniki Welker Werke I. VVachstein, VVien X/li, LAX ENBURGERSTRASSE 12 Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo tvrdkj * M. TREBAR, LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 6 Stružnice razne stroje in orodje avtomobile is motorje kupim. Ponudbe posla-i na F Bat]el. Ljubljana, Kar-lovska cesta §L 4. 82-T ♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦•♦♦»»♦<»•»♦* Na prodaj Več rabljenih otroških vozičkov in d vokole s. v dobrem stanju, zelo poceni na proda]. F. BatjeU Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 1705 Kupim rabljene avtomobile, motorje, stražnice itd. Ponudbe poslati na F Batjel, Ljubljana, K ar lovska cesta št- 4. 1706 Svetujmo Vam, da si nabavite samo edino najboljše in najlepše KOLO in ŠIVALNI STROJ in švicarski p etilni stroj p, D U BI E D " istotam najboljši pisalni stroiv konstrukciji in materijalu „URANI A" Gritzner samo pr« Josip Peteline u LJUBLJANA. Telet. 2913 .o \3> ^^v>; S, V" ^^ViHv Za krojače! NOVA VELifiit Za krojače Knjiga krojaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahrevaite opt<> Knjige Peter Škafar, Rimska cesta štev. 11 je edina tvrdka v Ljubljani, ki ima oblastveno dovoljenje za popravila galoš in snežnih čevljev, kakor tudi vseh drugih gumastih predmetov. Zatorej dajte svoje galoše in snežne čevlje v popravilo samo tej tvrdki, ki ima za popra* vila gumastih predmetov zaposlene samo strokovnjake, ki na specijalnih stro* jih strekovnjaško izvrše popravila. Letos znižane cene. Postrežba solidna. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in same na debelo: I^KEPlV^S kurjavo m ndustrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG K^DKS i'varnlski, plavžarski in plir.sk BRIKETE Prometni zavod za premog d. d V Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 15/1 /O-i Za dom! za šivilje, krojače, čevljarje Itd. STOEWER šivalni stroj Le ta Vam poleg Srvaaja entla (obliva), reze (Stika), krt« perilo Id nogavice Brez vsakega preminjanja plo&£ to drugo Je stroj ? minuti prrpravtteo aS ta. vezenje Id ravno tako hitro eopet za navadno ShranJe — Pole & 7seb prednosti, ki tib za> vzeu:a Sevalni »tro* STOlf WER, |e tad) aalceoelSt Ne zamudite ag^dne prilike )d oglejte s) to fzrednost pri Lud. Baraga, Liabllana. ^eienborgova 6. I. Brezplačen pouk v vezenja, r&bf aparatov Itd — Ugodni plačil oj PDgo)! - lSletnc lamsnro 09 H ta S3 Hmeljska komisijska družba 3. LAVSfC & Cie., Strasbours, 4, V. M. aux vins, le 0 vsem hmeljarjem in trgovcem i na razpolago z vsemi informacijami giede izvoza na francoski in belgijski irg ter za komisijsko prodajo. Tranzitna skladišča. M Brzojavi: Lavric, Strasbourg. Telefon: 15— 19 in 49 — 27. £3 a laBKKEl: ffifcfc.' ~ SEK999EEB3I i acuie naivisie M. Geršak & Co, Ljubljana. Prečna allca 4 (poleg mestne ljudske kopeJi). -Telefon 2329. 1. Stjepusin 2 mm, jnjenka 57 priporoča oaJDoljŠe tambure, tice, sole, i t a rti ture id ostale potrebščine za vsa glasbila. Odlikovao oa pariški iiloibi. Ceniki fraoko. NAMAKANJE "TRI I RAN J NZIT DEŽEVNICA V LASTNEM DOMU ! TRDA VODA ŽRE MILO ! Povzroča apnene madeže v perilu l ue^eirnica je mehka voda. Pri močnem stvaranju peu osigura popolno delovanje pralnega sredstva in tako tudi ugodno poceni pranje. Trda voda je za pranje perila nesposobna, ker naredi milo kvečjemu delu neporabno in tako prepreči stvaranje pen in delovanje pranja. MEHKA VODA ZA PRANJE! Najenostavnejše in najboljše sredstvo, da se trda studenčnica ali voda iz vodovodov omehča je dodatek od nekaj TRI! Zatorej: K vsaki pralni vodi vedno nekaj pesti polno TRI! P3 ! I NAMAKANJ ~ IZPIRANJ NZIT OBI JGill (karbon) papir, indigo papir barvne trakove, barvo za stampiljke, paginirke in blagajne dobite vedno in najceneje pn Lud. Bar feaga9 Ljubljana, Selenburgova 6 5 le.eion 2980 Kreditni zavod za trgovino in industrijo ^=e==== LfUBLIANA PreSernova ulica 50 lastnem posiopiu^ ^^^^ Obrestovanja vlog, nakup to prodaj; vsakovrstnih vrednostnih oapiriev de vlz in valut, borzna naročila, oreduin in krediti vsake vrste eskomnt In \v kaso menic ter nakazila v tu- In in« zemstvo sate • ^"^o^?t? Itd itd Brzojavke: Kredit. LJnhljana - TpI^i. i :t mit) 24rV7 »ntonirhnn ?70* >^ U rej oje: Josip Zupančič, s* Za aNsrodnc tisksrno*: Fran Jeseriek, asi Za opravo ln Inseratni dd Usta; Oton Chnatoi — Vsi f Ljubljani 07EU 56