270. številka. Ljubljana, v sredo 25. novembra. XVIII. leto, 1885. Iatiaja vsak dan sveder, iaimši nedelje in praznike, ter volja po pofiti prejeman za avstri j sko-ogerake deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., t. jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanju na doni za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden me8"o 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po pO ur. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikot poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit, vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiuka, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvolć frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniiHvo je v Rudolfa KtrbiSa hiši, ^Gledališka stolba". Upravnifitvc naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vojna. Srbska brzojavka, da so se vse štiri divizije zjedinile, nam je stoprav sedaj umljiva, kajti zjedinile so se res, a ne v Bolgarskej, ampak na srbskej zemlji. Razen Lješaninovega oddelka, ki pri Vi-dinu mirnim prebivalcem hiši bombarduje in uničuje, so se vse srbske čete umaknile na srbsko zemljo. Po mnogih porazih in po silnih izgubah — samo v Belemgradu je že 4000 srbskih ranjencev — drugače skoro ni bilo pričakovati. Vojna s tem še ni pri kraji, kajti Srbi bodo vse sile napeli, da bi rešili vsaj vojaško čast in ker je sklicana 2. reserva in se bodeta glavni vojski pridružili Še šumadijska in moravska divizija, skušali bodo vsekakor ustavljati se zmagono8nim Bolgarom. Natančneje o položaji naj se blagovoljno posname iz naslednjih brzojavk: P lo v d i v 23. novembra. Danes brzojavlja knez Aleksander z bojišča pri Slivnici: „22. novembra rekognoskovali smo ob 9. uri zjutraj ozemlje proti dragomanskemu prelazu in začeli boj s sovružnikom. Ker je sovražnik bil močen in v trdnih pozicijah, morale so se rezervne čete udeležiti boja. Po dolgem in ljutem boji vzeli smo sovražno pozicije in prisilili sovražnika, umakniti se. Boj je trajal do večera." Knez je bil vedno na bojišči. Varna 24. novembra. Poslednjo bolgarske čete v Burgasu prepeljali so na ladijah semkaj. Pariz 24. novembra. Srbski zastopnik Mari-novic izjavil se je proti uredniku „Gaulois"-a: Hoj je zgubljen, bolgarsko združenje fait accompli vsled sodelovanja vzhodnjerumelijskih čet. Sofija 23. novembra. Minister vnanjih zadev Čanov izročil je diplomatiškim agentom velevlastij sledečo okrožnico s prepisom telegramov, ki so se menjali inej knezom bolgarskim in velikim vezirjem. Telegram velikega vezirja se glasi: „Vaš telegram z 18. t. m. sem dobil in ga predložil sultanu. Vaša visokost poroča, da ste se umaknili s četami iz Itu-mclije in vrnili v Bolgarijo. To se strinja z vazalnimi razmerami kneževino k našej državi. S spoštovanjem Berolinske pogodbe pridobila jo Vaša visokost novo naklonjenost velevlastij. Cesarska vlada ne bode dopuščala, da bi se vsled konflikta srbskih in bolgarskih čet jedna točka premenila na bolgar- ski meji. To se je že objavilo srbskej vladi. Kar se tiče sredstev, da bi Srbe spravili domov, mislim, da Srbija tako dolgo ne bode slušala opominovanja, dokler se ne ustanovi popolni status quo ante, vendar zmatra Porta za umestno, da v sporazumljenji z Vašo visokostjo predlaga srbski vladi premirje, hkratu pa odpošlje cesarskega komisarja v Plovdiv, da prevzame upravo ter se tako odvzame srbski vladi vsak povod za agitacije in varuje Berolinska pogodba. Prosim Vašo visokost, da izjavite svoje mnenje o premirji. Kiamil." Telegram knežev iz Slivniškega tabora se glasi: »Dobil sem brzojavko Vaše visokosti. Konstatujoč, da je Srbija napovedala vojno, izjavljam, da zmatram za dolžnost ponoviti, da bi bila imela cesarska vlada zabraniti napad sovražnikov, ker sem potoval v Plovdiv, da se obvaruje prelivanje krvi in vzdrži red, le z ozirom na Srbijo in to ni nič imelo opraviti s turško državo. Ker je Srbija proti mejnarodnim pravom brez kazni suverenega dvora rušila meje kneževine, zmatram za sveto dolžnost z ozirom na pale na bojišči in na svojo vojaško čast, da ne predlagam, pa tudi ne vsprejmem premirja, dokler Srbi popolnem ne osta-vijo Bolgarije, in še le tedaj bodem pritrdil sklepanju miru, kadar bodem na sovražnej zemlji. Kar se tiče mnenja Vaše visokosti, da Srbi ne bodo slušali opominovanj, dokler se no ustanovi popolni status quo ante, dovoljujem si izjaviti, da se ne strinjam z mislijo Vaše visokosti. Za dolžnost zmatram izjaviti, da bi se v Vzliodnji Ruineliji motil red, ko bi se tja poslal cesarski komisar, prodno Srbi ostavijo kneževino in se jaz bojujem na čelu vojske za osvobojenje bolgarskega ozemlja. Tedaj naj blagovoli Porta to vprašanje odložiti, dokler se ne naredi mir s Srbijo. Aleksander." Omenjena okrožnica ministra Canova se glasi: „Pri sedanjih resnih razmerah, v katerih je Bolgarska, ukazal mi je knez Vam objaviti, da jamči za mir in red v Kumeliji, a zmatra sedaj, dokler je on na čelu bolgarski vojski za nevarno in prenagljeno, da bi Porta poslala v Plovdiv komisarja, kakor je predlagala. Ta naredba bi v sedanjem trenutku jako vznemirila prebivalstvo v Ilumeliji in Bolgariji, kar bi imela nevarne nasledke, za katere on ne prevzame odgovornosti. Ker prebivalstvo v kneževini in Ilumeliji vsled knezovih naredi) živi v redu in miru, prosi knez v imenu humanitete, da se komisar še ne odpošlje in se rumelijsko vprašanje še le tedaj obravnava, ko bode srbsko-bolgarska vojna končana in mir sklenen, kateri bode zadostil dostojnosti, čaBti in žrtvam bolgarskega naroda, kneza in njegove vlade." Peterburg 24. novembra. „Journal de St. Petersbourg" misli, da bodo vlasti na zahtovanje Rusije storilo kake korake, da se ustavi bojevanje mej Bolgarijo in Srbijo. Mi se nadejamo, pravi ta list, da bodeta pa tudi obe vladi sami prevideli, če tudi se je teško ustavljati strastim, da je v interesu narodov, da utakneta meče v nožnice. Pir o t 24. novembra. Tri dni že ni bilo večjih bojev. Bolgari neso zmožni za ofenzivo. Srbska vojska je v dobrih pozicijah in teško čaka, da se zopet začne ofenziva. Belgrad 24. novembra. Srbi se popolnem umikajo. Glavni stan je baje še v Pirotll. General Miljutin Jovanović se je neki ustrelil. Podrobnosti o srbskih pozicijah še ni. Tukajšnjo moštvo druge reserve, 4 batulijoni, odšlo je na bojišče. Jutri odide kakih 500 konjikov, topničarstvo odrine v četrtek. Upajo še vedno, da se obrne sreča. Vojaki so jako naudušeni. Ustanovni odbor družbe sv. Cirila in Metoda deluje s srečnim vspehom. V;ibil k posvetovanju od 2(1. septembra t. 1. glasočih se na to: ali naj bi se v kakem krnji ustanovila ta družba ali ne — odposlalo se je rodoljubom po Kranjskem in Štajerskem v zadostnem številu. Isto tako so je vročilo koroškim Slovencem dovolj pooblastil od 8. septembra t. 1. naj namreč smejo nstanovljati pod-družnice v zato primernih krajih. Trav taka pooblastila razpošilja družba te dni po Ljubljani, kjer so bo brezdvomhono osnovalo več poddružnic; ter Goriškem, Tržaškem in po nekolikem v Istro. V kratkem času, kar posluje, jo prejela družba fi2 pismenih poročil. Naj tu očitno zabeležimo o teh pojavah raznih domoljubov to, kar bi utegnilo zanimati občinstvo po Slovenskem sploh. Zapisano je vse v tem redu, v kojem so dohajale, ustanovnemu odboru vosti in sostavljen je pričujoči pre- LISTEK. Božična noč v Sakramentovej dolini. Kalifornska povest. (Spisal Brot II a rte, poslovenil Vinko.) (DaUe.) Njegove zakonsko izkušnje neso bilo preveč srečne, in to je vedel ves kraj. Njegova prva žena, nežna brdka majhna ženska, morala je na tihem pretrpeti mnogo ljubosumnosti in nezaupnosti svojega soproga. Ta je naposled nekega lepega večera ves Simpsons-Bar povabil v svojo domačijo, da bi v pričo vse srenje doknzal njeno nezvestobo. Ljudje so prišli, a našli so sramožljivo malo ženico mirno in tiho opravljajoče domačo dolžnosti svojo. Zaradi tega so jo morali osramočeni in zmešani potegniti. Tankočutna ženica pa je jedva pretrpela zbeganost, v katero jo je spravilo to brutalno osramotenjc. Lo z veliko težavo se je zopet toliko zavedla, da je ljubimcu svojemu pomagala iz predala, v katerem ga je bila skrila, ter da je potem odbežala ž njim. Zapuščenemu soprogu v tolažbo. .. Sedanja žena starega bila je njegova kuharica. Bila jo okorna, zvesta in bojevita Predno je mogel odgovoriti, opomni Joe Dim-myck jako pikro, da je vender hiša starega in nobenega druzega. Prisegajoč na nebeške moči, trdil je, da bi on na njegovem mestu povabil ljudi j, kolikor bi jih lo hotel, tudi če bi s tem v nevarnost spravil vzveličanje svoje. „Zlobno silo," pristavil je, „bi so zaman borile z menoj ... ,M Vse to je izrazil s popolnostjo in krepkostjo, ki se je se ve da izgubila v opisu, H je bil tu potreben. „Se ve da!.. . To so umeje!. . . Tako je,tt dejal je stari zadovoljno nabirajoč čelo v gube. „Od te strani tukaj ni nobene zapreke . . . Hiša je moja, sezidal sem jo čisto s svojima lastnima rokama ... Nje se le nikar ne bojite, fantje . . . Morebiti malo vzraste .. . kakor imajo že babine navado ... a se bode že skrčila." Doslej Dick Bullen, proročišče in vodja Simp-sons Barski še ni govoril. Zdaj vzame svojo lulo iz ust. „Kako pa je kaj s tvojim Johnnvjem, stari, to povej. Meni se zdi, da ni bil nič kaj zdrav videti, ko sem ga zadnjič dobil na cesti, kamene lu- čajočega za Kitajci . . . Prav tak je l>il videti, ka kor bi ga nič kaj no ve.^.ila tn zibava . .. Kaj sem že hotel reč:: včeraj je tam gori ob reki utonila cela truma Kitajcev . . . Precej mi je Johnov prišel na misel; ta jih bo gotovo zelo pogrešal . . . Morebiti je pa vender mogoče, da bi ne prišli prav, ako je bolan, kaj?" Očetu je bilo videti, da je ginen, — ne samo od ginljlvega opisa, ki ga je podal Dirk o izgubi, katera je zadela Johnuvja, temveč ludi od govornikove lepe nežnočutnosti. Hitel mu je zatrjevati, da je Jolinnvju boljšo, in da ga bo malo šale brez dvojbe razvedrilo. Po teh beBedah ustano Dick, sti'c.o se ter veli: „Zastran mene le . . . Hodi naprej, stari . . . Kvišku, stopaj !rf Nato poskoči, karakteristično zatuli ter plane ven v temo. Grodoč skozi prednjo sobo vzame z ognjišča goreče poleno. Drugi store ravno tako ter se usto-pijo tesno drug na druzega. Predno se je začudenemu lastniku ThompsonsovG kramarije razjasnilo o nameravonji svojih gostov, bili so že vsi izginili. (Daljo prfh.j gled po aktih od časa ustanovitve pa do današnjega dneva. I. O že ustanovljenih poddružnicah tako, kakor so poddružnice same poročale. Kakor se spodobi, korakala je bela Ljubljana tudi gledo naše družbe s svojo lučjo naprej. Ustanovila se je namreč 27. septembra tu 1. Ljubljanska poddružnica. V odbor so se volili: prvomestnik notar Gogola, blagajnik Luka RobiČ, zapisnikar tajnik Lah, podprvomest. vodja Praprotnik, podblagaj-nik dr. Stare, podzapisnikar prof. dr Požar. 15. oktobra se je v Ptuji osnovala poddnižnica. V načelstvo so se izvolili: prvomestnik dr. Cucek, blagajnik koncipijent dr. Jurtela, zapisnikar učitelj Kavkler. — 15. oktobra se je pooblastil bi-ležnik dr. GrŠak, da je ustanovil poddružnico v Ormoži. — 18. oktobra se je poddružnica ustanovila v Gorici ter so bili voljeni v načelništvo: prvomestnik prof. dr. Gregorčič, blagajnik Anton mejni grof Obizzi, zapisnikar učitelj Kanzler, namestniki : Ivančič, Goljevšček in prof. dr. Kos. — Dne 25. oktobra se je konstituirala poddružnica v Ce-lovci. Prvomestnik prof. Einspieler, blagajnik Ross-bacher, zapisnikar Haderlap. ~ 20. oktobra so članovi Graškega akademičnega društva „Triglav" sklenili osnovati si poddružnico ter sta t. č. predsednik stud. iur. Rogina ter t. č. tajnik Blaž oznanila ta korak ustanovnemu odboru. 3. novembra se je tam poddružnica ustanovila — Začetkom novembra so j predložili oblastniji pravila za poddružnico Celjski i rodoljubje pod prvomestništvom dr. Vrečka. — Dne j 8. novembra se je ustanovila poddružnica v Novem j mestu. Dignitarji so jej: prvomestnik prof. dr. Ma- 1 rinko, blagajnik tiskar Krajec, zapisnikar prof. Ko- i privšek. — 9*. novembra se je osnovala poddruž- i niča za Metliški okraj. Prvomestnik je dekan Aleš, | blagajnik kapelan Jaklič, zapisnikar posestnik Nav- J ratil: podprvomestnik notar Stajer, podblagajnik j nadučitelj Šest, podzapisnikar pristav Zupan. — j 15. novembra se je konstituirala poddružnica v Turjaku. Odbor jej je: prvomestnik Gruden, blagaj- j nik oskrbnik Vdovie, tajnik neznan. 19. novembra iz Maribora naznanja dr. Ru- I dolf, da se je tam izvolil poddružničui osnovalni od- i bor ter so mu opravitelji: dr. Radaj, dr. Mlakar j in dr. Rudolf. — Razni tukajšnji imenovanci so, kakor se umeva ob sebi, tudi dopisovali ustanovnemu odbortt v Ljubljano — in sicer uekateri njih celo več, nego jedenkrat. II. Iz časnikov je iz vedel usta vn i odbor o te h-le p od d ruž nicah: 30. oktobra se je ustanovila poddružnica v Železnikih. V društveno načelniStVU so župnik Mrak, kapelan M. Kljun in mlinar Oblak. — 15« novembra se je osnovala v v Bledu. Prvomestnik dekan Razboršek, blagajnik nadučitelj T roj ar, zapisnikar Žarkoljub Šraj; podprvomestnik župnik Gnjezda, podblagajnik in pod-zapisn. nadučitelj iz Gorij Žirovnik. — 8. nov. v Trstu. Prvomestnik župnik sv. Jakoba Fabris, blagajnik in zapisnikar kooperator sv. Antona Vari, podprvomestnik kapelan sv. Jakoba Sever. Odborniki: posestnik Seražin, mehanik Baša, Llovdov uradnik Mavric, posestnik Ilrvatin, nadzornik Bunec in Llovdov nadzornik Primožič. III. Naslednje poddružnice so uprav sedaj v ustanovljanji: 8. oktobra je predsednik Dunajskega akad. društva „Slovenije" drd. med Marolt poročal, da hoče sklicati ustanovno sejo. — Vsled izjave 0. oktobra se trudi za podružnično ustanovitev v Kobaridu učitelj Gabršček. — 14. oktobra piše iz Sevnice notar-župan Vršeč, da oskrbi poddružnico za tamošnji sodnijski okraj. — Po pismu 19. oktobra ustanavlja dr. Prus poddružnico v Konjicah. — 25. oktobra poroča iz Kamene Gorice Adolf. žl. Kapus, da je tamošnji župnik Bernik za ustanovitev delovati začel. — Po pismu 30. oktobra osnuje poddružnico na Dovjem župnik Ažman skupno s Kranjskogorskim župnikom Arteljem. — Od 2. novembra snuje na Vrhniki poddružnico posestnik Josip Lenarčič. — Po poročilu dekana Rusa iz Litije, 2. novembra, se je tamošnji poddružnici v ustanovitev odbral kurat Jarnej Zupančič. — Po poročilu 4. novembra začne v Kočevski Osilnici v aprilu 188G župan Ožura za poddružnico delovati. Takrat se namreč v tamošnjem kraji vrnejo gospodarji, ki so nekateri celo srenjski odborniki, z Oger-skega ter Hrvaškega od svojega dela. — Po listu 5. novembra je v Mokronogu prevzel pooblaščenstvo sodnik dr. Škofic. — (5. novembra piše dekan Skubic, da poskrbi /a ustavovitev ter rad prevzema korespondenco za Ribnico. — Vsled dopisa župnika Šo- kliča, 10. novembra, se poddružnica ustanovi v Loki krog Božiča. — Po oznanilu 13. novembra jo snuje v Črnomlji učitelj Šetina. — S pismom 19. novembra naznanja iz Šoštanja notar Kačič, da se v kratkem izvoli tam poddružnični ustanovni odbor. IV. O mogoči ustanovitvi ali neusta-novitvi poddružnic so ustanovnemu odboru dopisovali ter večkrat prilagali uspešnih svetov: Iz Ormoža tajnik Vekoslav Krajnec. — Po uredniku Anton Trstenjaku vodja Bradaška iz Gradca. Iz Poličan župnik Benedikt Jurij. — Iz Skal dekan Trafenik. — Iz Kranja dekan Možnarec. — Iz Loža župan Gregorij Lah. — Iz Naklega kapelan Vrhovnik. — Iz Spodnje Idrije župnik Horvat. — Z Iga župnik Dolcnec. — Iz Medvod poštar Kavčić. — Iz Trsta Ivan Doli nar. — Iz Hoterderšice župnik Belar. — Iz Dol, v Šraartniški dekaniji, župan Vrtačnik. — Iz Starega Trga župnik Davorin Trstenjak. — Iz Dražgoš administrator Boncelj. — Iz Železnikov kapelan M. Kljun. — Iz Čateža župnik Hofer. — Z Jezice župnik Povše. — Iz Lahovega pri Novi vasi posestnik Modic. — Iz Šmartncga na Puki župan Steblovnik. — Iz Moravč kanonik-dekan Toman. —■ Iz Nove Oselice župnik Matija Lavrič. — Iz Ko-vorija župnik Krištofič. — Iz Celja odvetniški kandidat Ivan Dečak. — Od sv. Jošta nad Vrhniko župnik Kočevar. — Iz Gorij nadučitelj Žirovnik. — Iz Notranje Bistrice kurat in slov. pisatelj Bilec. — Iz Kočevja dekan Krese. — Iz Novega mesta državnega pravdnika namestnik dr. Ferijančić. — Iz Črnomlja notar Kupljen. Iz Komende sv. Petra posestnikov sin Andrej Mejač. V. Denarna podpora. Po znanih pravilih dopošiljajo poddružnice svoječasno denarne dohodke glavni družbi v Ljubljano. A vendar ta odločba ni preprečevala ognjenosti nekaterih posameznikov Prvi obolus na altar verske ter domovinske ljubavi je položil že pred meseci kapelan iz Naklega Vrhovnik — poslal je :") gld. — 12 sept. je izročila kot pokroviteljica slavna posojilnica v Mariboru 100 gl. -•■ 9. oktobra dobročinnv spolek „Brouku iz Prage 5 gid, _ u. oktobra učiteljski pripravniki iz Kopra — ubogi udovi iz Jeruzalemskega temlja podobni: 5 gld. — 20 oktobra dekan Fran Trafenik 10 gld. — 7. novembra posestnik Lenart Gradišek 1 gld. 23. novembra župnik v Dornbergu Filip Kramar 3 gld. — 2;*. oktobra kapelan Vrhovnik sopotnik 5 gld. — Ne moremo tajiti, da bi no m ne bili dobro došli ti darovi v prvih potrebah ustanovne i družbe. — Sicer so pa koj ob svojih začetnih shodih poddružnice in domoljubi nabrali sem ter tja precej denarja ter ga sami poobrestili sadunosno. Tako n. pr. so priprosti seljaki v Naklem 18 okt. zložili 18 gld. 80 kr. V Ptujem pa se je nabralo ob ustanovi tamošnje poddružnice 60 gld. To je tedaj delovanje in uspeh delovanja družbe sv. Cirila in Metoda. 8. nov. so se zbrali vsi peteri udje ustanovnega odbora v Ljubljani in njega prvomestnik je prevzel nalogo posameznim objavljenim nasvetom ustreči s spisi, ki je sam sostavi. V najkrajšem času se vse potrebno priobči ter tudi dopošlje onim, ki žele polaj-šave v svojem poslovanji. Trdno se upa, da se bo po vzajemnem trudu družba sv. Cirila in Metoda razširila po vseh pokrajinah, kjer nam doni na uho mili slovenski glas. — Roko k sodelovanju popruži brezskrbno tu vsak, bodi si katerega koli stami in katerega koli dostojanstva. Družba namreč strogo izključuje vsako kakoršno si bodi politično prime-Sevanje. Po eminetno vernem in eminentno patrijoti-čnem polji orje te družbe napredujoči plug. Smoter jej je verska ter vednostna izobrazba ljubljenega si rodu. Če kdo, sme si biti pač družba sv. Cirila in Metoda svesta in sme si ostati tega svesta, da uprav ona deluje v najvzvišenejem pomenu naše devize: Vse za Boga, vse za cesarja, vse za domovino. V Ljubljani 22. novembra 1885. Politični ra/igled. iV:>iraaU<- dežele. V L j u b 1 j a n i 25. novembra. Po božiči se bode državnemu zboru predložil načrt zakona o zavarovanji delavcev proti boleznim in nezgodam in zakon o reformi rudokop-skih blagajn. Ministerstva so dobila jako veliko statističnega gradiva, na podlagi katerega se bodo izdelali načrti omenjenih zakonov. Konservativni si irski deželni poslanci imeli so posvetovanje v Gradci. Sklenili so neki, da bi se uvelo zopet duhovno nadzorstvo šol, omejila svo- bodna že.riitva in da bi se strogo izvajal zakon prot1 vlačugarje m. V g.*IJ*kem deželnem zboru se bode zopet sprožilo vprašanje, da bi se trgovska zbornica preselila iz Brodvja v Tarnopol Deželni zbor je že prejšnja leta sklenil več tacih resolucij, pa se vlada na nje ni ozirala. — Nadalje se bode v gališkern deželnem zboru tudi razgovarjalo, da bi se osnoval deželni kulturni sovet in da bi se kmetijskim društvom gališkim dovolilo voliti nekaj zastopnikov za deželni in državni zbor. ViiaiUe države. I .u im osli a zbornica potrdila je več volitev proti katerim so bili uloženi volilski protesti. Cas-sagnac izjavil je v zbornici, da bode desnica glasovala za odobrenje vseh volitev, ker jako čisla svobodo občne volilne pravice. Ta izjava se ve da nema dosti veljave, ker so volilni protesti uloženi le proti volitvam monarhist ,v. Kdo ve, ali bi pa desnica ostala pri tej misli, ko bi upala ovreči volitve kakih republikanskih poslancev. NcmSkcmu državnemu zboru se je predložilo poročilo vlade o jednoletnem podaljšanji izjemnega stanja v Lipsiji, Hamburgu in Berolinu. Poročilo trdi, da ni več videti, da bi se manjšala moč socijalistov, ampak se je prej povekšala. To kaže umor policijskega sovetnika Rumpta in pa, da se Mostovega revolucionarnega lista tiska 5000 iz-tisov, katerih jedva 500 ostane v Ameriki, drugi se pa po raznih potih spravijo v Avstrijo in Nemčijo. Špun jski kortesi skličejo se na 28. decembra. — Protokol o vprašanji Karolinških otokov podpisali bodeta Nemčija in Španija 5. decembra. Liberalci angleški imajo vedno manj upanja, da bi zmagali pri volitvah. Gladstonovi govori neso na volilnih shodih napravili nikakeršnega posebnega utiša, ker stari državnik volilcem ni obetal nobenih novih reform. Zmaga liberalcev je samo mogoča, ako bodo novi volilci iz hvaležnosti volili liberalce, ker so jim dali volilno pravico. Angleška vojska je onostran Minlaka našla le neznaten upor. liirmaiici se povsod umikajo pred njo. 21. t. m. prišla je v Sdambo, ne da bi se bil pokazal sovražnik. Angleži neso imeli nikakih izgub. Kaker sedaj kaže, bodo Angleži brez velikih težav pokorili Birmo. Birmanci so zgubili ves pogum, ker njim je Kitaj odpovedal vsako pomoč. Indijska vlada že ukrepa, kako upravo bode upeljala v Birmi,, ko si jo prisvoji. Dopisi. I/ Celja 21.novembra. (Veliko veselje) vlada mej nemškutarji in Nemci, kajti vršila se bo sodba nad slovenskimi gimnazijci. Izvršili so ti „Hochverrath an unserem deutseben GjMnnasium" j kakor se je jeden profesorjev v sveti jezi izrazil, j Čujte: peli so v imendan presvetle cesarice pri maši avstrijsko cesarsko biiinio slovenski. Zaradi tega nečuvenega zločina bode jih sedaj, kakor se čuje, cela vrsta izključena. Človek mora kar strmeti! smo li še v Avstriji ali smo že res v Bismarckaniji V Da bo kdo zaradi tega preganjan, dijak izključen, ker je v Avstriji pel avstrijsko himno, kaj takega še menda v Avstriji ni bilo! Razmere na našej gimnaziji so neznosne. Profesorji so skoro sami Nemci, ki se tresejo, če le čujejo slovensko besedo. Nemški dijaki ovajajo na vse pretege svoje slovenske kolege ter imajo organizovano ovaduštvo, da vsako malenkost spravijo na znanje nemškim profesorjem. Nasprotno imajo nemški profesorji „kneipe" s svojimi dijaki. Jeden, se ve da nemški dijak skočil je jedenkrat na kegljišči „zur griineu Wiese" „aus Hetz" iz okna mimoidočemu nemškemu profesorju na glavo. Zgodilo se mu ni nič. Nemški profesor ga je v razredu samo opomni!, naj se v prihodnje „anstlindiger" obnaša. (Kakor je nam stvar znana, bilo je tako: Gospod ravnatelj prepovedal je po dosedanjem običaji dijakom, da cesarske himne no smejo slovenski peti. Dijaki se te prepovedi neso držali, rušili so disciplino. To stoji. Mi smo vselej zato, da se vzdrži disciplina, ki je v učiliščih neobhodna, pa smo odločni nasprotniki vsake skrajnosti. Da bi se zaradi tega, ker se je pela cesarska pesen slovenski, izključil le jeden dijak, bila bi več nego pretirana, več nego drakonična ostrost. Kljubu temu, da se dijaki neso držali discipline, da je bilo kipeče rodoljubje silnejše, nego pokorščina, moramo namreč biti vsi veseli, da še gori v srcih naše mladine avstrijsko čuvstvo in neumestno in kvarno bi bilo, ko bi se Celjskim nemškim kričačem na ljubo žrtvovali slovenski dijaki. Izključenje je sredstvo, katero se sme uporabljati le, kadar je neobhodno potreba. Pretirana ostrost pa nikdar nema dobrih nasledkov. Pomisliti] pa je tudi, da je vsa stvar ma-lostna, le v očeh zagrizenih Celjanov, ki bi iz vsake muhe radi napravili slona, je gorostasna. Vidi se Celjanom, kako ozko je njih obzorje in kako slepa je njih strast. Zatorej, kdor neče posnemati Celjskih nemškutarjev, obdrži naj tudi pri tej priliki mirno kri. Uredn.) Iz liniimil«.n 21. novembra. [Izv. dop.] Dan na dan pričakuje se že dlje časa kak dopis iz Kamnika, toda zaman. Nehote usiljuje se nam misel, da kakor vse, tudi včasf dopisovalci spe. Nekdaj prijetnega soeijalnega življenja v Kamniku poprijela se je zadnji čas mlačnost, katere vir popisovati ni namen današnjega dopisa. V kratkem hočemo nekaj besed izpregovoriti o tukajšnji narodni čitalnici. Že dlje časa je preteklo, odkar to društvo ni priredilo nobene veselice. Temu odbor društva sam na sebi ni kriv, društvo ima dovolj spretnih močij, katere so že od nekdaj z veseljem sodelovale pri dramatičnih predstavah, ali žalibog, igralec zgublja veselje, če mora igrati večjidel praznim prostorom. Pa ako tudi to prezremo, je društvu oziroma odboru jako težavno postalo, kako igro spraviti na oder, ker se nežni spol brani sodelovati pri predstavah. Zakaj, naj molči sedanja zgodovina Kamniškega mesta tako dolgo, da pride boljša bodočnost. Ni se torej čuditi, da se je le z velikim trudom napravila v 15. t. m. v prostorih tukajšnje čitalnice ve-Belica fn tej naj bode v glavnem ta dopis namenjen. Pesni Nedvedov „Pozdrav" in Kocijančičevo „Slovo" pelo je pevsko društvo „Lira" precizno in se je posebno v prvi pesni odlikoval bariton-solo g. Malli-ja. Dasta se pa ti pesni dobro izvršili je v prvi vrsti zasluga neutrudljirega društvenega pe-vovodje g. Tomažič-a, in disciplina pevcev. Igra „Mutec" igrala se je kljubu temu, daje bilo malo skušenj mogoče in da sta nastopili dve moči prvikrat na oder, — prav dobro. Spretnost gosp. Gregorja Slaboj ne, gosp, Jože S te let a in g. Jože Fajdige nam je že iz njih večletnega delovanja prav dobro znana. Gospo-dičina 0. je tudi zdaj svojo nalogo izvrstno rešila, gospodičina M., katera je prvikrat nastopila, pokazala je, da je in da bo jako pripravna in dobra igralka ; gospod Šine, kateri je tudi prvikrat nastopil, je svojo nalogo primerno dobro izvršil. Kot 4. točka programa predstavljal se je „Celjski pot", krščen za spevoigro. Glavne naloge, kakor kovač (g. Tomažič), dijak (g. Malli) in Celjski pot (g. Binter), isto tako tudi uloge statistov izvršile so se v občno zadovoljnost, prouzročile so veliko smeha in odobravanja, in akoravno se je od neke strani slišalo, da ni umesten komični ta prizor na odru igrati, moramo to zavračati s tem, da ravno komični prizori za tukajšnje razmero najbolj ugajajo, naj se predstavljajo na odru ali pa v gostilni. Le zopet kmalu kaj jednacega! 5. točka programa bile so žive podobe z bengalskim ognjem. Prvo: „Sirota na materinem grobu", predstavljala je prav ginljivo gospodičina M., drugo, „Kaj pa to? pa trojica: gospodičina »Mitnica Šlaker-jeva, g. Malli in g. Gregor Slabajna jako vrlo. kakor smo pričakovali, svesti si neutrudljivosti reditelja te točke g. Josipa S teleta. Potem bil je živahen ples do belega dne. Slednjič želimo le še to, da |bi slavni odbor čitalniški kmalu nam zopet priliko dal, v društvenih prostorih zabavati se, in da ne bomo imeli povoda vprašati: ima li čitalnica še svoje prostore, v katerih smo se nekdaj tako dobro zabavali, ali ne? — Društveniki naj se pa blagovoljno polnobrojno vsake veselice udeležujejo, da bodo odbor in igralci imeli veselje, prirejati veselice, in da se ne bo plačevala visoka najemščina za prazna prostora. Ker se ravno iz Kamnika dopisuje in ker se ni nadejati, da bi zopet v kratkem od tukaj kaj čitali, omenimo le še to, daje za šestmesečne prakse, katero je nastopil vodja okrajno žandarmerijske postaje g. Miha Bayer pri tukajšnji sodniji, premeščen kot poveljnik tega zavoda stražmešter g. Bajko Peterlin z Bleda v Kamnik. Ta vest nam je bila tem prijetnejša, ker smo pred -še ne dolgim časom imeli čast tega gospoda kot vrlega rodoljuba spoznavati. Svest si mej svojega delokroga si je po svojem vseskozi taktnem postopanji, svoji značajnosti, in solidnem vedenji tudi izven službe pridobil, ne le pri njegovih podložnih in ne le pri prebivalcih tukajšnjega mesta, temveč tudi pri onih celega okraja toliko zaupanja in spoštovanja, da se nam umestno zdi tem potom slavno deželno žandar-merijsko poveljništvo prositi, da blagovoljno posre- dovati izvoli, da se imenovani o priliki prestopa g. Bayerja v državno službo, imenuje definitivnim poveljnikom tukajšnje okrajne žandarmerijske postaje. Gospodu Baverju pa, kojega izvrstne zasluge za javno varnost so nam in kompetentnim krogom dobro znane, želimo k njegovemu novemu delokrogu najboljši vspeh. Domače stvari. — (Klub narodnih poslancev) seje konstituiral. Predsednikom izvoljen je g. L. Svetec, podpredsednika sta dr. vit. Bleiweis in M urnik, zapisnikarja Klun in S teg nar. Danes ob 3. uri popoludne ima klub zopet sejo. V klub sta bila vsprejeta novoizvoljena poslanca gg. Hren in S t e g n a r. — (Deželni zbor Kranjski) pričel seje danes po slovesni sv. maši, katero je služil prost J. Zupan ob 11. uri dopoludne. Navzočnih je bilo vseh 37 poslancev. Deželni glavar grof Thurn prične zborovanje z nagovorom v slovenskem jeziku naznanjajoč važnejše predloge, kakor prenaredbo mestnega statuta in volilnega reda Ljubljanskega, nakup delnic za Kamniško železnico, premeščenje vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem, predlog o uravnavi direktnih in indirektnih priklad. Nadalje omenja velike nesreče, ki je zadela Gorenjsko po hudi uri in povodnji posebno okolu Kranj ske gore, pa tudi Vipavski okraj, da bode treba ukrotiti hudournike in Savo urediti. Opomni, da takih del ne zmore dežela, ter upa, da njo bode krepko podpirala država in da bode dotične ukrepe deželnega zastopa o tej zadevi gospod deželni predsednik krepko na me-rodajnem mestu podpiral. Deželni glavar naglasa potom veliko dobrotljivost Nj. Veličastva presvitlega cesarja, kateri je po vodi poškodovanim na Kranjskem podaril po raznih krajih vkupe 9000 gld., za kar mu zakliče hvaležno „Slava" in „Iloch", v kar ves zbor navdušeno pritrdi. Nemški nadaljevajc zahvaljuje se deželni glavar tudi zasebnikom, ki toliko darujejo po vodi oškodovanim Gorenjcem in nazna- j nja, da bode deželni odbor zboru predložil poseben j predlog v tej zadevi. Svoj govor končal je slovenski s trikratnim „Živio" in »Slava"! (Trikratni „slava" i „živio" in hoch-kliei!) Deželni predsednik baron * "VVinkler slovenski in nemški pozdravlja zbor in iz-■ raža upanje, da bode njegovo delovanje plodonosno. On da bode obravnavam sledil z največjo pozor-| nostjo in bode koristi dežele pri državi pospeševal, i vsaj je blagor države zvezan z blagrom dežela. Vladnih predlog dosedaj ni, mogoče pa je, da v teku zborovanja katera dojde. Novi poslanci knezoškof dr. Missija, Hren in Ste g nar store obljubo. Deželni glavar so spominja potem smrti poslanca Karola Rudeža, kateri je bil za velike zasluge za kmetijstvo odlikovan z viteškim križem Fran Jo-sipovega reda. Po svoji milosrčnosti in poštenosti je slovel Kari Rude ž po vsej deželi. Blag mu spomin. Zbor v znak sožalenja ustane s sedežev. Nadalje se spominja umrlega g. Viktorja S mo le ta, ki je zapustil za muzej Kudollinum toliko premo ženja in vse svoje zbirke. Dežela bode skrbela, da bode v Rudolfmumu njegov spomin trajno ohranjen. Zbor ustane s sedežev. — Rediteljema se volita poslanca: Kersnik in baron Lichtenberg; ve-riiikatorjema: Robič in Dež man. —Finančni odsek: dr. M o še (načelnik), dr. vit. Bleiweis, Kersnik, Murnik, dr. Vošnjak, Detela, dr. Poklukar, Dežnimi (namestnik), baron Schvvegel, Luckmann in Šuklje. Šuklje dobil 11 slovenskih, 11 pa nemških glasov, drugi člani finančnega odseka voljeni so jednoglasno. — Gospodarski odsek: Detela, dr. Poklukar (načelnik), Pakiž, dr. Samec, dr. Papež, Obreza, baron Lichtenberg, Faber, vitez Gutmansthal (namestnik). — V pravni odsek: Murnik, Grasselli (načelnik), Hren, Svetec, dr. Moše, Dežman (namestnik), dr. Mauer, dr. Papež, Faber. — Odsek za letno poročilo deželnega odbora: Šuklje, dr. Dolenc, Robič, dr. Sterbenec (načelnik), Deu, Faber, baron Taufterer (namestnik). — Peticijski odsek: Stegnar, Lavrenčič, Pfeifer (načelnik), baron Zois (namestnik), grof Auersperg. — Poslanec Svetec nasvetuje, da se presvetlemu cesarju izreče za toliko blagosrčno podporo, naklonjeno po vodi poškodovanim prebivalcem zahvala deželnega zbora in naprosi deželni predsednik, da to Nj. Veličastvu objaviti blagovoli, čemur zbor navdušeno z živioklici pritrdi. Prihodnja seja naznani se pismeno. — (Krajcarska podružnica „Narod-nega Doma" v Ljubljani.) Te dni prično se avstrijski deželni zbori; deželni poslanci snidejo se k tretjemu zborovanju cele sesije in bodo poslovali do Božiča. Ta dogodek, brez dvoma najvažnejši v našem notranjem političnem življenji, utegne najbolj vzbujati javno pozornost. Naravno tedaj, da se z njim pečajo malo da ne vsi avstrijski politični časopisi. Tudi naši slovenski časopisi spregovorili so že o tem predmetu več ali manj, pozdravili slovenske deželne poslance. Pri tem razmišljavanji urine se tudi nam nehote sledeča misel. Bi li ne bilo primerno, da se narodni gg. deželni poslanci pri tej priliki spomnijo tudi na „Narodni Dom". Vemo in prepričani smo, da so o njegovi koristi in po-membi za slovenski narod popolnem uverjeni. Podjetje snuje se že lepo število let in želeti bi bilo, da se čim preje tem bolje izvrši. Treba vsestranskega napora in velike požrtvovalnosti. Izumili so se že vsi mogoči načini, ki naj bi podjetje pospeševali Jeden teh je tudi naš, namreč z nabiranjem prostovoljnih doneskov na krajcarske in desetkraj-carske knjižice „Narodnemu Domu" pomagati na noge. Zelo bi nam tedaj gg. deželni poslanci ustregli in stvar bi na slovensko prebivalstvo gotovo ugodno uplivala, ako bi hoteli skupaj zbrani storiti kaj v prospeh našej ideji, naročiti kaj knjižic in žrtvovati nekoliko za uresničenje te ideje, ki ima tako blag konečni namen. Razprodanih imamo sedaj 23 krajcarskih knjižic; zadnje dni smo dobili 22. knjižico pod št. 17 (poverjenik g. J. K.) iz Novega mesta in 23. pod št. 158 (poverjenik g. G. M.) iz Ljubljaue. Razen tega došlo nam je tudi v pretočenem tednu zopet nekaj manjših svot, nabranih deloma na krajcarske, deloma na desetkrajcar-ske knjižice. Najtoplejšo zahvalo gg. nabiralcem za njihov marljiv trud. (Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) — (Minister s t v o za ukinbogočastje) dovolilo je otroškemu vrtu v Gorici 200 gld. i podpore proti temu, da smejo učiteljske kandidatko j vrt brezplačno obiskavati in imeti na njem po-i trebno vaje, da bodo mogle z zrelostno izkušnjo I vred opraviti tudi izpit iz vrtnarstva. — (Našega rojaka, slikarja Janeza ; Š ubi ca) imenoval je „L'falzcr Landrath" v seji dne i 19. t. m. definitivnim učiteljem na umeteljno-obrtni šoli v Kaiserslautern-u. — (Gospod Anton Šlander,) vikarij v Celji, prezentovan je kot župnik v Slovenji Gradec. — (K a p a p r o u z r o č i 1 a smrt.) Ključarski učenec Ludovik Sajovic gospe Ahčinove šel je danes popoludne ob Va^- uri ob Ljubljanici igrajoč se s svojo kupo, ki mu blizu Št. Pcterskega mosta pade v vodo. Misleč, da jo bode že še kje ujel, teče doli ob vodi tako da pride do tovarne v Vodmatu, kjer je čez vodo napeljana žična vrv. Z a vrv poprijemajoč se spusti v vodo in zagledavši plavajočo kapo, plane v vodo in valovi so ga požrli. Kakih 400 korakov izvlekli so ga pazniki iz prisilne delalnice že mrtvega. Vse poskušnje paznikov, h katerimi je tudi oskrbnik iz prisilne delavnice prihitel, da bi ga oživili, bile so zaman. Gospod oskrbnik iz prisilne delavnice je to nezgodo takoj naznanil. — (Ustrelil) se je pred par dnevi notar Sclnvarzenberg na Vranskem. V Ljubljani in v Celji, kjer je prej služboval, bil je jako znana osoba. Denarne neprilike gnale so ga v smrt. — (Kmetijska potovalna predavanja) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g, Gustav Pire v soboto 29. t, m. dopoludne v Ribnici, v nedeljo 28. t. m. dopoludne v Dolenji vasi, popoludne v S od raži ci in v ponedeljek 30. t. m. popoludne v Loškem potoku. — (V poštnem prometu) se je ta teden uvedlo nekaj novega. Kdor odpošlje poštni nalog ali stvar po poštnem povzetji, more zahtevati, da poštno upraviteljstvo denarja ne dopošlje njemu v roke, nego da ga naj odda poštni hranilnici ali pa kateremu izmej javnih kreditnih zavodov; to se zgodi, ako se taka zahteva napiše na poštni golici. Zastrau tega se izdado nove golice, na katerih bodo stale te le opomnje: „Adresat povzetne-poštne nakaznice je lahko od-pošiljatelj povzetnih stvari ali poštna hranilnica ali javen krediten zavod. V odstavek povzetne-poštne nakaznice more se zapisati le ime in stanovišče od-pošiljatclja ter prejemnika povzetne poslatve, vsota ter beležki uknjiženja. Za v nanje dežele mora od-pošiljatelj povzetne poštne nakaznice samega sebe imenovati za adresata povzetne poštne nakaznice u To se je dogovorilo mej avstrijskim in ogerskim trgovskim ministerstvom ter velja za poštno področje avstro-ogersko, bosensko in hercegovinsko. — (Tržaško podporno in bralno društvo) '^zahvaljuje se slavni družbi sv. Mohora za podarjene knjige. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 25. novembra. „Times" poročajo iz srbskega vira, da je kralj Milan sklenil, odpovedati se in odklonil prizadevanja prijateljev, da bi prestolonasledstvo pod regentstvom kraljice zagotovil svojemu sinu. Odločil se je, da pojde na Francosko. Glede druge vesti, ki so jo priobčile „Times", da bode Avstrija skoro zasela Srbijo in tako zabranila, da bi Kara-djordjevič ne prišel na prestol, more se zagotavljati, da o takih namenih v odločilnih krogih Dunajskih ni prav nič znanega. Sofija 25. novembra. Knez brzojavil iz Caribroda vladi i V 24. dan t. m. popoludne ob 4. uri napal je sovražnik naš centrum. Ob 5 lU uri bil je sovražnik v neredu odbit. Bolgarske predstraže stoje na meji. Srbi ostavili so Trn. Dunaj 25. novembra. „"VViener Zeitung": Cesar imenoval je barona Krausa, določivši ga začasnim voditeljem policijskega ravnateljstva, namestniškim svetnikom na Dunaji. Amsterdam 25. novembra. V mnogobrojno obiskanem shodu socialdemokratov, mej katerimi je bilo mnogo žensk, govorilo se je ščuvalno proti vladi in proti kapitalu. Navstal je pretep, pri katerem so se stoli kot orožje rabili. 50 policijskih agentov razgnalo je z golimi sahlami zborovalce. Madrid 25. novembra. Kralj včeraj za davico zbolel. Kraljeva rodbina, ministri in zdravniki hiteli v Pardo. Zvečer se je zdravje zboljšalo. Napovedale so se javne molitve. Ti* j d -, 84» novembra. prj ■ A'.atm Ernsteip, Kronberger z Dunaja. —Dejali iz Rudolfovega. — Ulrich, Ludvig z Dunaja. — Bian-kini iz Poke Pri •'■ -'.j. i: Mossborger. Lupini, Kolbl, Domfinkuš /. Dunaja. — Dr. Pfoifer iz Kr&kcga. — Dr. Boohm z Dunaja. — Dr. vit. Guttmansthal iz Trsta. Pri eetmrji uv«lri|Nkeui: Schuster z Dunaja. Tržni' ceBif v IJiifrfj«*^ dn^ 25 novembra t. 1. h. 17.211. Razglas i,;is - -11 mladeničem, vojaščini podvrženim. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora 1886. leta, h kateremu bodo klicani v letih 18Gf>, 1865, 1864 in 1863 rojeni mladeniči, se javno naznanja: 1. Vsak tukaj prebivajočih, domačih ali vna-njih mladeničev, kar jih bode k prihodnjemu rednemu novačenju poklicanih, mora meseca decembra 1885 pri mestnem magistratu se oglasiti. Kdor se ne oglasi, tistega zadenejo nasledki §. 42 vojne postave. 2. Vnanji, t. j. taki, ki neso v Ljubljano pristojni, morajo k temu vpisu seboj prinesti popotne liste ali druge izkaznice. 3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo oglasiti stariši, varuhi in drugi pooblaščenci. 4. Tisti, ki mislijo prositi ali začasnega opro-ščenja od vojaščine ali pa oproščenja od dejanske službe vojaške, imajo pri vpisovanji tukaj izročiti rodbinske listine in druga potrebna pisma. 5. Dolžnosti oglasa in drugim iz vojne postave izvirajočim dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da se za te dolžnosti ni vedelo. Mestni magistrat Ljubljanski, v 18. dan novembra 1885. Župana namestnik: Vončina. Dnć 3., 4. in 5. decembru bodo v Marijini dvorani Holizeju ob 9. uri dopolutlue (uhod od južne strani) prostovoljna dražba pohišja, raznih železnih ognjišč in peči i. t. d. proti gotovemu plačilu. Kupec mora kupljeno blago takbj proč spraviti. (b'9(J—1) r A. BADICHER-j— n ♦ ♦ I I zaloga čevljarskega blaga, I Židovske Ulice si. G, ♦ priporoča častitemu občinstvu svoje lastnoročne iz-£ delke čevljarskega blaga /.a ;;ok|umI»*. ««i«.jm- iti I otroke v najlepših Izdelkih in po ntjnžjih cenah. ♦ — Dalje opozarja imenovana firma na svojo bogato zalogo (1503—12) čevljev za dečke in deklice, ki se Izjemoma po jako ziiižtiiie) v--ni razprodajejo. I * i tu. -------- [f. tri. Lr. PSenica, hktl. . . . ti 0 Špeli povojen, kgr. . - 86 -841 Rež, , ... 5 5.'! Surovo maslo, „ j Ječmen, „ . . . 458 Jajce, jedno .... -3-5 > Oves, „ ... j Ajda, „ . . . 3 U': Mleko, liter .... - 8 4 39 (Joveje meso, kgr. - 64 Proso, „ ... 5 20 Telečje „ „ - «0 Koruza, „ ... 5 Bi 1 Svinjsko „ . - VI i Krompir, „ , . 286 Koltrunovo „ „ — 35 'Leča, „ . . . ■s - Pišaneo ..... - 46 Grah..... 8 — - 17 Fižol, „ . . . 8 60 Seno, 100 kilo . . 2 05 Maslo, kgr. . — 90 Slama, „ . . i m; Mast, „ — 76 Drva trda, 4 Q metr. 7 60 ! Speh friSen, n — .VI „ mehka, „ n 5 50 Meteorologično poročilo. zevanja v mm. Ko-Nebo krina v mm. 7. ziutra'1724-46 nm. 2 pop. 9. zvečer 728'51fi. 726 2-1 im«. 8-2°C B-8U C si. BVZ. sl. j Z. al. jz. jas. d. jas. ohl. 0-00,i,i, Najgotcvcjše, najhitrejše in najcenejše sredstvo za čiščenje in zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina je prava francoska galerta tvrdke COIGNKT & O. v Parizu, Lpnu, Marseilln. To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri t \ rti ki \. n\\\tTnw\ v Uubflani, pisarna v Tavčar-Jevl palači. (587—15) i ■ mw m m m "rijTi LM a ■ ■ m L*! Tekoče zlato in srebro k ■ ■ a n m 13 'B za zlafienjo in /.bolj'anje okvirjev; lesenih, kovinskih, porcelanastih In steklenih »tvarij; zh posreb« renjc kovinski.■ stvarij. Vsakdo jako lahko s tein pozlati ali posrebrl vsako st\m-. Cena steklenici 1 gld. PrOti gotovemu* plačilu (tudi v pismenih znamkah) ali proti povzetju so dobiva pri I«. 'E^Felch-u ml. v Brnu (Moravsko). (081—5) Ti i lil Ifc i ■ Hi ■ «. M ■ ■ ■ ■ ■ O S: loja temperatura 5-511, za 26ft nad normalom. X>i;majs3£Si borza dne" 25. novembra 1.1. (Izvirno telegrafične pore I Srebrna renta . , -'.lata renta . . 5°/« marčna r ita Kreditne akcije......... London .... ........ Srebro.......... Napol C. RT. Cekini ..... . . , . Nemške D ri-u 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld Državne srečko lt 1 1861 100 gkl Ogrska Jata. renta 4 , „ papirna renta 6*/,...... 5B/o štiiji inkc zemljišč odvez ohlig Dunava reg srećku B0/« 100 gld Zemlj. obč avstr. 4Vi°/o 5''a<:' zrtat ''»t' Prior, oblij: Elirabetine -apad ieleznio Prior, oblig Ferdinandove sov. Želev.ni.u KreditiM- arečkt 100 gld Bndolfove srečke . 10 , Akcije anglo-avstr. banke 120 . Tramniway-druft. velj 17o gld n. v 82 gld. 35 kr. 62 70 fi 108 „ 90 n 99 „ 90 n 874 „ — 2*5 „ — 125 „ 65 n ~~ n 9 , 99 5 „ St7 «1 n 75 127 r 9 172 a 50 u 68 . 05 90 ,. 10 n m . — 3 iij , 25 n 125 „ 20 116 p 15 105 „ 50 n 177 „ — * 17 „ 75 t 9rt „ 25 n lf8 . — j Burgundsko vino. j To fino in dobro Burgand- S sko vino Ogorske I francoske t rte, H iiHsnjeno V obširnih vinogradih na Ogerskeui ptipoiofiajo slavni & zilravniki zaradi l(J0ga inilobo I in izvrstnili svojstev pri želod- g eevili bolesnih, pom.mjlia- % nii krvi, oal bljenji, di.arr- & Jioe in rekonvale^cenoi /. § - Zdravilnica v Lintlcvviese (Šle- | zija. uporabna to vino za več kakor 15 let lo pripb« -i» roća posebi u kol okropfinjoče pri rckoninlrsiepci. 'jt Jik. maja do-poslani sladni izdelki so so jako dohri pokazali. Več let trajajočo uuičiio kapljanji.' po ema, slast do jedi so je pbvokšala. Prosim, po.5jito mi z vračajočo pošto 33 steklenlo zdravilnega piva iz sladnega izvlečka. S spoitovunjem dr. Hugo K ust, c. kr. polkovni zdravnik: 7. hazurskega polka v Tolni na Ogerskeui. V Koliuu na E., 2. julija !885. Zahvaljujmn so Vam iz vsega srca, da sem zopet ozdravel vsled uživanja VaSega zdravilnega piva iz slad nega izvlečka. Pet let sem bolehal na nekej ho-leznl v želodci in sem se ozdravil, ko sem porabil 85 steklenic Vašega sladnega piva. Martin Kaozmarek, gostilna pri levu. (691—2) Opomini. Slatini izvlečki to pouarojiijn, ni kar mora paziti zdravnik in kolnik. 1'riatni sladni iulclki Ivana llolla mora'0 imeti varstvono zuamko Q)odol.o i^untitulja Ivuna liolTa in Ivana IlofTa), <'i>ne im DmiaJI: Zdravilno nivo iz gladnoga izvlečka (z ubojem in itokleaioami)i o Htukiui.io wlil.13 stoklMiiio «1:1. 7.lili, 2h utoklonio gld. 14.00, 58 Hluklonio gld. 21).10. — Koncpiitrovi.nl llndnl izvleček: 1 flacon «1(1. i.12, pol OjloOM 71) kr, — Sladna čokolada: pol kilo I. gld. 2.40, II. glđ. 1.u0. — Sladni bonboni v zavitkih 11 liO kr., 30 kr.