NO. 243
Ameriška Domovina
/% mm t W	IU"— H O /VIC1
AMRMCAM IN tPHUT fOR€UW IN UNOUAM ONiY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 16, 1964
SLOVCNIAN
MORNIMG NCWSPAPCB
ŠTEV. LXH — VOL. LXH
Tilo se razgovarjal s tujimi časnikarji
Povedal jim ie, da bo obiskal V/hodno Nemčijo, da si bo štel v čast obisk De Gaulla ter da ho Djilasa še pustil sedeti.
Beograd, sfrj. — Na osmi
komunistični kongres v Beograd j® prišlo tudi nad 100 tujih časnikarjev. Takih, ki niso stalno v Beogradu in jim radi tega ni treba paziti, da se ne zamerijo komunističnemu režimu. Zato so ^uji časnikarji stavili Titu res 2animiva vprašanja.
Tito je na tiskovni konferen-ci povedal, da bo obiskal Ul-kfichta v Vzhodni Nemčiji. To Pomeni, da se ne boji, da bi se bolj zameril bonnski vladi, k^orda pa tudi upa, da bo bonn-ska vlada spremenila svoje sta-Bsče in da bo obnovila z njim rodne diplomatske stike, ki so Sedaj pretrgani že precej let. tudi upa, da ga bo obiskal Gaulle. De Gaulle namerava Oarnreč obiskati več satelitskih Prestolic. Ali bo general vključi v svoj načrt tudi obisk v Pogradu, še ni jasno. Tito je Samo rekel, da odločitev leži v ^kah de Gaulla.
Saj tudi Franco zapira politične nasprotnike!
v Časnikarji so ga spraševali, femu ne da Milovanu Djilasu lobode, saj Djilas sedi že 6 let v Sremski Mitroviči in to je v&mlarle dovolj. Pa je Tito od-ftoVoril, da nima zakonite možati za pomilostitev. Kot da bi njegov parlament ne mogel ^Pti primernega pooblasitila. Ti-to se je izgovarjal še bolj nerod-tl°' Skliceval se je na španske-diktatorja Franca, ki svoje Politične nasprotnike obsoja na '0 hujše zaporne kazni! Tito je obsodil Djilasa na 8 let, Franco ^ Pa ravno te dni obsodil 13 ko-^aistov vsa!kega na 15-20 let. ltovo sklicevanje ni bilo pravo Razodetje samo za časnikarje, Oaipak verjetno tudi za Franca v Madridu.
^Kaj misli o padcu tovariša ruščeva? Nič, ker ima pod ko-^bPizn^Q,^ vsak tovariš pravi-p’ demisijonira, torej tudi ruščev. Tito se je s tem posta-^ na stališče sedanjega kolek-1Vnega vodstva v Kremlju. Ali S.e bo pa sam poslužil pravice ° demisije? Ni dal odgovora, ac' Pa je rekel, da se v Jugo-. aviji take zadeve obravnavajo
lavno.
■^li bodo titovci šli na komu-stično konferenco v marcu v . °skvi? Morda, toda odločitev se bi padla. Pot za spravo tudi Sedanji'm kolektivnim vod-°m je torej še zmeraj odprta.
Novi grobovi
Angela Lunder
Sinoči je umrla 64 let stara Mrs. Angela Lunder s 6704 Bonna Ave. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Zakrajškovega pogreb, zavoda. Podrobnosti jutri.
Orššska Gvajana ima novo viaifo - Jagan moral iti
GEORGETOWN, B. Gv. — V ponedeljek je bil zaprisežen Forbes Burnham kot novi predsednik vlade, potem ko je bil dotedanji levičarski predsednik vlade Jagan odstavljen z ukazom kraljice Elizabete II. Jagan je trdil, da volitve, pri katerih je njegova stranka izgubila večine, niso bile poštene.
Novo vlado sestavljata opozi-cionalni stranki Narodni ljudski kongres, v katerem so pretežno črnci, in Združena sila, stranka konservativcev pod vodstvom industrijca Petra D’Aguiara. Jaganova Ljudska progresivna stranka je izrazito levičarska in Jagana samega sumijo, da je pravi komunist. V novem parlamentu ima Jaganova stranka 24 poslancev, Burn-hamova 22, Aguiarova pa 7. Vladna koalicija ima torej 5 glasov večine.
Amerika pognala domov tri ruske vojaške atašeje ter poklicala svoje iz Moskve
WASHINGTON, D.C. — Združene države so sporočile sovjetskemu poslaništvu, da so trije sovjetski vojni atašeji v Združenih državah “nezaželje-ne osebe”, kar pomeni v diplomatskem jeziku, naj izginejo iz dežele, sama pa je istočasno poklicala domov tri svoje vojaške atašeje iz Moskve.
To trojico so Rusi obdolžili, da je fotografirala vojaške naprave na svoji poti preko Sibirije na Japonsko. V Habarov-sku so jih prejeli in jim zaplenili tudi “vohunski material” kot ročne ure. Po vrnitvi v Moskvo, so jim omejili gibanje skoraj na izključno glavno mesto Sovjetske zveze. Podobno so storili tudi z angleškim vojaškim atašejem. Angleži so tega odpoklicali že preje in zahtevali od Rusov, da odpokličejo svo-
Humphrey odgovoren za socijalno politiko
Podpredsednik je prevzel odgovornost za izvajanje civilnih pravic m nadzor nad vojno proti revščini.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je pretekli četrtek izročil podpredsedniku vse tiste posle, ki jih je dobil svoj čas od Kennedyja in jih do sedaj vodil kar sam:	Humphrey
je postal odgovoren za splošno usmerjanje federalnih organov za zaščito ravnopravnosti pri zaposlitvi črncev. Ti organi morajo skrbeti, da črni brezposelni niso zapostavljeni, kadar iščejo delo pri podjetjih, ki imajo federalna naročila ali pa ki trgujejo s federacijo. Johnson sam se je pečal s to nalogo, ko je bil podpredsednik.
Humphrey je pa sedaj tudi postal neke vrste generalni nadzornik nad vojskovanjem proti revščini. Zakon predvideva poseben posvetovalni odbor, ki naj skrbi, da se posamezni federalni organi ne bodo med seboj trli ali pa po nepotrebnem tekmovali, kadar se bo vsak v okviru svoje pristojnosti boril proti revščini. Boj proti revščini ni namreč samo v rekah “Urada za gospodarske priložnosti”, ki mu načeluje Kennedyjev svak Shri-ver, ampak tudi v rokah posameznih federalnih uradov, ki so se pečali s teon vprašanjem še predno je,sedanji zakon o boju proti revščini bil izglasovan.
Shriver se je upravičeno bal, da bodo njegovemu uradu nasprotovala posamezna federalna tajništva kot na primer za delo, za socijalno politiko itd. in pa tudi nekateri avtonomni federalni uradi. Nasprotovanja bodo morala sama po sebi roditi trenja in tekmovanja, ki bodo boju proti revščini samo škodovala. Zato je Shriver spravil v zakon paragraf o Svetu za gospodarske prilike, ki naj bodo njegovi člani posamezni federalni tajniki. Da se ti ne bi mogli prepirati med seboj, je sedaj postavil Johnson na čelo svetu samega podpredsednika, da bo po potrebi krotil preveč goreče bojevnike proti revščini. Humphreyjevega imenovanja je gotovo najbolj vesel Shriver,
Kanadski spodnji dom izglasoval novo zastavo
OTTAWA, Can. _ Po več mesecih razprav in debat je parlament končno včeraj zjutraj izglasoval s 163:78 novo kanad-sko državno zastavo, ki jo je priporočil iz vseh strank sestavljen odbor parlamenta. Zastava ima na belem polju, omejenem na etoeh koncih z navpičnim rdečim robom, rdeč javorov list.
Predsednik vlade Pearson je še pred glasovanjem pozval vse stranke, naj se enoglasno izjavijo za novo zastavo. Konservativci so njegov poziv zavrnili in glasovali proti. Debata o novi zastavi se je vlekla v parlamentu pred glasovanjem 33 dni. Predlog je šel včeraj pred senat, kjer utegne doživeti še tudi dolgotrajni boj. Spodnji dom parlamenta med tem nadaljuje debato o še eni zastavi — Union Jack, ki naj bi kazala kanadsko pripadnost britski Skupnosti narodov.
Za to se posebne ženejo konservativci, ki so iz teg,a razloga tudi najhujše nasprotovali čisto novi kanadski zastavi, ki naj bi odstranila vse znake povezanosti Kanade z Veliko' Britanijo.
kajti pod varstvom Huimphrey-jega pomorskega atašeja iz Lon- ja bo lažje držal na vajetih svo-dona.	j je tekmece.
LE KAJ JIK ZANIMA?
NEW YORK, N.Y. — Svet za zunanje zadeve je izvedel povpraševanje po vsej deželi in pri tem dognal, da okoli 25 od-strotkov odraslih ljudi v Združenih državah ne ve, da vladajo na Kitajskem komunisti. Enako število odraslih ljudi v Združenih državah tudi ne ve nič o vojni v Južnem Vietnamu.
Če pomislimo, da sta obe ti stvari izredno pommebni za vso našo deželo, potem se moramo vprašati, le kaj ta četrtina odraslih ljudi Sodi ' o svetu in položaju naše dežele v njem?
Kdo je zadel boljše?
PARIZ, Fr. — Pressed. Francije De Gaulle je nedavno povabil diplomatski zbor na lov. Ameriški poslanik Bohlen je imel pri tem največ srfcče, sa. je ustrelil kar 83 ptic, Anglež Dixon pa 76. Rus Vinogradov je ustrelil le 75 ptic, zadel pa je v polno, ko ga je predsednik De Gaulle povabil, da se je z njim v njegovem avtomobilu peljal domov.
TREZNA BESEDA NIGERIJE
Zunanji minister Nigerije je včeraj v Varnostnem svetu kot prvi predstavnik katere izmed afriških držav spregovoril trezno besedo o Kongu. Svoje afriške tovariše je pozval, naj se ne mešajo v kongoške notranje zadeve, četudi predsednika vlade Konga Čombeja ne marajo. — Organizacija afriške edinosti sklicala nujno konferenco.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Debata o ameriško-belgijskem posegu v Kongo za rešitev belih talcev se nadaljuje. Stališče Združenih držav in Belgije sta odločno in jasno obrazložila najprej belgijski zunanji minister Spaak, nato pa ameriški zastopnik pri ZN Stevenson. To predlagateljem obsodbe nastopa Združenih držav in Belgije ni vzelo poguma, še vedno označujejo ta nastop za “napad” in “neokolonializem” in zavračajo njegovo izrazito humanitarno stran. Včeraj je kot prvi Afričan nastopil v obrambo ameriško-belgijskega nastopa zunanji minister Nigerije Wachuku. Njegov glas je bil toliko pomembnejši, ker je Nigerija po številu prebivalstva največja država vse Afrike in od vseh držav črne Afrike najbolj ustaljena._____
Wachuku je priznal, da je imela kongoška vlada polno pravico dati Belgiji in Združenim državam pravico iti reševat talce, v glavnem njihove državljane, na ozemlje, ki je bilo v oblasti u-pomikov proti tej vladi, ko sama ni imela možnosti, da poskrbi za njihovo varnost, vodniki upornikov pa takega jamstva za nje niso marali dati. Nigerijec je primerjal Čombeja s sv. Pavlom, ki je najprej kot Savel preganjal Kristusa, nato pa je zaradi njega sam trpel.
Čombe se je najprej boril proti enotnosti Konga, dokler niso čete ZN njegovega odpora zlomile v januarju 1962. Sedaj pa je postal glavni zagovornik in borec za ohranitev enotnosti in edinosti Konga.
Zastopniki onih afriških držav, ki so se pritožile pri ZN zaradi ameriško-belgijskega nastopa v Kongu, so se ironično posmehovali Nigerijcu, ko je branil Čombeja. Zastopnik Kenije je nato znova z vso ostrino napadel Ameriko in Belgijo ter ti dve dolžil krivde in odgovornosti za vso “krvavo kopel” v Kongu.
se vsaj načelno strinjajo z njenim stališčem in zavračajo obtožbo afriških levičarjev proti Ameriki in Belgiji.
Ti so sinoči sklenili sklicati nujno konferenco Organizacije afriške edinosti na razpravo o Kongu. Ta naj bi dosegla edinost stališča vseh afriških držav. Zdi se, da je naloga pretežka in da jo konferenca ne bo rešila.
Posvet afriških zastopnikov
Nastop nigerijskega zunanjega ministra je vznemiril afriške države, ker je pokazal očitno, da v Organizaciji afriške edinosti dejansko edinosti ni. Nigerija je to prva očitno pokazala, je pa še več drugih držav črne Afrike, ki
"V
Čudna so pota naše zunanje politike
StV(
bo mirnejšo službo
Washington, d. c. — m.
j^°W> ameriški konzul v Stan-
-Vviliu v Kongu_ ki go ga imeli
oporniki toliko časa v hišnem
aPoru in so ga rešiii šele bel-
'Iški padalci, se ne bo več vrnil V Jr
^vongo. Imenovan bo v odde-lu' državne§a tajništva, ki izde-načrte za politiko Združ.enih
^OUOY
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in vetrovno. Zvečer °žnost dežja. Najvišja tempe-atura 44.
CLEVELAND, O. — Vzemi-1 mo na primer slučaj Pakistana. Tam so bile predsedniške volitve, volili so po ameriškem vzgledu volivne može — 80,000 po številu —, ki naj začetkom januarja izvolijo sedanjega diktatorja Ayuiba Khana še naprej za predsednika republike. Z Ayubom je tekmovala sestra u-stanovitelja pakistanske države Miss Jinnah, ki jo je za kandidatinjo postavil blok petih opozicijskih strank. Volivni boj je bil živahen, med drugim sta oba bloka kar tekmovala, kako bi bolj napadala Ameriko. Vsi so mislili, da bodo napadi na nas ponehali po končanih volitvah,
no v Leopoldville. Zato pa nas pakistansko časopisje blati kot kolonij aliste in	imperij aliste.
Pakistan bomo seveda podpirali še naprej, ker je Ayu'b naš zaveznik.
Ali slučaj z Egiptom. Egiptovski diktator Naser spada skupaj z alžirskimi Ben Bello in Titom med glavne organizatorje dop-piranja kongoških upornikov. Iz rok divjaških upornikov smo iztrgali nekaj tisoč belih “talcev” in jim rešili življenje. Zato so nas afriški diplom at je napadali v Varnostenm svetu na tako neolikan način, da je moral naš glavni delegat Stevenson — prvič, odkar obstoja Varnostni
pa se vkljub temu še nadalju- svet — imenoma kritizirati di-jejo.	|plomate iz Malija in Gvineje in
Med tem je naša dežela pod- našteti s pravim imenom vsa prla po 1. 1951 pakistansko re-| divjaštva, ki so jih uporniki na-publiko z zneskom $3 bilijone, pravili. Kot dodatek je ravno samo letos smo poklonili Paki- isti dan izjavila angleška vlada
stanu $400 milijonov. Najlepše pa še pride:	v znani kongoški
akciji so naša letala rešila smrti 150-300 Pakistancev, ki so jih pripeljala iz Stanley villa na var-
uradno v parlamentu, da so u-porniki poklali 20,000 kongoških domačinov, med njimi kar 5,000 v Stanleyvillu. Takoj za Ste-vensonom se je priglasil v Var-
nostnem svetu k besedi Naserjev zunanji minister in obsodil naše reševanje talcev kot “napadalnost”, ki jo je treba smatrati za imperijalizem in koloni-jalizem.
Prav te dni se egiptovski di-plomatje trudijo v Washingto-nu, da bi pridobili naše državno tajništvo, naj jim da še za 35 milijonov dolarjev deželnih pridelkov, kar naj bi bil dodatek k 140 milijonom, za kolikor so letos že dobili hrane. Naša diplomacija pravi, da so to, kar se godi v Kongu in Varnostnem svetu in je povezano z Egiptom, le “neprijetni dogodki”, ki jih je treba pozabiti, to se pravi, Naserja je treba še naprej podpirati, “ker je tako vpliven v a-rabskem svetu”.
Nič boljši ni alžirski Ben Bella. Ima doma okoli tri milijone lačnih rojakov, ki so siti samo takrat, kadar dobijo kruh iz ameriške pšenice, ki je seveda Ben Bella še ni plačal in jo nikoli ne bo, ker nj njegov denar nič vreden. Pa vendar poši-
lja skupaj z Naserjem hrano, o-rožje in municijo v Kongo, da uporniki ne propadejo. Amerika ga bo seveda podpirala še naprej, četudi se Stevenson razburja v Varnostnem svetu. Bivši državni tajnik Dean Acheson pa tako politiko imenuje s pravim imenom: neumnost.
Tito je nekoliko previdnejši. Ve iz lastne skušnje, da ameri-
Vrhovni sovjet konča! zasedanje brez senzacij
MOSKVA, ZSSR. — Morda je bila senzacija v tem, da ni bilo nobene senzacije. Vsi so' na primer pričakovali spremembe v vodilnih organih ruske komunistične stranke, v kolikor že niso bili objavljeni. Pa so ostali na svojih mestih maršal Mali-novski, tovarišica Furceva, Še-lepin, nova zvezda, pa ni nič napredoval. Vse to so poslanci pričakovali.
Le malokdo je opazil, da komunistično vodstvo ni predlagalo nobenih sprememb v organizaciji ruske industrije, kar so napovedovali od več strani. Edi no tovariša Hruščeva so pregnali z mesta predsednika komisije za novo ustavo, na njegovo mesto je bil izvoljen tovariš Brež-njev. Hruščev pa je še zmeraj ostal član Vrhovnega sovjeta, e-dina čast, ki mu je še ostala. Morda je režim na to čast pozabil.
Pomanjkanje senzacij po mnenju poditičnih opazovalcev potrjuje pravilnost domneve, da se odnosi v predsedstvu glavnega odbora še niso ustalili in da o, ravnovesju sil še ne moremo govoriti.
Sv. oče ima že narejen načrt za Božič
VATIKAN. — Sv. oče bo imel polnočno sv. mašo v Sikstinski kapeli, ki se jo bo po tradiciji udeležil diplomatski zbor, ki je akreditiran pri Vatikanu. Zgodaj zjutraj bo pa šel maševat v neko revno rimsko predmestje.
ška javnost in Kongres lahko Nadnjo mašo bo opravil na stop prekrižata račune njegovih pri- nicah pred vhodom vl cerkev jateljev v državnem tajništvu. gv pe^ra Zato je na tiskovni konferenci.

ki jo je imel pretekli teden za tuje časnikarje v Beogradu, samo izrazil svoje simpatije za kongoške upornike. Ali jih bo tudi pedpiral, so ga vprašali tuji časnikarji. To bomo šele videli, je odgovoril Tito. Čaka pač, kako bo Amerika nagradila Naserja in podobne nevtralce za njihovo politiko napram kongo-škim upornikom. Ako ga bo, bo Tito dobil pogum in začel očitno podpirati kongoško tovarišijo.
Takoj nato bo imel tradicijo-nalni blagoslov iz svojega stanovanja. Ako bo pa vreme lepo, pa tudi s pročelja cerkve. Njegov božični nagovor po radiju bo pa 22. decembra ob 2. uri popoldne.
Johnson pojde v Pariz prihodnjo pomlad
WASHINGTON, D.C. — V Beli hiši so se po dolgem preudarjanju odločili, da je treba smatrati prihod predsednika De Gaulla na pogreb Kennedyja za
Iz Clevelanda in okolice
Božična AD—
Prihodnji ponedeljek, 21. decembra, bo izšla božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor 14 jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 35c (lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 Sr. Clair Ave. Za pošiljatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje je treba poslati 50c.
Za Štefanovo—
Društvo SPB Cleveland priredi v soboto, 26. decembra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. veselo ŠTEFANOV AN JE. Vstopnice so naprodaj v trgovini Fa-milia na Glass Ave., v Baragovem domu na St. Ciair Ave., v trgovini z moškimi oblačili Jože Melaher na St. Ciair Avenue in v Slov. domu na Holmes Ave.
Vse pri starem—
Tajnica Podr. št. 10 SŽZ sporoča, da je ostal ves stari odbor tudi za leto 1965.
Letna seja—
Klub slov. upokojencev za St. Clairsko okrožje ima jutri, v četrtek ob dveh popoldne letno sejo v spodnji dvorani SND. Vse članstvo vabljeno!
V bolnišnici—
Anne Gustinčič iz Madisona, Ohio, por. Pavček, je srečno prestala dve težki operaciji v Suburban Community bolnišnici. — Zdravje se ji počasi obrača na boljše. — Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja.
Nov odbor—
Klub slov. upokojencev v Eu-clidu je izvolil za prihodnje leto sledeči odbor: predsed. Kris Sto-kel, I. podpredsed. Anton Sre-brot, II. podpredsed. Josephine Škabar, taj. John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, zapis. Frank Česen, blagaj. Andrew Božič, nadzor. Molly Legat, Mary Kobal in Jennie Leskovec. Seje so vsak prvi četrtek v SDD na Recher Avenue.
K molitvi—
Članice Collinwood Hive 293 the Maccabees so vabljene danes ob 7. uri zvečer v Zeletov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi in da izkažejo zadnjo čast umrli Mary Ipavec.
-------o-------
Tant trdi, da je na Cipru mir
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavni tajnik Združenih narodov je poslal Varnostnemu svetu ZN priporočilo, v katerem trdi, da so na otoku Cipru boji med Grki in Turki ponehali, da pa še ni prišlo do politične rešitve, ki bi jamčila za stalen mir, zato ne preostane ZN nič drugega, kot da svojo policijsko silo na otoku obdrže tam še za nove tri mesece.
Ta sila je sestavljena iz 6,279 mož iz sedmih držav in je prišla na osnovi v Varnostnem svetu 4. marca letos odobrene resolucije. Sodijo, da bo Varnostni svet razpravljal o Tantovem predlogu še pred sredo prihodnjega tedna. Nova resolucija mora biti odobrena pred 26. decembrom, ko poteče vojaštvu ZN na Cipru sedanji rok.
uradni obisk in da je sedaj ameriški predsednik na vrsti za o-bisk pri francoskem. Tako so odločili, da bi bil za tak obisk najprimernejši prihodnji marec.
4117 St. Clair Ave.
Ameriška
'm	rwrTriKM • ••
HZndersou 1-0628 — Cleveland, Ohio 44108
National and International Circulation
Vublisbed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Julv Manager and Editor: Mary A. Debevec
NAROČNINA:
k* Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
t'nited States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 243 Wed., Dec. 16, 1964
Eric Hoffer o naših črncih
Isti nagibi silijo tudi črnce, da zahtevajo praviloma povsod prednosti v večjem ali manjšem obsegu. Tega naravno ne omenjajo demonstrantje in organizatorji nemirov, vendar pa trdi Hoffer, da je Ko res. Črnci utemeljujejo to svoje stališče zelo preprosto: “ker smo bili do sedaj zapostavljeni, moramo od sedaj naprej imeti prednosti.’’
Hoffer vidi, da prihaja čas, ko bodo ameriški črnci prišli do polne zakonite ravnopravnosti in da še takrat ne bodo zadovoljni, ker jim zakonita ravnopravnost ne bo dala tistega ugleda kot črni skupnosti, kot jo imajo druge narodnostne manjšine, na primer Irci, Judje itd. Zato jim svetuje, naj napravijo že sedaj načrt, kako naj se kot skupnost dokopljejo do večje veljave. Misli, da bi dobili dosti pobude, ko bi na primer analizirali, kako so prišli Irci, Judje itd. do svojega položaja v ameriški družbi. Dokler črna skupnost ne bo imela takega programa, bo zmeraj spodnja plast v ameriškem narodu. Ni pa prepričan, da bodo njegovi črni rojaki sledili njegovemu nasvetu.
Sedanji boj za zakonito ravnopravnost črncev na političnem socijalnem, gospodarskem, prosvetnem polju itd.„ je torej samo prva doba v reševanju problema naših črncev. Sledila bo druga doba, ki si bo postavila za cilj, da je črna skupnost ravnopravna tudi v ameriški družbi. Ta doba se ne bo odlikovala z boji na ulicah, demonstracijah, piketira-nju, ne bo torej padla v oči, zato bo pa za naše črne državljane veliko trši oreh kot sedanja.
Velika blagodat svobodne demokracije obstoji v tem, da ima vsako gibanje, sranka, struja, organizacija kritike v svojih lastnih vrstah. Kdor ne razume načel svobodne demokracije, imenuje take pojave razkol, cepljenje sil, ner-gaštvo, opozicijo itd. Kdor pa ve, da svobodna demokracija jamči za vse človeške svobode tudi v okviru vseh pojavov družbenega življenja, mora biti takih pojavov samo vesel. Skrbi jo, da nobena skupnost ne zamre v svojem lastnem razvoju in da ne zapusti pot, ki jo vodi k njenemu cilju. Zato smo lahko veseli in srečni, da lahko opažamo take pojave prav pri vseh naših ameriških organizacijah, tudi takih, ki jih javnost nosi na rokah ali pa smatra za nedotakljive.
Med take spada gotovo tudi gibanje za civilne pravice, ki je namenjeno predvsem koristim naših črnih državljanov. Simpatije do gibanja so tako splošne, da si težko kdo upa gledati na naše črnce tudi od kritične strani. Zato se pa taki kritiki pojavljajo med našimi črnci samimi. Med njimi ni gotovo na zadnjem mestu pisatelj Eric Hoffer, črne polti, že pri letih, bivši pristaniški delavec brez vsake sistematske splošne izobrazbe, pa vendarle znan književnik. V svojih spisih je posvetil tudi dosti premišljevanja temnim stranem v značaju ameriških črncev, ki jih je kar precej. On jih lahko kritizira, ker je črne polti, vsakemu drugemu javnemu delavcu bi bilo to izredno težko.
Hoffer je svojo zadnjo knjigo namenil analizi značaja ameriških črncev. Analiza ne odkriva samo svetlih potez v tem značaju, obravnava z veliko prodornostjo tudi temne. Med najvažnejše med njimi šteje sledeče:
Ameriški črnci se premalo zavedajo svoje skupnosti, ker preveč trpijo na predsodkih svoje manjvrednosti. Če le morejo, bežijo od nje. Vsak črni Amerikanec beži od svoje rase, ako si opomore na gospodarskem, kulturnem, umetniškem in športnem področju. Misli, da se bo najbolje počutil v svoji ozki poklicni okolici, ki rasnih razlik noče vpoštevati. Vsi njegovi napori stremijo za čim hitrejšo integracijo v ameriško življenje. Pri tem ga podpira tudi splošna ameriška težnja, ki sili vsako manjšino na čim prejšnjo pozabo vsega, kar je do sedaj imela posebnega v svojih življenjskih nazorih, v posebnem pojmovanju življenja, v svojih navadah in običajih. Torej čim hitrejši potop v “ameriški način življenja”, ki ga imajo mnogi vidni Amerikanci za glavni steber ameriškega naroda.
Želja po čim hitrejši integraciji ubija, tako pravi Hoffer, vse tipične dobre poteze v značaju ameriškega črnca. Mu jemlje tudi vsako željo, da bi uveljavil svojo skupnost v ameriški javnosti, kot to dela večina ameriških narodnostnih manjšin. Črnci ne poznajo ne svojih kulturnih in prosvetnih ustanov, ne poznajo svojih lastnih gibanj na literarnem, umellniškem in športnem področju. To vidimo lahko zelo nazorno v našem mestu. Slovencev ni bilo v Clevelandu nikoli toliko, da bi številčno pomenili kaj prida. Ko so se začeli doseljevati, so bili pravi proletarci in vendar so si pritrgali od ust, da so postavili svoje narodne domove, žrtvovali so prosti čas, nočni počitek, da so organizirali svoja pevska društva, gledališke družine, da so ustanovili lastne socijalne ustanove itd. In vendar jih je bilo v primeri s črnci samo dobra pest. Črnci vkljub svojemu številu niso nikjer v Ameriki ustvarili kaj podobnega. Zmeraj jim je manjkalo tako močne zavesti k skupni pripadnosti, da bi se odločili za skupne žrtve njej vprid. Vse to je rodilo zanimive posledice.
Voditelji črnih organizacij se na primer brigajo največ za defenzivo, redkokdaj za ofenzivo. Vedo, da jim bodo črni rojaki sledili le takrat, kadar se borijo za njihove pravice, ne pa tudi takrat, kadar bi bilo potrebno pokazati naši javnosti konstruktivne spoobnosti. Boj za civilne pravice je v bistvu boj proti krivicam, ki se črncem godijo, ne pa boj za večjo veljavo črne manjšine v ameriškem javnem življenju.
Črna gibanja se ravno radi strahu pred seboj zelo rada zanašajo na pomoč tistih njihovih prijateljev v vrstah belih Amerikancev, ki so pripravljeni, da se žrtvujejo v korist črnim rojakom. Med tistimi, ki se aktivno udeležujejo boja za civilne pravice, igrajo beli državljani nenavadno visok odstotek. Beli državljani se na primer nikoli ne potegnejo tako goreče za dobrobit drugih ameriških narodnih manjšin. Hoffer še posebno povdarja, da beli Amerikanci naberejo med seboj največ sredstev, ki so potrebna za boj za civilne pravice. Med tistimi, ki organizirajo registracijo črnih volivcev, imajo beli študentje večino.
Pomanjkanje samozavesti goni naše črnce tudi na taktiko, da iščejo svoje nasprotnike najpreje tam, kjer računajo na najmanjši odpor. Zato radi iščejo sovražnike ne toliko na jugu kot v ostalih delih dežele. Ne smejo nas namreč zapeljati nemiri v južnih državah. Tam so nemiri velikokrat res veliki in hudi, toda po številu pa ne napravijo zmeraj velikega, vtisa.
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, 111. — Lepo jesensko nam znajo zvišati za kakih par vreme smo letos imeli po osrednjem zapadu. Za ljudi, ki radi na soncu sedijo, kakor smo stari penzijonisti, si boljšega vremena kar misliti nismo mogli.
A farmarji pa letos tožijo, da je bilo vreme veliko presuho, zla-si za zimske posetve, ki zahtevajo močo', da že pred hudim mrazom dobijo pogon in tako spomladi močneje poženejo. Po nekaterih krajih so polja res suha, da je površina kakor bi jo s pepelom kdo posul. Edino upanje je zdaj, da bo nam dala zima več moče s snegom in dežjem.
To pišem po Zahvalnem dnevu. Nekateri stari pravimo temu narodnemu prazniku še vedno “Chicken Day”. V starih časih smo proslavljali po tukajšnjih okoliških piNsmegairakih krajih ta praznik s pečenimi kokošmi.
Gostilničarji (salonarji), ki jih je bilo tiste čase precej po teh krajih, so pripravili zlasti večer pred praznikom dosti pečenih kokoši, katere smo potem “raf-lali”. Srečke so- bile po 5o. Navadno za vsako kokoš 12 srečk.
Ko je bilo prodanih 12 srečk, je saluner zavrtel kolo in eden izmed dvanajstih je zadel kokoš, katero je potem saluner navad no postavil na baro in gostje, ki so srečkah za njo, so jo razrezali in použili, nato pa se je pilo in pelo. Tako je šlo ves večer in veliko zabave je bilo pri tem.
Kokoši so bile v tistih časih po ceni. Tudi v sedanjih časih niso drage in kokošje meso je cenejše kakor pa so zdaj n. pr. gole goveje kosti, če jih hočeš kupiti za juho. Tedaj pa, ko sva šla rajnkim Matijem Kompcm pred Zahvalim dnem na farme kupovat kokoši, sva jih dobila kaka dva polna precej velika kur-nika, najmanj kakih 60 do 75 kokoši, za katere je plačal po kakih 20c za kokoš, včasih še kak cent manj. Pečena mu je prinesla 60c, kar ni dosti, ampak (kokoši, če so jih dobro osolili, so potem pripomogle, da se je bolj pilo za baro in tako je uspeval “kšeft” tiste čase. Znati je bilo treba, pa je šlo, in to pravilo velja še dandanes. Le razlika je, da v tistih starih časih si z 1 dolarjem kar dobro proslavil predvečer takega praznika. Zdaj pa, kakor pripovedujejo tisti, ki hodijo na take veselice, ne opravijo dosti niti z enim desetakom. .. Kaj hočemo, drugi časi in po sedanjosti se vse ravna.
* “KAKO SI ZADOVOLJEN Z
“kvodrov” naše penzijone. Ampak Jože, prehitro pa ni za verjeti takim obljubam. Pri politi-karjih so besede poceni. Pred volitvami mnogo govorijo, potem, po volitvah pa navadno vse pozabijo, mnogi še, kako jim je ime, menda zato, da bi jih ljudje ne poznali in ne mogli po vpraševati kaj, n. pr. v kak pi-sker so dali kuhat in parit svoje obljube, ki so jih dajali pred volitvami. Ej, Jože, politikarji so politikarji... s tem sem skušal postaviti soseda Jožeta na realna tla glede obljub, ki smo jih bili deležni pred volitvami.
Jože je začel malo pisano gledat in izgledal je s svojim izrazom na obrazu, da je sam pri sebi mislil: saj en tak hudir bo, da iz vsega bo en sam nič, kakor navadno!
Jožeta je dalje zanimalo, kako si bodo iz tega poraza republikanci pomagali? Konec republikancev še ne bo radi tega poraza v zadnjih valitvah. Spremeniti pa bodo morali svoja stališča do raznih problemov, ki nastajajo in tarejo sedanjost in prihodnjost. Priznati je treba, da je tudi med republikanci dosti liberalnih ljudi, ki bi bili za potrebe raznih ljudi bolj širokogrudni, kakor pa so demokrati. Toda tisti na vrhu takim ne puste na vodstvo, da bi prijeli za vajeti stranke in da bi skušali uveljaviti svoja načela o raznih potrebah, kako pomagati in jih reševati. Stari republikanci so pač na las podobni starim konservativnim “gruntarjem”, katerih geslo je: meni luč, potem šele mladim ključ! Dokler pa jaz gibljem, bom pa jaz “gazda” in nihče drugi. In s tako politiko so letos republikanci pogoreli. Svet napreduje, svet gre naprej, saj še po Afriki se vse spreminja, že tam tudi ne jezdijo več starih počasnih “magaracov”, ampak se vozijo v modernih avtomobilih in frčijo po zraku v jet-letalih. To je le neka primera, a tako je v vseh zadevah. Treba je naprej in ne nazaj.
Jože je prikimaval tem besedam, da bo res tako. Seveda, saj drugače biti ne more.
Kako se bodo republikanci izkopali iz teh neprijetnosti, to sva z Jožetom njim prepustila, saj naju niso vprašali, kako naj “ronajo” svojo politiko, zdaj naj si pa sami pomagajo. Tako sva ocenila to stanje in zaključila pomenek o volitvah.
* DRUGIH RAZNIH DOGODKOV je vedno kaj tudi tukaj po VOLITVAMI, MATEVŽ?” me naši okolici. Največ seveda av-je prišel drugi dan po volitvah tomebilskih nesreč in nezgod, pobarat sosed Jože. Zadovoljiti Ljudje vse prehitro vozijo. Vsak
staviti, saj ne more kar na mestu ustaviti, pa je zalet in tresk! Poškodovani avtomobili, zraven pa se jih še vedno veliko pobije in poškoduje. Vsi opomini in svarila ne zaležejo nič.
Ni dolgo tega, ko je bila objavljena statistika, da je lani, v letu 1963, bilo po vsej Ameriki, to je po Združenih državah, prvih devetih mesecih, od 1. jan. do 30. sept., v avtomobilskih nezgodah ubitih okrog 39,000 ljudi. Letos pa je v istem času, med 1. jan. in 30. sept., bilo že nad 41,000 smrtnih slučajev. Taka je ta fronta, na kateri divja neprestana “vojska” in mori na debelo.
ZA NAMEČEK IN DOBRO MERO PA ŠE ENO ALI DVE OKROGLI:
— Tako voščilo mu ni ugajalo... — Stric Andrej je vsako voščilo od svojih nečakov obdaril z denarjem. To so paglavci dobro vedeli in pri vsaki priliki so mu voščili bodisi ustno ali pismeno. Nekoč je bil stric Andrej pa le jezen, in sicer na praznik Vnebohoda, zakaj prejel je karto, na kateri je stalo: “Veselo v n e b o v z etje Ti želi Tvoj nečak Jaka.”
— Neroden položaj. — “No, oča, ali ne pozdravite svojega starega dohtarja?” je vprašal mestni zdravnik mimoidočega kmetskega očanca.
Očanec: “Eh, veste, že toliko časa ni bil nihče v naši hiši bolan, pa sem si mislil, da ste kaj hudi na nas.”
— Moderni avtomobili. — Cestni policaj je ustavil mladega voznika in mu napovedal: “Zapisal te bom. Kam se ti mudi tako — 60 milj na uro si dirjal, dovoljena je pa le 35 milj hitrost!”
Mlada žena pa odgovori: “Kar 100 milj zapišite. Avtomobil hočeva itak prodati in ko bodo kupci videli, kako hitro vozi, se bo hitreje prodal...”
Matevž
Več naplačila
Zaradi naraščanja dolgov privatnikov pri raznih nakupih je Narodna banka v dogovoru s
in ne za dobro in napredek podjetij. Ker so vodniki večinoma partijci, se jim ni treba bati “zunanje intervencije”, čeprav je ta
finančnim ministrom omejila j edino sredstvo za izboljšanje
“potrošniške kredite” na eno petino čistega dohodka uslužbencev in upokojencev za dobo, ko se posojila lahko daje. Istočasno je bilo določeno, da je treba plačati za industrijsko blago takoj pri nakupu vsaj 20 odstotkov, za avtomobil, motocikel in motoped pa celo 30 odstotkov.
Omejitev potrošniških kreditov je le eden izmed korakov, ki naj bi ustavili dirjajočo inflacijo in prinesli vsa nekaj stalnosti v razrvano jugoslovansko gospodarstvo.
Izobrazba direktorjev podjetij prenizka
V Ljubljani so zbrali podatke o izobrazbi direktorjev in visokih uradnikov podjetij in javnih ustanov, pri tem so dognali, da ima od 200 gospodarskih podjetij v občini Ljubljana-Center nad polovico direktorjev in višjih uradnikov, ki imajo samo “nižjo izobrazbo”, to se pravi — osnovno šolo!
Zanimiva je ugotovitev, da so komisije, ki odločajo o izobrazbi vodilnega osobja podjetij, sestavljene iz 76 odstotkov ljudi, ki imajo le osnovnošolsko izobrazbo, ostanek pa srednješolsko.
Janez Jerovšek, ki razpravlja v ljubljanskem listu “Delo” 20. oktobra letos o tem vprašanju, trdi, da se odločujoči ljudje v vodstvih podjetij boje, da bi v slučaju sprejema ljudi z visokošolsko izobrazbo v podjetja, ti u-tegnili naglo priti v njihovo vodstvo in tako izpodriniti nje same. Gre torej za “čuvanje korit”, za hrambo lastnih koristi
se moramo s tem, kakor je, mu odvrnem.
“Ali misliš, Matevž, da bo kaj bolje zdaj, da se bodo nas sta-
voznik hoče biti prvi in vsak hoče ves prostor na cestah. Tako drvijo vsi in ni čudno, da je toliko nezgod. Predpisov, ikako
rih kaj spomnili s kakim poVi-! daleč naj drug od drugega vozi, škom naših pokojnin?”	J ali kake razdalje naj se držijo
Na to je težko kaj gotovega za drugim, to posebno kaki mla-reči. Govorijo pa nekaj in če ne di vozači prav malo upoštevajo, bodo zdaj na to pozabili politi- Tišči tik za drugim v gneči in karji v Washimgtonu, potem kadar mora hitro zavreti in u-
Letna seja društva Napr. Slovenci št. 5 S9Z
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 20. decembra, ob devetih dopoldne bo letna seja našega društva v naši zborovalni dvorani št. 3 v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
Vsi člani in članice ste prav prijazno vabljeni, da se gotovo udeležite te seje, ki je najvažnejša v letu. Glavna točka dnevnega reda bodo volitve odbora za prihodnje poslovno leto. Vsem vam je gotovo že znano, da smo letos izgubili našega a-gilnega predsednika br. Tom Kraicha. Izvoliti bo treba novega, a če nas bo samo toliko na seji, kot nas prihaja tekom leta, potem ne bo mogoče izvoliti predsednika, ker mi, ki smo redno pri sejah, smo že vsi v odboru. Torej priditd vsi, ki vam le čas dopušča, in pridite ob času, da bomo lahko ob devetih pričeli s sejo. Po seji bo tudi prost prigrizek in kar zraven spada.
Zelo priporočljivo bi tudi bilo, če imate kakšnega novega člana ali članico za vpisati, da ga pripeljete k tej seji, kajti naše vrste se redčijo vedno bolj in če ne bomo dobili naraščaja, bo kmalu tudi naše društvo zaspalo, kar se pa ne sme zgoditi vsaj še kakšnih 25 let. O važnosti letne seje vam ne bom pisal, ker to je bilo že tolikokrat napisano in ponovljeno' da mora vsak zadeven član in članica vedeti pomen letne seje.
Pridite v nedeljo, 20. decembra, k letni seji, da bomo kaj koristnega ukrenili v korist članstva, društva in SDZ. Na veselo svidenje!
Bratski pozdrav,
Frank A. Turek, zapisnikar ----------o——
#a obisku pri pravoslavnih redovnikih
i Cleveland, O, — Pred seboj imam prvo oktobrsko številko slovenskega verskega lista “Družina”, ki izhaja v Novi Go-
rici. Dobil sem jo te dni. Pod naslovom “Pregraje se rušijo” berem v njej poročilo o obisku, ki so ga napravili v letošnjih!	^
položaja, kot trdi Jerovšek v o-menjenem članku.
V	Sloveniji je po podatkih Je-rovška še vedno 180 industrijskih podjetij, ki nimajo zaposlenega niti enega človeka z visokošolsko izobrazbo.
Nad kruhom se pritožujejo
V	Ljubljani, pa tudi drugod po Sloveniji, je veliko godrnjanja zaradi kruha, ki ga pečejo v javnih pekarnah. Kupci trdijo, da je kruh večkrat na zunaj o-smojen ali celo sežgan, ko je znotraj še čisto surov. Po nekaj urah ima sredica že zadah in se “vleče”. Nekdo se je pritožil, da kruh iz nove, industrijske Pe' karne v Ljubljani dostikrat “ni pečen, ampak kuhan”. Nadzorni urad priznava, da je dognal, da kruh res velikokrat ne odgovar* ja predpisom, da ni vedno enak, ampak njegova kakovost niha iz dneva v dan. V opravičilo navaja slabo mešanico moke, pa Pri tem dopušča, da bi morali peki vse to upoštevati in gledati, da bi bil kruh vedno enak in vedno tudi dovolj pečen.
Sam vodja glavnega nadzornega urada ing. E. Letonja je našel vzrok, da je kruh zunaj °' žgan, znotraj pa surov, v tem, da je na ta način težji in je zanj potreba manj moke. Ko so v neki pekarni podaljšali peko kruha za samo pet minut, so bile štruce prelahke, kruh pa seveda precej boljše pečen.
Ne marajo iti v privatne zgradbe
V Ptuju je 900 nerešenih pro-jšenj za stanovanja in torej stanovanjska stiska kar precejšnja če pomislimo, da ima mesto komaj par tisoč prebivalcev. Pr* dodeljevanju stanovanj se je dogodilo, kot piše ljubljansko “Dose nekateri prosilci no-
čejo vseliti v stanovanje, ki je
počitnicah slovenski duhovniki
iz Slovenskega Primorja pri/ ,	. , .
, ,	,	..	J.. zasebna lastnina,
srbskih pravoslavnih menihih v ,	,	...	,
T. ...	,	..	.treba bon paziti, da se
samostanu Kovihu blizu Nove-	,	.	... lr: so
J	škode, kot v stanovanjih, s
češ da je talT1 ne dela
kot
javna last.
“Če bi si ogledali nove stanovanjske bloke in nekatera s*3' jnovanja v njih, bi zares mora1 smo dobiti vtis, da stanovanj v druž-trije primorski duhovniki obi- beni lastnini ni treba vzdrže-
skali pravoslavne redovnike v ti Posamezni stanovalci nam-njihovem samostanu v Kovilju.
ga Sada v Vojvodini. Nekaj, kar bo gotovo mnoge med nami zanimalo iz tega poročila, tukaj navajam.
“Ob 15-letnici mašništva
Od Novega Sada do Kovilja je 25 km deloma asfaltne deloma kockaste ceste. Samostan je konec vasi Kovilj.
Avto smo zapeljali na dvorišče samostana. Tu smo že srečali igumana-poglavarja, oblečenega v črn talar z značilnim redovniškim pokrivalom. Za trenutek nam je zastala kri. Bilo, je to naše prvo srečanje z ločenimi brati v svetu pravoslavja. Ko smo se predstavili, nas je iguman objel. Takega pozdrava katoliški duhovniki nismo vajeni in nam je nemo razodel resnico: Kljub temu, da smo ločeni, smo bratje, ki vsi želimo, da bi bili eno.
Iguman nam je potem razkazal cerkev in samostan, nato pa so nam v samostanski obednici pripravili prigrizek. Med pogovorom je prišlo na vrsto tpdi vprašanje sedanjega vatikanskega koncila. Igumanov odgovor je bil: “Veliko pričakujemo od vatikanskega koncila in tudi mi smo rajnemu sv. očetu Janezu XXIII. zelo hvaležni.” — Odgovor nas je tako prevzel, da smo vsi izrazili željo, da bi nas Bog še toliko časa ohranil, da bi videli uresničenje našega cerkvenega združenja. Po tej naši zares iskreni želji so nam redovniki v ubranem dvospevu zapeli “Na mnogaja Ijeta .. .” in še nekaj drugih cerkvenih pesmi. Ob slovesu so nam iz hvaležnosti in od iskrenega veselja zvonili z vsemi svojimi štirimi samostanskimi zvonovi.”	S.
reč dovoljujejo svojim otrokotfb da pišejo po zidovih, uničujej0 stopnišča, balkone, vrtove in nasade. Marsikatere stavba je ta" ko po dveh, treh letih že potrebna temeljite obnove,” poroča neki F. Hovnik o razmerah v P^‘ ju.
IZ NAŠIH VRST
Pittsburgh, Pa. — no, drago uredništvo!
Vam
Ijam
Spoštova-Nisem še prejel Vašega obvestila, Pa v° kar sam oglašam in P°sl naročnino. Ameriška Do movina mi res dela kratek čas in veselje, ko vidim, kako nas narod lepo napreduje, prav vseh ozirih, narodno, kulturn°> predvsem pa versko. Ko se^ jaz ipz'vi list naročil, sem bil s mlad, sedaj sem pa že dopaln 89 let. Skrbno in zvesto sprem Ijam življenje in delovanje Pa ših rojakov. Iz dopisov, ki J1 priobčujete v listu, vidim, da s° naši ljudje še vedno zelo dela'' ni. Da bi tudi naša mladina 0 stala narodno zavedna!
Kljub lepi starosti sem še kar dobrega zdravja, hvala Bogu s vidim brati, je pa res, da me revmatizem malo muči.
Vam in vsem naročnikom rn vsem Slovencem želim prav ve šele praznike in zdravja v no vem letu. Lepo pozdravljam!
John Boyance
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
‘Hm, molčite! Torej vi ne ffreste dalje?”
“Moja pot je končana pri Vašem gostoljubnem dvoru,” je odgovoril čušperčan in poudaril besedo “gostoljubnem”.
“Prav. Takih uslug ne vračam.”
“Torej menite, da je vse Pokorno?”
“Moji kmetje še govoriti ne smejo, kar bi hoteli.”
“Hm, da bi ne bilo drugače! Jaz pa vem, da skoro ne bomo sedeli brez skrbi pri mizi,” je rekel čušperčan in vstal. Bil je nevoljen za tako slabo plačilo za svoj trud. Brinjski mu je pokazal molče v kot. čušperčan se je ozrl in zagledal tam zarjavel meč in nerodno Puško.
“Torej greste naravnost do-ttiov?” je vprašal Brinjski in gledal skoz okno.
“Da,” je odgovoril jezno Čušperčan in ugibal, na kak način bi se poslovil od tega čudaka.
‘‘Stojte, jaz grem tudi doli; Podajte mi roko,” j e rekel starec in se trdo prijel čušper-čana. Brinjski je hodil težko, stopnico za stopnico; stopnice so bile trhlene in razkopane. Spodaj je čakala družba. “Dajte vina prinesti, ukaže starec ter sede na prvi stol, ne da bi koga pogledal. Dekla je Prinesla bokal vina, čisto navadnega.
“Oh, oh, pa kake kozarce, dajte, one lepe,” ukaže graj-ščak. Prinesla je dekla druge kozarce, a ne lepše, ampak Pianjše.
Brinjski je izpil pol kozarca vina, vstal in odšel, ne da bi se menil za čušperčana. Kmalu ga je bilo čuti na drugem koncu dvorišča, kjer je zmerjal Anžeta zaradi mrve, ki jo je dal čušperčanovim konjem.
čušperčan je videl, da je opravil, kar je hotel.
“Oprostite,” je govoril mladi Brinjski, “pri nas je tako, kakor nikjer. . .”
“Prosim, prosim,” se je opravičeval čušperčan; “moja Pot je imela svoj namen. Čuje se o nekih uporih.”
“Aaa?” so se začudili vsi hkratu.
“Gotovo boste kaj čuli; upam, da se še pomenimo,” je govoril čušperčan in že sedel v kočiji.
Kočija je zdrčala in koči-Jaž je jezno udaril po konjih, čušperski gospod se je ves zadovoljen gibal v svojem sedežu. V Brinju so pa ugibali:
‘.Kaj hodi sem ta čušperčan?”
Anže je pobiral ostanke se-Pa na tleh in se jezil nad Ijud-Pd, ki motijo mir po mirnih
krajih.
IX.
Podobe, ki smo jih srečali doslej, stoje še dobro v spomi-Pu naroda; zato smo jih opi-sali natančno. Pa pustimo zdaj Piogočnega čušperskega gos-P°da, kajti on dela obiske na vse strani: jutri gre h grofici v Prapreče, pojutranjem od-Jazdi na Turjak in povsod po-Pavlja isto: kmetje so se uprli, Uporniki se zbirajo, združimo P^oči, pobijmo vraga, dokler Pam ne zraste črez glavo. In £rofje in grajščaki poslušajo Povico, se smejejo in govore ° ječah in palicah ter goste čušperčana z dobrimi vini in Judih. Ko se napijejo, začno svojo zabavo in puste upor-Pike pri miru, ker ni vredno govoriti o kmetih. Na kakšne Dudi naleti čušperčan pri teh svojih obiskih, nas ne zanima; saj vemo, da so bili gradovi tedanjih časov polni pustih in
čudnih prikazni; vse je kazalo, da nekdanjih časov ni več. Predolgočasno bi bilo, govoriti o starih groficah, bolehnih in sitnih, o neumnih mladih grofičih in ljudeh, ki niso nikdar vedeli, kaj se pravi živeti, trpeti, ampak so živeli po čudnih pravicah od žulja-vih kmetskih rok in od zapuščin svojih viteških nekdanjih dedov. Gotovo je pa, da so povsod sprejeli čušperčana, kot znanega veseljaka, z velikim veseljem, kajti mnogi gradovi so bili podobni velikim grobovom nekdanjosti. Bili so brez življenja; nekdanja slava in sreča je minila; po gričih so se jele kazati razvaline in duh časa, ki je vel z vedno močnejšo uničevalno silo, je pretil uničiti zadnje umirajoče ostanke nekdanje mogočnosti. Gradovi so jeli izgubljati svojo moč in mogočno njihovo zidovje se je pokrivalo, kakor v strahu pred bodočim časom, z zelenjem in travo... Vpe mine .. . Vsi so čutili, kaj se bliža, a zanašali so se na moč države. Zato so samo lahkomiselni lahkoživci sprejeli novico o upornikih brez zanimanja, tisti pa, ki so poznali čas, so vedeli, da je to začetek konca.
* » »
Med tem so se sapljanski uporniki gibali tudi po svoje; čutili so oblak, ki se zbira nad njih glavo. Zbirali so se zvečer in govorili o bodoči pomladi ter sklenili z vsemi svetimi končati svojo podložnost do gradu. Vse se je oklenilo glavarja upornikov — Andrejka.
Andrejko je imel svojo hišo v spodnjem koncu vasi; bila je to hiša, ki je kazala boljšega, premožnega gospodarja. Najbližnji sosed mu je bil močni Pisik, njegov naj-zvetejši zaveznik, čudna je bila borba upornikov. Začeli so boj z mogočnim nasprotnikom, z lastnimi gospodarji, do katerih jim je bil strah že prirojen. V svojem boju so ostali osamljeni in vse je bilo napeto zoper nje. Zato je vladala po vasi tišina; malo so govorili možje; vsak je mislil na svojo negotovo bodočnost.
Andrejko je posedal doma in prebiral knjige, čudne skrbi so ga tlačile; vedel je, da lahko vse izpodleti; nesrečnih bo mnogo družin in vsega bo kriv on. Govoril je sicer vedno s prepričanjem in prepričal je druge, da mora biti zmaga na strani upornikov; a sam je dvomil o srečnem izidu, posebno, ko se je spomnil, da stoji vas osamljena v boju za svobodo in da ima ob svoji strani ljudi, na katerih zvestobo se nihče ne more zanašati, kajti malo mož z odločno voljo je mogel roditi ta čas. Bal se je resnega trenutka, ko bo treba nastopiti odločen boj; zakaj vedel je, koliko jih je, ki bodo odvrgli orožje in uklonili glavo. . . Glavna stvar je bila dobiti zaveznikov; a tudi tu je bila nevarnost; čim več jih bo zraven, tem več bo nesrečnih in pozni rod bo klel ime “Andrejko”. Včasi, ko je sedel zamišljen v svoji skrbi v hiši, je prišla lepa sedemletna hčerka, kodrastih las; naslonila se mu je na kolena in začela z njim pogovor. In govoril je z njo otročarije, božal otroka po licu in po laseh, vmes pa ga je obhajala trpka misel, da lahko zaigra svojo družinsko srečo.
(Dalje prihodnjič)
EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Slovenska molka
zveza v Ameriki
Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 1?. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O.
L podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd„ Cleveland 19, O.
Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19. O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO,
931 East 248th St., Euclid 23, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR,
27601 Fullerwood Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nr«dzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Ftfllerwood Ave. Euclid 32, O. LOUIS ERSTE, 3815 Schiller Ave., Cleveland 9, O.
ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O.
ČLANSKI ODBOR:
MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., Niles, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O.
DIREKTOR ATLETIKE:
LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JtOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345
VOŠČILO IZ GLAVNEGA URADA
☆
Vsi glavni odborniki Slovenske Moške Zveze voščijo vsemu članstvu Zveze vesele božične praznike in srečno novo teto.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Obvestilo podružničnim tajni- jezik, in da se privabi našb mla-
kom: S 1. januarjem stopi v veljavo nekaj sprememb, katere so bile sprejete na zadnji konvenciji Zveze. — Točka 5 se glasi: Vsak moški lahko postane član S.M.Z. od starosti 1 do 50 let. Po novem letu se ne bo sprejemalo nobenega nad 50 let starosti. Poslovanje Zveze se bo izvrševalo v angleščini, ker večina tajnikov govori angleški
dino v naše vrste. Tako da bomo nadomestili stare z mladimi močni in da bo Zveza prišla nazaj na mesto, v katerem je bila ustanovljena, namreč (razvedrilna Zveza).
Vsak član, ki pridobi novega člana, dobi po enem letu članstva $1.00 nagrade.
Amerika doživela novo ponižanje v Indoneziji
CLEVELAND, O. — Kot smo poročali, je Indonezija zlila vso svojo jezo na našo deželo, ker smo v Kongu skušali rešiti življenje naših roj alkov, na knjige, kot da bi bile knjige odgovorne za ameriško zunanjo politiko. U-lična drhal je v Džakarti požgala ne samo našo knjižnico, am pak tudi poslopje, kjer se je knjižnica nahajala. Pretekli ponedeljek je zadela enaka usoda našo knjižnico v Surabaji.
Naš poslanik si je hotel ogle dati škodo in v ta namen potovati z letalom iz Džakarte v Su rabajo. Na letališču ga je ustavila indonezijska policija in mu rekla, naj gre kar nazaj domov, ker v Surabaji ne bo varen! Indonezijska policija je torej nasilno preprečila njegovo pot v Surabajo.
Stvari postajajo počasi neznosne. Ako Amerika rešuje svoje državljane, uganja koloni-jalistično in imperij alistično politiko. Isti očitek leti nanjo, ako z dovoljenjem pristojnih oblasti ustanavlja knjižnice. Kmalu bodo prišle na vrsto še ostale prosvetne ustanove, ki jih je Amerika postavila v korist zaostalim narodom. Našega poslanika v Džakarti so sedaj poslali nazaj, odkoder je prišel, prihodnjič ga utegnejo po Naserjevem vzgledu zapreti.
Čas je, da naša javnost prisili državno tajništvo, da se ne sme zadovoljiti z medlimi govorjenimi in napisanimi protesti.
Za nameček naj še dodamo, da ravno sedaj prosita Naser in Ben Bella, naj jima zopet prodamo hrano za prihodnje leto, največ pšenico, koruzo in maščobe, proti plačilu v njihovih valutah, ki nimajo za mednarodni denarni promet nobene vrednosti.
hov pomen bo padal, dočim bo veljava atomskih elektrarn hitro rastla.
Komisija nam je tudi napovedala električni avtomobil, ki bo močno pocenil prevažanje. Elektrika bo postala plinu tudi nevaren konkurent v kuhinjah in pri centralnih kurjavah, ker bo cenejša od plina.
V IS letih bodo cene za eleklriko znižane za 50%
ZVEZA ZA NAPREDEK SE ŽIVAHNO RAZVIJA
Ustanovili o poseben odbor za gospodarsko skupnost držav Srednje Amerike.
LIMA, Peru. — V Limi se je pretekli teden končal redni letni sestanek Zveze za napredek, ki so se ga udeležili zastopniki vseh držav Latinske Amerike in naše dežele. Obenem je zaključila svoje zasedanje parlamentarna konferenca istih držav. Glavni uspeh teh konferenc je bila ustanovitev odbora za gospodarsko skupnost srednjeameriških držav. Odboru naj bi bil na razpolago fond $30 milijonov za pospeševanje gospodarske integracije prizadetih dežel.
Gospodarska skupnost naj bi bila organizirana po evropskem vzorcu in bi se raztezala na pet držav:	Gvatemalo, Honduras,
Nikaragvo, El Salvador in Kostariko. Panama pa tudi lahko pristopi, če hoče.
Naša dežela je izjavila, da bo prispevala v fond $25 milijonov, ako bo ostalih pet držav prispevalo $5 milijonov. Cilj skupnosti je carinska in denarna unija-
Ženske dobijo delo
Iščemo kuharico
Ker pa mora imeti gospodarska skupnost tudi politično glavo, so delegat j e sklenili, da se osnuje stalni “Latinsko-ameri-ški parlament” s sedežem v Limi.
Konferenc sta se udeleževala tudi dva zastopnika našega Kongresa.
Naslov se Ameriške
dobi v uredništvu Domovine.
(mwfx)
Miljo debel led
MOSKVA, ZSSR. — Na Antarktiki, zemljini okoli južnega tečaja, je skupno preko 14.8 milijonov kubičnih milj ledu. Ruska geografinja Ina Suje-tova, ki je to naračunala, trdi, da je povprečna debelina ledu v Antarktiki nekaj nad eno miljo.
MALI OGLASI
Podružnica št. 3
Članstvo podružnice št. 3 SMZ je vabljeno na letno sejo podružnice v navadnih prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave. v nedeljo, 27. decembra, ob enih popoldne.
Vsi člani so prošeni, da se gotovo udeleže te važne seje, na kateri bo volitev odbora za leto 1965 ter druge važne zadeve.
Po seji ho servirano nekoliko okrepčila udeležencem.
Vsi člani, kateri dolgujejo aisesment, so prošeni, da gotovo plačajo zaostali in tekoči ases-ment na tej seji, da bo tajnik lahko zaključil račune za leto
WASHINGTON, D.C. — To nenavadno napoved je napravila Federalna komisija za elektriko, ki kontrolira cene za potrošnike po vsej deželi. Komi-John F. Jadrich, gl. tajnik sija pravi v svoji izjavi, da sedaj potrošimo za električni tok približno $14 bilijonov na leto. Leta 1980 bomo pa porabili trikrat toliko toka kot danes, zanj pa plačali samo 100% več.
Znižanje cene bodo omogočili zmanjšani proizvodni stroški. Nove elektrarne imajo namreč zmeraj večjo zmogljivost, investicije v starih so pa večinoma že odpisane. Elektrarne bodo leta 1980 uporabljala poleg vode, premoga in plina tudi atomsko silo. Najbolj važne bodo še zmeraj elektrarne na vodo, toda nji-
1964. Vsemu članstvu SMZ želim vesele božične praznike in srečno novo leto.
Frank M. Perko, tajnik
Zahvala
Podružnice št. 8
Tem potom se zahvaljujem vsem udeležencem njihove prireditve, ki se je vršila ob priliki osme konvencije SMZ dne 19. septembra.
Ples in zabava sta izvrstno u-spela; udeležba je bila lepa, gmotni uspeh pa tudi. Upamo, da je bila postrežba uspešna ter zadovoljiva. Hvala vsem!
Odbor
Rhodes bo ime! I. 1984 težave z legislaturo
Hišno delo
Iščemo žensko za splošno hišno delo in oskrbo otroka. Lahko ostane; tudi pomoč za enkrat na teden. Priporočila. HA 3-4609.-	(244)
Iščemo
gospodinjsko pomočnico, Slovenko, za lažja hišna dela, od 10. dop. do 3. pop., 5 dni. Kličite 681-6999, po 4. pop.
(245)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	____________ (x)
V	najem
štirisobno manjše stanovanje s kopalnico se odda na 1019 E. 63 St., zgoraj. Vprašajte spodaj.	—(243)
Lastnik prodaja
V Euclidu, zidana hiša, 3 spalnice na Friday Ave. Cena $16,300. Kličite IV 6-4161. ___________________—(243)
NA PRODAJ
NA MUSKOKA AVE — dobro zgrajen bungalow, 3 spalnice na 1. nadstr., 2. nad-str. vse zgrajeno, razvedrilna soba, garaža za 2 avtomobila. —Za več informacij se obrnite na:	*
KNIFIC REALTY 820 East 185. Str. IV 1-9980
(245)
IMAMO NA PRODAJI
vsakovrstne hiše, lote in farme na lepih krajih Clevelanda in v njegovi okolici.—Razen tega pa dajemo vso potrebno in zanesljivo postrežbo ljudem, ki gredo začasno ali' stalno ven iz Clevelanda, pa imajo tukaj še naprej svoj a posestva!
KNIFIC REALTY
820 East 185. Str. IV 1-9980
(W-x)
Moški dobijo delo
MIZAR
Mizar dobi delo takoj.
SOUND INC.
1301 Superior Ave. 623-2391
(224)
— Violina je sestavljena iz 70 kosov lesa.
COLUMBUS, O. — Guverner J. Rhodes je že v sedanjem izrednem zasedanju državne legislature moral čutiti, kako težki časi ga čakajo prihodnje leto. Letos ima sicer večino v senatu in predstavniškem domu, pa je bil tupatam vendarle navezan na demokratsko opozicijo, kadar so se njegovi republikanci začeli kujati.
Prihodnje leto bo njegov položaj v legislaturi še slabši. Ne toliko v predstavniškem domu, kjer imajo republikanci še zmeraj večino, čeprav ne kvalificirane, ampak v senatu. Tam ima vsaka stranka po 16 mandatov, republikanci nimajo torej več niti navadne večine. Pomagali bi si morda s tem, da je predsednik senata pedguverner John W. Brow.n njihov pristaš, toda ni čisto jasno, ali ima pravico do glasovanja v vseh slučajih. Zadevo bc moralo razčistiti o-hajsko državno sodišče.
Rhodes bo skušal dobiti na svojo stran tega ali onega ohaj-
skega senatorja iz demokratskih vrst. Ta posel se mu pa ne bo posrečil, kajti predsednik kluba ohajskih demokratskih senatorjev je demokrat King iz Toleda, ki je obenem tudi predsednik ohajskih AFL-CIO unij. Kot tak ima vpliv na demokratske volivce v vsej naši državi in po tej poti tudi na vse člane legislature, posebno senatorje. Noben demokratski senator ne bo upal od slučaja do slučaja glasovati za Rhodesove predloge, ako bo* obstojala nevarnost, da se s tem zameri Kingu.
Da se bo to tudi godilo, je moral Rhodes zvedeti že letos. Sklenil je nek političen kompromis s Porterjem, 'ki vodi demokrate v Cuyahoga okraju, pa je bil King proti in kompromis je propadel. King je bil močnejši od Por terja.
V 1. 1965 in 1966 bomo torej dosti slišali o političnih dvobo jih Rhodes-King, ki bosta igrala vlogo svojih poosebljenih strank.
11* * * *iI* 4 * 44*44 r*
Sale! - Beauflhil (hrisimas Trees - Sale!
• Just cut • All sizes • Low prices •
m mmm & mm
7023 St. Clair Avenue, Cleveland, O.
Christmas Greetings and best wishes for the New Year to all our customers and friends!
rttt m* 414 444444 4
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MAME
MARY
MAHNE
ki nas je za vedno zapustila dne 16. decembra 1963.
Naša mamica predraga, šla si proč od nas. črna zemlja Te pokriva, a mi pogrešamo Te ves ta čas!
Žalujoči:
JOHN — sin
CHRISTINE WIDMAR, EMILY MAHNE Cleveland, Ohio, 16. decembra 1964.
Toda vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, tam pri Bogu v nebesih, v kraju tam: nad zvezdami.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE, MATERE HČERKE IN SESTRE
Mary Schneider
roj. YERMAN
ki je preminula 16. decembra 1963.
Eno leto je že minilo, odkar si zapustila nas. Solze se nam še niso posušile niti za en dan. Vedno še čakamo, da se nam oglasiš na vratih. A vse čakanje je zaman!
V grobu tihem sedaj počivaš in čakaš r.a naše svidenje.
Ljuba hčerka, mati, soproga in sestra! Počivaj v miru! Shivaj sladko!
Tvoji žalostni ostali:
EDWARD,SCHNEIDER, soprog DR. JOSEPH, sin MARY YERMAN, mati ANTHONY, brat EDITH, svakinja ANTHONY in DAVID, nečaka URSULA MEKINDA, teta
Cleveland, O., 16. dec. 1964.
hčeri
00<=^()<rr>0()<I^()<r^
<f>
Josip Jurčič:
DESETI BRAT
ROMAN
0<C=>00<==>0(><CZ>0
“O, komaj osem let sem bila stara. Pa, gospod Kvas, nič veliko me ne smete izpraševati o tej reči, sicer bi vam naredila tako zabavo, da bi se začela jokati.”
In res se deklici prikaže pol solzice pod bistrim očescem.
“Prav trd človek bi moral biti, ki bi vam zameril kaj takega, kar kaže blago srce. V tej reči se solz ne smemo sramovati. Kdiaj pa vas smem obiskati?”
“Veselilo bo očeta in mene, kadar pridete. Jaz sem vedno doma, in oče tudi malokdaj kam gredo, posebno zdaj poleti, ko so ljudje zdravi. Le kmalu enkrat pridite. Vsaj danes teden, če vam prej ni ljubo.”
“Porabil bom to vaše prijazno povabilo; to se ve, ako ne bom nadlegoval vašega gospoda očeta.”
“Lepo vas prosim! če menite, da na mojo besedo še ne morete k nam, vas bodo še oče povabili. Samo potlej pa morate ostati mož beseda. Pozabiti ne smete; moški radi pozabijo svoje obljube.”
‘Tega pa še vendar ne veste iz izkušnje?”
“čeravno ne,” odgovori deklica malo zardela, “pa se vendar sliši in bere. Vi morate dokazati, da ste v tem boljši ko drugi. In kadar pridete, vam bom razkazala svoj vrt in rože in svoji dve ovčici, moje največje veselje.”
“Ali dobim kaj z vašega vrta?”
“No, to se samo ob sebi razume, da doboste najlepšo rožo za spomin, če jo boste hoteli vzeti. In tukaj vam brž dam aro.
Rekši utrga z grma divjo rožo in mu jo da. Lovre bi bil lehko opazil, da se nežna ročica za malo spoznanje trese, ko ne bi bile njegove misli drugje.
Prišla sta bila zdaj na majhno porobje tako da sta lehko razgledala ves hribec. Precej daleč zdolaj sta na potu stala Marijan in Manica. Kvas je videl iz Maničinega vedenja, da Marijana nekaj prosi, česar mladenič neče obljubiti. Daši je Lovre slišal le nekatere besede Marijanovega govora, je razvidel naglo, kaj govorita in obraz se mu je nekako čudno izpremenil. Strmel je tja dol in videč, da se je Marijan hitro obrnil od Manice in sam koračil proti gradu, je pozabil, da ni sam, in dejal je napol naglas: “O nespamet! Povedala mu je. Vse je izgubljeno.”
Marička, ki je nekoliko poznala razmere med Marijanom ir svojo prijateljico, je razvidela zdaj s tisto žensko ostroumnostjo, ki je celo mladim, tudi malo izkušenim dek-
licam v enakih rečeh lastna, kaj pomenja Kvasov malo preglasni izrek. Tih vzdihljaj se ji ukrade globoko od srca. Precej pa se umiri in reče: “Gospod Kvas, ali ne greva zopet nazaj?”
Glas tega vprašanja pa je bil ves drugačen, kakor v njeni prejšnji govorici. Lovre je molče koračil tik nje po poti navzdol. Tudi nji se ni ljubilo začenjati nove govorice. Morala je stopati precej hitro, da ga je dohajala. Kaka dva pota ga je opomnila, da, preveč hiti.
Kmalu sta bila zopet pri gradu, skoraj ob istem času ko Manica, ki je bila veliko pred njima. Marijan je hotel iti proti domu, a zdravnik Vencelj ga je zagledal in vlekel po sili nazaj gor v sobo, kjer se je zopet zbrala vsa družba.
Toda mlajši ljudje so bili 'vsi nenavadno tihi. Marijan je slonel na stolu in zdajpaz-daj jezno pogledal Kvasa. Gospod Vencelj, ki je morda nekoliko slutil, kaj je tej iz-premembi vzrok, si je pomagal zdaj tako, zdaj drugače, da bi se jeziki zopet malo otajali. Ali kmalu je videl, da mu gre to tako malo izpod rok, da je celo gospodar opa-zovaje pogledoval zdaj svojo hčer, zdaj Marijana.
Ne vemo, kdaj bi bilo konec te situacije, ko ne bi bila hišna Urša naznanila, daje Krjavelj odzdolaj in da hoče po vsej sili govoriti z gospodi.
“Aha, to je tisti pomorski vojak, ki pripoveduje, da je hudiča presekal?” vpraša gospod Grašič.
“Tisti, tisti! Le brž naj gor pride; jaz tega neumneža prav rad slišim,” pravi Vencelj.
Ko je tudi gospodar potrdil, kar je bil dejal zdravnik, je šla ženica vun, in kmalu potem se vrata počasno in polagoma odpro in naš smolar se zmuza v sobo. Kakor ni nič potrkal, tako tudi širokega klobuka ni snel z glave, ampak debelo je gledal zdaj enega zdaj drugega in ne vede, koga bi ogovoril, vedno še vrata pritiskal, dasiravno so bila že zaprta.
“No, Krjavelj, kaj bi pa ti rad?” ga vpralša gospodar
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
EXPERIENCED PLATERS & POLISHERS
Permanent Position. Five Day Week. 40 hours. Company Benefits.
CHICAGO, ILL.
TRINER SCALE CO.
2714 W. 21st St., Chicago, 111.
(244)
HELP WANTED — FEMALE
WAITRESSES - IMMEDIATE OPENINGS!
All Shifts
FULL OR PART TIME
Experience NOT necessary Your Uniforms And Meals Are Furnished
PENNANT RESTAURANT
6945 DEMPSTER — MORTON GROVE 967-6353
(243)
Benjamin.
“Bog daj, da bi vam dobro teknilo, če ste jedli — Vsem’” pravi Krjavelj.
‘ Je že dobro! Le povedi, po kaj si prišel!”
“Pa odkrij se! Kadar prideš med gospodo ne smeš imeti klobuka na glavi,” pravi fajmošter.
Krjavelj se odkrije in pravi : “Saj res, odkriti sem se bil pozabil.—Prišel sem povedat, da sem v hosti videl dve čudni živali. Dopoldne sem smolo bral po smrečju. Še košek sem bil doma pustil, prav poza-bivši sem ga bil pustil, in moral sem si narediti kozico iz brezovega lubja. Komaj pol sem je bil nadrgnil tam pri tisti debeli smreki v Kavki, kjer imajo vrane vsako pomlad mlade. In kaj sem zagledal? Dve zveri sta obirali ga-brovo zelenje komaj tako daleč, kakor tista moja puška streli, ki sem jo ono leto, ko je bila tista suša, od ciganov kupil. — Pa veste kaj, ljudje božji, ne morem lehko praviti, ker odavi si nisem nič skuhal. Tako mi je nekaj grčavo po grlu — ko bi mi hoteli privoščiti pol glažka takega vina, kakor ga imate ondukaj, da bi ga popil. Bom pa molil zanj.”
Ko so se stari in mladi na to prošnjo, ki se po Krjavljev! misli že sama ob sebi lehko razume — glasno zasmejali, postane malo srdit in za dlako je manjkalo, da ni debelo po tleh pljunil in se obrnil. Ali ta srditost ga naglo neha, ko vidi, da je grajski gospod vzel prazno kupo in jo do vrha natočil.
Poželjivo zvrne pijačo v se do zadnje kaplje, odpre potem usta in z nekim nepopi-sljivim glasom na znanje da, kako slasten požirek je bil to.
“Bog vam daj zdravje, da bi šele črez dolgo čaša pomrli. Dobro je bilo, tri ure pred smrtjo bi tako pil.”
“No, zdaj pa povedi nadalje, kak ne živali si videl?” vpraša Vencelj.
“Kdo je dejal, da so živali? Zveri so, zveri, pravim! Ne vem, če so sloni ali so levi ali kakova druga divja teleta. To pa vem, da medvedje niso, ni voleje ne, še lisice ne!” odgovori Krjavelj.
“Naj bodo pa zveri, samo povedi, kakšne so.”
“I, kakšne! štirinogate, rogate, kosmate, tolike kakor koze, pa vendar niso koze. Repa nimajo, pa vendar ne vem; zdi se mi, da repa nisem videl. Divji sta pa, saj sta tako dirjali črez goščo ko svetega Elija voz po oblakih, ko sem malo zateptal nad njima. Pa sta vendar tudi malo krotki, zakaj precej potlej sem ju videl vrh hriba. Zato bi jaz dejal, da puške vzamete, pa ustrelite kleka divjega. Ko bi
mesa ne hoteli jesti, i nu, jazi Saj ju je tudi Obrščak videl, bi ga prav rad vzel in za zimo kako sta šli mimo njegovega
posušil.”
“Ali je pa tudi res, kar praviš? Ali niso bile kake
kozelca davi ob petih; potlej Matevžek ju je pod Obrhkom srečal in deseti brat ju je tudi
domače koze?” vpraša gospo-»ogledoval. Mrtinek je trdil, da
dar.
“Ne, kozi pa
že nista bili.
sta divji kozi, ki prihajata s hribov. Jaz pa pravim, da ni
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO §
g
LETO ŽELITA VSEM ODJEMALCEM	g
k
FLORI AN & MARIE KONČAR — lastnika	»
i
%
MODEL FOOD MARKET
445 East 200. Street
KE 1-7447
PRESKRBITE SE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! IMA VEDNO NA RAZPOLAGO:
prvoklasno sveže meso vseh vrst — domače riževe in krvave klobase — doma napravljene in prekajene mesene klobase — želodce — šunke — razno drugo prekajeno meso — grocerijo vseh vrst — domače kislo zelje in repo.
Pivo in vino ter mehke pijače. — Se lahko vzame ven.
Razpošiljamo tudi po pošti!
Se priporočata:

DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
PAZI NA PROMET! — V Oslu na Norveškem uče že otroke predpisov vame vožnje. Slika kaže prizor iz otroške prometne šole.
SREDI VELEMESTA? — Jezdeca na sliki jezdita skozi Central Park sredi mesta New Yorka v senci stolpnic in nebotičnikov.
res, zakaj o divjih kozah nisem slišal nikjer, še tačas ne, ko sem bil pomorski vojak. Druga zver je to!”
Stotnik in zdravnik sta dejala, da naj bi se šlo malo pogledat.
“Divje koze pridejo večkrat spomladi ali jeseni. Pred dvema letoma sem eno jaz sam ubil. Ni jih težko zalesti, ker so večjidel mladiči, ki se v dolino upajo,” je rekel gospodar.
‘Halo, le po orožje! Saj imamo dva mlada junaka, ki imata urne roke in dobre oči. Posebno vi, Marijan, poznate
vse kote po hosti. Vi nas boste razstavili.”
(Dalje prihodnjič)
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag1 vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
ANDY HODEVAR in SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
IMMII——HiWWWIIIi—MII'I—IW 1	linn—IIIllll IllUllliirWi—1
f' 70 - LET - 70
nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti-
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
a
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki.
Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500
Če hočeš dobro sebi in Svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ zn smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.	.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka.
Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD K.S.K.J.
351-353 No. Chicago St.	Joliet, Illinois
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedeaeko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avt-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov: ..................
Moj novi naslov: ...................
MOJE IME: ..........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
j