Stev. 287.
T LMaiil, v sreffo. one 17. flecemiira 1924.
MmmmmmmmmhmU««mmmmmmmmmmm
Posamezn* številka stane V50 Olrt LElO LP.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din M
sa pol leta..... . 12(1
za celo leto .... „ 2«i
za inozemstvo: mesečno.......Din 3«
Sobotna izdaja:
celoletno
y Jugoslaviji . v inozemstvu.
Din 40 „ 60
Cene Inserafom:
Enostolpna petitnu vrsta . uujli-oglasi po Din 1'50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3'— ln 4' , oglasi v uredniškem delu vrsticii po Din 6'—.
Pri večjsrn naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnini) Mm v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/10. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50. upravnišlva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
Slovenski starši!
(Glas iz kroga starišev.)
Z dnem 1. decembra t. 1. — torej sredi Šolskega leta — naj se — tako se glasi naredba ministra prosvete g. Sv. Pribičeviča — v vseh naših realnih gimnazijah (v Ljubljani, Novein mestu, Kočevju, Celju, Ptuju, Murski Soboti) preneha v 1. in 2. razredu s poukom latinščine, nemščine in občne povestnice, uvede pa naj se pouk francoščine (v 2. r.) ter petja in risanja. Do 7. jan. 1925 bo naredba vsekakor morala biti izvedena. Tri mesece (oz. trinajst mesecev) so se učenci učili teh predmetov; zdaj jih lahko pozabijo. Ko bodo prišli v 5. razred, bodo pa iste predmete znova začeli (ker v »srbskih srednjih šolah se poučuje latinščina, občna povestnica ter drugi tuji jeziki šele od 5. razreda dalje).
Ta naredba bije v obraz vsaki pedagogiki in metodiki. Sredi šolskega leta pač nikjer na svetu doslej niso tako korenito spreminjali učnega načrta. Toliko ur, porabi jenih za te tri predmete, izgubljenih, proč vrženih! To mora te mlade ljudi popolnoma zbegati, jim vzeti veselje do učenja.
Mi, očetje, smo v začetku šolskega leta vpisali svoje otroke v dosedanjo realno gimnazijo v trdni veri, da bo vsaj do konca leta ostala nespremenjena. Da bomo varani, si nismo mogli niti misliti. Vpisali smo sinove v realno gimnazijo, ker se nam vprav ta tip srednje šole vidi posebno prikladen za naše prilike in razmere. Mnogi med nami iz lastne skušnje vemo, da latiii-,	' :	-—'iic. iH)učevana takoj v
(prvem razredu, dečku izredno Okoristi: uči
'....., uo misfiti, disciplinira mu
njegov razum; ob latinščini se deček šele začne prav zavedati ustroja svoje materinščine; ob latinščini se nauči stroge pazljivosti,, natančnosti, jedrnatega izražanja. To je priznala anketa naših vseučiliških profesorjev, sodnikov, odvetnikov, zdravnikov. To priznavajo povsod po kulturnem svetu. Trgovska zbornica v Lyonu na Francoskem n. pr. je 1. 1921 izjavila: Pouk v latinščini in grščini je najboljše sredstvo, da se mladi duh seznani s pojmi jasnosti, logike, trdnega dokazovanja, ki so koristni za vsako pismeno izražanje; ta pouk je torej vsem učencem koristen, ki nameravajo posečati višjo šolo t. j. prav tako mladim ljudem, ki se posvete trgovini in obrti, kakor tistim, ki si izvolijo svobodne poklice.« Kazen tega smo prepričani, da je latinščina dobra podlaga za učenje italijanščine in francoščine. — Da nam je nemščina neobhodno potrebna in bi se morala gojiti že v prvih letih, menim, da uvidi vsak. Nismo zoper francoščino; ali nemščino nam vsiljuje praktična potreba. Kako se bo naš dijak na vseučilišču izobraževal, ako ne bo mogel citati tudi nemških i znanstvenih knjig?
Da, vseučilišče ! Ponosni smo nanj. Toda bati se je, da po tej preuredbi abiturient bodoče gimnazije ne bo mogel s pridom študirati nobene stroke, razen inatematično-prirodosl ovnih. Klasični, romanski, slovanski jezikoslovec, jurisl, me-dicinec, zgodovinar ... vsi potrebujejo latinščine. Naj navedemo samo suho dejstvo: 1. 1921 je o priliki tozadevne ankete v Švici I izjavilo izmed 1652 zdravnikov 1583, da bodoči zdravnik potrebuje izobrazbe v latinščini, in samo 69, da je ne potrebuje.
Mi smo prepričani, da je tip gimnazije, kakršen je v Srbiji, neprikladen našim razmeram, da, da bi uvedba tega tipa bila naravnost smrtni sunek našemu gimnazijskemu pouku.
S lo naredbo g. ministra Pribičeviča ?e kruto ogrožajo kulturni interesi vsega našega naroda. Če je za vsak narod srednja šola, ki je prelahka, nesreča, kaj šele za naš narodi«'! Potisnjeni med dva visoko kulturna iu civilizirana naroda, Nemca in Italijana, moremo /. njima tekmovati le s skrajnim naporom vseh duševnih sil. V tem oziru je položaj slovenske mladine čisto drugučen nogo položaj mladine v Srbiji. Sedanji g. prosv. minister hoče vse realne gimnazije imeti po enem kopitu, po kopitu, ki ga imajo v Srbiji. Ui mora to biti? Zaradi par otrok častnikov, ki bi bili morda prestavljeni k nam, naj se tako grozno zniža nivo naših gimnazij? Le čevlje sodi naj kopitar, je dejal že Prešeren. Kakšno šolo
hočemo za naše otroke, bomo pa sodili menda vendar mi, starši.
Naš protest ni strankarsko. Realnih gimnazij niso ustvarile stranke, ampak razvoj časa. Naš protest ni demagogij«. V realnih gimnazijah so otroci vseh strank in vseli, stanov: uradnikov, delavcev, obrtnikov; najmanj jih je (značilno za naš čas!) s kmetov, t. j. 5 odstotkov!
Srbski zakon o srednjih šolah veli v § 13, odst. 3: »Jednom utvrdjeni nastavni plan i program ne može sc menjati za učence, koji su po njem počeli učiti. V Srbiji se torej ne sme med Šolskim letom učni načrt menjati. Gotovo je lo odredbo narekovala zdrava predagogika in metodika. Ali pa naj za nas v Sloveniji velja drugačna pedagogika in metodika? Ali smo sploh izven vsake pedagogike?
Starši, žganim o se! Mi moramo režimu, predvsem ministru za prosveto, z vso od-
ločnostjo zaklicati, da ne damo naših otrok prikrajšati za blagodejne, sadove, ki jih je rodila in rodi naša srednja šola, kakor j*.' bila dosedaj urejena. Odredba g. Pribičeviča je protizakonita, nepedagogična in \ neizmerno škodo za umsko in moralno izobrazbo naših otrok. Ta naredba pomeni .udarec vsej Sloveniji, ker visoki razvoj njenega šolstva potiska na nižjo stopnjo, na kakršni naše srednje šolstvo sploh nikoli ni stalo. Šolska politika sedanjega ministra za prosveto je izraz, centralizma, Vi nima smisla in srca za naš razvoj, naš napredek in naše potrebe. Proti temu moramo starši združeno energično protestirati in pozvati ministra, da pusti naše šolstvo vsaj pri miru, če že noče pospešiti njegovega nadaljnjega višjega razvoja! Starši, zbe-rimo se, da zaščitimo izobrazbo in bodočnost naših otrok in kulturni razvoj našega narojdu!
prišel je v Pariz, da spozna državnike, ki so slučajno sedaj na krmilu. Dalje je izjavil 0r. Ninčič, da komunisti v Jugoslaviji niso dosegli nobenega uspeha, da je zunanja politiku ugodna, razmere z Italijo so dobre, edino razmere z Albanijo povzročajo skrhi.
ITALIJANSKO -Ji G0KL0VANSK1 Nl'0-RA551'IT O POTOVALNIH OLAJŠAVAH.
Kini, 16. dec. (Izv.) Glasom tukajšnjih virov se je meri italijansko in jugoslovansko vlado sklenil sporazum glede potovalnih olajšav. Posebni komisiji se je poverila Maloga, da izdela nove vodilne norme. Poloti listi (vizumi) bodo veljavni 6 mesecev i in bodo veljali za tja in nazaj 10 lir ali 10 zlatih dinarjev, za tranzit 5 lir ozir. 5 dinarjev v zlatu.
Spori med radikali in samost. demokrati.
Belgrad, 16. dec. (Izv.) Med samostojnimi demokrati in radikali nikakor ne more priti do sporazuma. Radikali se pritožujejo nad njihovim postopanjem, ker jih hočejo izrabljati. Radi bi se jih osvobodili in to v vsej državi. Samostojni demokrati postopajo nad radikali brezobzirno. Radikali se o vsem tem pritožujejo pri izvrševalnem odboru. Tako radikali iz Bosne in Hercegovine odklanjajo sodelovanje s samostojnimi demokrati vsled njihovih pretiranih zahtev. Pribičevič poskuša sedaj proti radikalom operirati z Žerjavom. Vendar ne bo uspel, ker radikali vidijo, kaj stoji v ozadju. Tako je v
južni Dalmaciji končnoveljavno propadel samostojno demokratski kandidat Griso-gono, minister brez portfelja, ki bi bil moral biti po zahtevi samostojnih demokratov nosilec samostojno demokralske-radikalne liste. Radikali so si v južni Dalmaciji izbrali za nosilca liste Ljubo Jovanoviča, skupščinskega predsednika.
Tudi iz drugih okrožij prihajajo podobne pritožbe nad samostojnimi demokrati. Ti premeščajo in odpuščajo iz službe njihove uradnike. Ni izključeno, da pride še pred volitvami do obračuna med radikali in samostojnimi demokrati in da jih bodo radikali za vedno zapustili.
POVRATEK ANGLEŠKIH DELAVSKIH ZASTOPNIKOV IZ RUSIJE.
Moskva. 16. dec. (Izv.) Danes so člani odposlanstva angleških strokovnih organizacij zapustili Leningrad iu se vrnili v Anglijo.
j ZAUPNICA ANGLEŠKI VLADI.
London. 16. dec. (Izv.) Zbornica jo
I danes odklonila predlog Mac Donaldov, ki ! je predlagal grajo vladi zaradi njene poli-' tike v Rusiji in v Egiptu.	,
j CHAM H ER LATNO V A VNANJ. POLITIK V.
London. 16. decembra, (izv.); Charn-i berlain je danes v zbornici opravičeval ! vn a njo politiko sedanje vlade. Pojasnil je stališče vlade napram Rusiji in napram Egiptu in z veliko zgovornostjo pobijal nasprotno stališče Mac Donalda iu poslancu Trevellvana.
Volivna agitacija PP režima.
Belgrad, 16. dec. (Izv.) Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta. Razpravljali so v glavnem o agitaciji v Črnigori. Trifkovič je na seji poročal o položaju in o načrtu melioracij v Črni gori. Po seji je Trifkovič isto izjavil časnikarjem. Iz njegovih besed se vidi, da so vladne akcije in obljube zgolj volivna agitacija, ker Trifkovičeve zahteve so neizvedljive. Če hoče vse reke in
jezera iz sušiti itd., rabi za to časa 100 let in 100 milijonov funtov šterlingov. S tem načrtom se samo pričen ja varanje Črnogorcev. Razen s tem načrtom se je. vlada ba-vila na svoji seji s vprašanjem stanovanjskega zakona. Sklenjeno je, da se do dne 1. maja 1925 podaljšajo vsi zakoni, ki se tičejo tega vprašanja.
Poročilo Nasfasa Petroviča
Belgrad, 16. dec. (Izv.) Nastas Petrovič se je vrnil s svojega agitacijskega potovanja, ki je trajalo nad en mesec, z južne Srbije in drugod. Na potovanju je dobil zelo ugodne vtise. Ljudstvo v Makedoniji je zelo vneto za svobodo Jugoslavije in za ravnopravnost. Glasovalo bo za idejo, ne za osebe, kot je to pri nas, je rekel Petrovič. Dalje je poročal o tem, kako so ga njegovi podrejeni organi, ko je še bil notranji minister, napačno obveščali o položaju, zlasti o komitskem gibanju v južni Srbiji. 8. februarja bo ljudstvo storilo svojo dolžnost in glasovalo po svoji vesti.
Opazil je, da pripravlja sedanja vlada za volitve dva velika nesrečna greha, ki se bosta maščevala. 1. Neprestano nagla-šajo njeni organi, agitatorji in plačanci ime kraljevo. Kralj da hoče to vlado obdržati tudi v slučaju, da izpadejo volitve za vlado neugodno. 2. Vlada izvršuje nad ljudstvom kruto nasilje. Policijski organi prete in groze volivcem, če si bodo drznili glasovati za druge kandidate kakor za vladne.
Petrovič navaja razne slučaje pritiska in zlorabe uradne oblasti, da jc nek župan izdal ukaz, da morajo vsi volivci glasovati za vladne kandidate, če nc jih bo pozaprl in jim požgal hiše ter jih dal vse pobiti. Taki slučaji so se dogodili v Djakovici, Peči in Kosovu.
Ustavitev džemijetskega glasila Ha-ka ima še drugo ozadje. Tiskarna, ki jc last zasebnikov, hoče vlada konfiscirati. Vlada pa ne nastopa samo proti muslimanom, marveč tudi proti pravoslavnim.
Njegovi shodi so mu bili marsikje za-btanjeni. Tako so v Kavadarju zagrozili hoteiirju, da ga bodo zaprli kot protidržav-nega hujskača, ako bo dovolil Petroviču zborovati v njegovi dvorani. V Negotinu je pijano orožništvo napadlo njegove zboro-
valce. Te orožnike je poslal na njegov shod okrajni glavar sam.
Nadalje je poročal, da so opozicional-ne stranke povsod složne in da postavljajo sporazumne kandidatne liste in da upa na poraz vladnih strank.
Vlada postopa proti Petrovičevim pristašem z velikim nasiljem. Gimnazijskega ravnatelja v Svilajncu je odstavila samo za to in in s to motivacijo, ker je Petrovičev pristaš.
Petrovič je izrazil upanje na velik uspeh pri volitvah, k čemur ga je zlasti potrdil sijajno uspeli nedeljski shod v Svilajncu.
LIKVIDACIJA ODDELKOV ZA TRGOVINO.
Belgrad, 16. dec. (Izv.) Minister za trgovino in industrijo je pozval k sebi načelnike pokrajinskih oddelkov za trgovino in industrijo v Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Sarajevu, da se z njimi porazgo-vori o končni likvidaciji teh oddelkov.
BELGIJA NAŠIM AKADEMIKOM.
Belgrad, 16. dec. (Izv.) Belgijska vlada je sklenila sprejeti na tehniško visoko šolo v Liege dvajset visokošolcev iz naše države v nadaljnji študij.
P0BUNA V ALBANIJI.
Tirana, 16. dec. (Izv.) Po vseh vesteh napreduje Ahmed beg Zogu proti vladi Kan Nolija zelo povoljno in ni izključeno, da bodo uporniki popolnoma uspeli.
DR. NINČIČ V PARIZU.
Pariz. 16. decembra. (Tzv) Jugoslovanski minister vnanjih zadev dr Ninčič je obiskal ravnatelja političnega oddelka La Roch-a. Upa, da bo mogel govoriti tudi s Herriotoin če se zdravje Herriotu izboljša.
Pariz. 16. dec. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič je izjavil zastopniku lista Petit Parisienc, da ni prišel v Pariz, da bi napravil nove pogodbe, ker Jugoslavija ili Francija povsem soglašata,
j-	MAC DONALD SK I .MIKA.
London, 16. nov. (Izv.) .People po j roča, da namerava Mac. Donald odstopifi od vodstva Delavske stranke. Kot njegova naslednika imenujejo Hendersona iu Tbo-masa.
H ER RIO TO V NASLEDNIK.
Pariz, 16. decembra. (Izv.) Vsled bolezni Herriotove so začeli razniotrivati vprašanje, kdo naj bi bil njegov naslednik \ vladi, če bi bil prisiljen zaradi bolezni odstopiti. V prvi vrsti imenujejo Brianda, potem pa Painleve-.la in Pavla BonCOur-ja.
ODSTOP ITALIJANSKEGA VOJNEGA MINISTRA?
Rini. 16. dec. (Izv.) V senatu so obširno razpravljali o načrtu reorganizacije italijanske armade. Večina generalov se z novimi načrti ni strinjala in senat novih načrtov ni odobril. Vsled tega je verjetno, da lio vojni minister Di Gorgi odstopil.
UREDITEV URADNIŠKIH PLAČ" NA ČEŠKEM.
Praga. 16. decembra. (Izv.) Vlada je danes predložila parlamentu zakonski načrt o ureditvi uradniških plač. Stroški bodo znašali 215 milijonov čeških kron. Po novem zakonu bodo tudi stari penzijonisti izenačeni z novimi.
TRGOVSKA POGAJANJA MED ČEŠKO IN POLJSKO.
Varšava, 16. dec. (Izv.) Danes je prišla v Varšavo posebna češka delegacija, do sklene s Poljsko trgovsko pogodbo.
STROŠKI ZA AMERIŠKO MORNARICO,
VVasliington. 16. decembra. (Izv.) — Zbornica je odobrila kredit za mornarico v znesku 286 milijonov dolarjev.
ANGLEŠKO OROŽJE ZA Rl SMO.
London. 16. dec. (Izv.) Na neko interpelacijo jc odgovoril minister /a trgovino, da je znana tvornica Vickers preteklo s|wi-mlad dobavila Rusiji 600 strojnih pušk. Sedanja vlada pa iie bo več dovoljevala dobav orožja za Rusijo.
STROŠKI ZA OSVOJimv MAROKA.
Madrid. 16. dec. (Izv.) Stroški za bojevanje v Maroku znašajo dnevno 6—7 milijonov pezet. Španci so izgubili doslej okoli 20.000 mož in 7000 ujetnikov. Primanjkljaj nameravajo pokriti z oddajo enega dela premoženja.
NEVARNOST V MAKOivU.
terim se je pridružilo še nekaj novih plemen iz notranjosti dežele.
KAROLYJEVO PREMOŽENJE ZAPLENJENO.
Budimpešta, 16. dec. (Izv.) Sodišče je
potrdilo zaplembo premoženja grofa Ka-rolvja.
NAPETOST V ŠPANIJI.
Barcelona. 16 dec. (Izv.) Vlada je sklenila, da ostane še nadalje v veljavi sedanji vladni sistem. Napetost v celi deželi je velika.
FRANCOSKA INTERVENCIJA V MAROKU?
Pariz, 16. decembra. (Izv.) Francoska vlada je v stalni zvezi z Madridom. Francoski poveljnik v Alžiru general Liauthey se nahaja na marokanski meji.
Revolucija v Albaniji.
Dasi so belgrajska poročila o revoluciji v Albaniji pretirana, utegne nekaj za tem le tičati. Sedanji belgrajski režim je vladi Fan Nolija v Tirani neprijazen in favorizira bivšega ministrskega predsednika Ahmed Zogua. Zato ni čudno, da belgrajski tisk zelo podčrtuje uspehe revolucionarnega gibanja, ki ga je Ahmed Zogu zanetil proti sedanji tiranski vladi.
Ozadje teh notranjih borb v Albaniji je agrarno-socialno. Cela srednja in južna Albanija sla last par bogatih veleposestniških družin, katerim stoji na čelu Ahmed Zogu. Fan Noli, vladika pravoslavne albanske cerkve, se je postavil na čelo agrarnoreformnega gibanja in je Ahmed Zogua poleti 1924 strmoglavil. Koliko vodijo pri tem Fan Nolija resnični socialni nagibi, koliko osebna vladoželjnost, je postranskega pomeia. Fakt je, da je Fan Noli postavil agrarno reformo, to je porazdelitev veleposestniške zemlje med dosedanje siromašne najemnike, kot glavno točko na dnevni red aibanske državne politike.
Toda stvar ima svoje težave. Albanija, ki na zunaj predstavlja moderno državo, katera je od leta 1920. dalje celo zastopana v Društvu narodov, je v resnici fevdalna despotija najhujše vrste. Fan Noli je začel fevdalce razlaščevati, toda ti so še preveč vplivni in mogočni. Albanski »čiftija«, najemnik, je siromak, ki tudi kulturno stoji na tako nizki stopnji, da pomena agrarne reforme še ne razume prav. Reveža je lahko podkupiti. Zaradi lega Ahmed Zogu-u ni bilo težko ljudstvu dopovedati, da ga Fan Noli samo iz osebne dobičkaželjnosti preganja in mu odvzema rodno očetovsko posest. Vrhtega ima Fan Nolijeva vlada nasprotnike v svobodnih plemenih severnih albanskih alp, kjer veleposcstva ni. Glavna skrb albanskih gorcev je, da jih nihče ne bi obdavčil in rekrutiral. Vlada pa nujno rabi denarja, če hoče gospodarske resore dežele izrabiti in javno varnost zasigurati, brez katere je gospodarska eksploataciia in privabitev tujega kapitala v deželo nemogoča.
Končno je umiritev Albanije zelo otež-kočena po kosovskem komitetu«, to je, bandi par roparjev, katerim načeljujeta Bajram Cur in Hassan beg Priština. Ti se obnašajo kot nekaka iredenta, ker pohajajo deloma iz Albancev na sedanjem ozemlju kraljevine SHS, ropajo pa vse, kar jim pod roko pride, in se tudi od jugoslovanskega režima dajo plačati, če treba. Menda se je Ahmed Zogu zdaj obrnil na te slavne može in zato ni izključeno, da zopet doživi-mo preobrat v tej nesrečni deželi. Ahmed Zogu-a imajo radi v Belgradu, Fan Nolija pa obrajtajo v Rimu.
Kdaj uvidi Albanija, da je samo igrača v tujih rokah?
Iz zunanje politike.
*	Dawesov načrt za Balkan, »Neue Freie Presse« poroča iz Ottavve, da je znani ameriški finančnik Kahn predaval v Cana-dian - klubu o evropskih razmerah in rekel med drugim, da so balkanske države nevarno leglo nemirov v Evropi. Proti balkanski nevarnosti bi bilo najboljše sredstvo posebna Dawesova komisija za Balkan pod nadzorstvom Društva narodov.
*	Grof Andrassy za Habsbui žane. Grof Julij Andrassy je sklical v nedeljo shod ogrskih legitimistov, V svojem govoru se je z vso svojo zgovornostjo zavzel za vzpostavitev Habsburžanov na Ogrskem in zahteval, naj se habsburška rodbina s princem Otonom vred takoj preseli na Mad-jarsko, da bo novi kralj Oton II. vzgojen v čistem madjarskem dubu. Za vzposiavitev Habsburžanov na Ogrskem delajo po izjavi Andrassv-jevi jako resni možje, ki bodo znali premagati tudi morebitni odpor Male antante. Koncem svojega govora je pozval govornik vse stranke, naj nastopajo v tem vprašanju složno, da se orno-ooči pravna kontinuiteta, ki bo imela za državo najugodnejše posledice. Govor grofa \ndrassy-ja je vzbudil povsod veliko pozornost.
Enotna fronta proti boljševizmu. Zagrebški listi poročajo iz Belgrada, da vzbuja v belgrajskih političnih krogih splošno po-
zornost potek zborovanja Društva narodov v Rimu, ki se je končalo pravzaprav brez vsakega rezultata. Vse kaže, da so mero-dajni gospodje pravi pomen tega zborovanja prikrili, vendar je pa zelo verjetno, da je bila glavni cilj zborovanja razprava o ruskem vprašanju in da so hoteli v Rimu zvariti enotno fronto proti boljševizmu. Ustvaritev skupne protiboljševiške fronte pod okriljem Društva narodov pa bi imela tudi važne posledice za našo notranjo politiko, zlasti na Hrvatskem. Zato smatrajo belgrajski diplomatski krogi novi proti-boljševiški kurz kot znak za splošno revizijo vseh mednarodnih odnošajev. Tudi mala antanta bo morala medsebojno razmerje držav, ki jo tvorijo, revidirati, zlasti pa bo morala priti do čistih računov z Bolgarijo. To je tudi pomen potovanja dr. Marinkoviča v Sofijo. Tudi ruski begunci so se začeli živahno gibati, da za-neso protiboljševiški kurz tudi v Rusijo, kjer so razmere zaradi nesoglasja med Trockim in Zinovjevom zelo napete.
Politične vesti.
-t Bojazen za ljubljanski mandat. Žer-javovi demokrati so dobili pri zadnjih volitvah v Ljubljani mandat. Po vsem tem, kar so samostojni demokratje nad Slovenijo zagrešili, je razumljivo, da se boje za ta svoj edini dosedanji mandat in to po vsej pravici. Saj bi morali biti Ljubljančanke s kurjo slepoto udarjeni, ako bi po vseh ponižanjih, ki jim jih je prinesla žerjav-ščina, še glasovali za žerjavovega kandidata v Ljubljani, ki bi bil slepo orodje Žerjavovega diktatorstva in bi moral plesati, kakor bi mu piskal in godel nepar'a-mentarni minister dr. Gregor. Te slabosti se zavedajo samostojni demokratje in zato skuša »Jutro« delati štimungo za demokratskega kandidata in vliti svojim ljudem malo korajže. Pa ko bi le način ne bil tako otročji, tako smešen, da se da namen Ju-trovih bojazljivcev kar otipati! Kdo bi se ne smejal, če čita n. pr. v »Jutru« to-Ie kot duhovitost zamišljeno oslarijo: »Kakor se zatrjuje, je položaj v Ljubljani za SLS naravnost obupen in klerikalci v slovenski metropoli sami niti 1500 volivcev več ne postavijo.« Kakor se zatrjuje... Ko bi »Jutro« dejalo vsaj: »Kar si g. Dolfe Rib-nikar zmišljuje« ali pa »domišljujed Če »Jutro« upa, da bi pravo razpoloženje ljubljanskega prebivalstva utegnila premotiti navidezno gospodarska kandidatura Žerjavovega upreženca, se bridko moti. Pomagala in izdala tudi ne bo prav nič tajna desna roka dr. Žerjava, ki se skriva pod drugo firmo in pred lastnimi ljudmi prikriva svoje službenstvo. Kako močna pa da je v slovenski prestolici stranka slovenskega naroda, o tem naj Žerjavovci le ne premišljujejo preveč in prezgodaj, ker jih bo še prehitro glava bolela!
+ Žerjavov ljubljanski kandidat Je torej navsezadnje vendarle postal Žerjavov posebni in osebni miljenec g. J. Mohorič. To ni šlo tako lahko, ker so drugi priporočali dr. Windischerja, dr. Kramerja, dr. Puca, Dolfeta Ribnikarja, a najbolj poslušen se je zdel Žerjavu g. Mohorič, za to je po demokratskem principu tudi moral navsezadnje prodreti. Ljubljani je sedaj pripadla častna naloga, da tudi izvoli največjega Žerjavovega podrepnika za svojsga poslanca. Da bi to lažje šlo, je starina »Slov. Narod:, proglasil, da se bo v Jugoslaviji preorientiralo politično mišljenje v gospodarsko, seveda Žerjavovemu osebnemu podrepniku na ljubo.
-j- Duhovniške plačo. Režimsko Časopisje bobna na veliki boben, kako lepo skrbi oziroma kako hoče skrbeti sedanja vlada za ma-terijelno dobrobit duhovščine vseh veroizpovedi v celi državi, in slovenski režimovci še s posebno naslado naglašajo, kako velikanske dohodke bo prejemal ljubljanski škof. Ta velika skrb vlade za duhovščino pa je prišla nekoliko nenadoma in tako nepričakovano, da je na vsak način dobro in koristno ogledati si tudi vzroke te nenavadne vladne skrbi in ljubezni za gmotno dobrobit zlasti slovenske duhovščine. Nam je znano, da so imeli današnji vladarji in gospodarji Jugoslavije prav lepo večino že v starem finančnem odboru, a takrat se niso nič zmenili za dobrobit duhovščine! Minister dr. Janic je izdelal celo načrt, po katerem bi se bile be-raške plače slovenskih duhovnikov ne-le ne izboljšale, marveč celo izdatno poslabšale. Ker so imeli, kakor znano, sedanji režimovci v finančnem odboru večino in se je bilo opravičeno bati, da bi njihova večina sprejeli) mesto predloga ministra dr. Korošca pripravljeni predlog prejšnjega ministra dr. Janiča, zato je dr. Spaho predlog ministra za vere umaknil in bi ta predlog prišel na vrsto šele po novi volitvi finančnega odbora. Danes je pa položaj čisto drugačen. Danes stojimo pred volitvami in zato je umevno, da skuša današnja vlada danes z vsemi sredstvi vplivati tudi na duhovnike, da jih pridobi na svojo stran prav po izreku: Kdor konja lovi, mu ovsa moli! Tako poslopanje vlade pa ni gentlemansko. če so današnji vlastodržci spoznali, da so duhovniki za svoje težavno delo preslabo plačani. so imeli v starem finančnem odboru, v katerem so imeli večino, dovoli prilike dati duhovnikom njihovo pra-
vico iu nobene milosti. To bi bilo lepo in ka-vaI irsko. Če bi bila vlada to napravila takrat, ko je bil za tak sklep ugodnejši cas, bi bila izkazala duhovščini vso polno njeno pravico in ne bi bila stvar izgledala kot neka prisiljena milost in volivna agitacija. Danes sicer vlada nima nobene manjše dolžnosti v tem pogledu, ni pa lepo od nje, če skuša zamešati pravico z milostjo in z neko svojo posebno naklonjenostjo in to s povsem prozornim namenom. Pravo razpoloženje P.-P. režima v tem oziru očituje >Narod«, ki v isti številki, v kateri proslavlja vladno dobrohotnost napram duhovščini, denuncira duhovščino s temi besedami: »Priporočamo vladi te božje služabnike pri izplačilu draginjskih doklad.« sSlov. narod s bi namreč privoščil duhovščini njene pravice le tedaj, če zamenjajo cerkveno oblast, z oblastjo P.-P. režima v cerkvenih zadevah. Ta stari denuncijant, ki se je prodajal in prodal P.-P. režimu, naj ne misli, da je tudi slovenska duhovščina naprodaj!
+ Naši kandidati. Naše poročilo z dne 12. decembra glede naših kandidatov izpopolnjujemo s sledečim: »Volivna okraja DolnjaLendava in Murska Sobota (vezana). Kandidat: Klekl Jožef, narodni poslanec, Črensovci; namestnik: Geza Šiftar, narodni poslanec, Bakovci.«
-k Še 16 milijonov dinarjev! »Pravda« z dne i5. t. m. piše: »Od zaupne strani izvemo, da so dali predsedniku vlade pred nekaj dnevi še 16 milijonov dinarjev iz dispozicijskega fonda na razpolago za volivno agitacijo. Ta vest se je raznesla tudi po deželi, kjer govore o tem z največjim ogorčenjem. Od vseh strani naglašajo, da čakajo bolnišnice po cele tedne na najpotrebnejše kredite, ki znašajo Ie po par tisoč dinarjev, da odlašajo z izplačili za najnavadnejše potrebe in da nižji nastavljenci redkokedaj dobivajo pravočasno svoje plače. Če je dispozicijski fond namenjen za »zaupne cilje«, se ga mora kljub temu porabiti za stvari, ki koristijo celemu narodu, nikakor pa ne za cilje slučajno vladajoče stranke.«
+ Osješki župan dr. HengI za monarhijo. Kakor poroča »Die Drau«, je nedavno zahtevala večina občinskega sveta v Osje-ku od župana dr. Hengla, naj skliče sejo, na kateri bi odgovoril, ali priznava tudi on republikanski program »Hrv. Zajednice« ali ne. Te seje sicer še ni bilo, vendar pa poroča »Die Drau« iz dobrega vira, da bo ž ipan dr. Hengl na seji občinskega sveta izjavil, da on ni pristaš nove republikanske »Hrv. Zajednice«, ker je in bo ostal monar-hist. Tudi večina osjeških občinskih svetovalcev, ki so bili izvoljeni na stari program »Hrv. zaiednice«, se bo pridružila župana dr. Henglu, da na ta način prepreči razpust občinskega sveta.
prometni minister
(Poročilo ministra Sušnika na javnem zborovanju železničarjev na Jesenicah in v Mariboru,)
Humanitarni fond.
Da so se prispevki za socialno ustanovo nekoliko povečali, je resnica. Toda zgodilo se je to radi tega, ker so se nakupile po raznih zdraviliščih hiše, — v zadnjem času v Liniku na Hrvatskem in v Splitu v Dalmaciji, — kjer bodo oboleli železničarji iz vseh krajev, če se pridejo zdravit, imeli udobno stanovan'e zastonj. Železničarji bodo imeli samo veliko korist. Vrhtega pa se ustanavljajo pri posameznih direkcijah ambulance, kjer bodo železničarji dobivali prvo zdravniško pomoč. Menda še niste pozabili, da se js nedavno prva taka ambulanca otvorila v Ljubljani! Da se bolniški prispevki izplačujejo tako neredno in počasi je kriva centralistična uprava, ker je za vsak znesek treba odobritve orrtana glavne kontrole, kar zadrži stvar večkrat za mesec dni.
Železničarska šola.
Čisto na kratko naj omenim ramo, do. sem tudi popolnoma reorganiziral želez-ničarsko šolo v Beogradu. Dosedaj se je na ti šoli vršil pouk dve leti. Kandidati so se učili vse mogoče stvari, celo francoski jezik. Ko so pa po dveh letih prišli v prakso, niso znali, niti telegrafirati. Zato sem reduciral učno snov na najpotrebnejše predmete ter skrčil učno dobo za eno leto. Za učitelje sem imenoval same strokovnjake železničarje, med njimi Slovence in Hrvate. Vodstvo šole pa sem poveril gosp. Repiču, kontroloru iz Maribora, ki je priznan strokovnjak na tem polju.
Železničarski domovL
Eno najvažnejših vprašanj za Železničarje, posebno nižje uslužbence je gotovo' stanovanjsko vprašanje. Kdo izmed Vas še ni videl, ko se je vozil okoli, na posameznih postajah celo vrsto vagonov, iz katerih so gledali izmčeni in žalostni obrazi — vagonarjev?! Tem nesrečnikom sem takoi v začetku posveb'1 vso svojo pozornost, Ko sem bil prvič kot minister v
Zagrebu, sem si ogledal tudi železničarsko kolonijo vagonarjev. Me morem Vam popisati vso bedo in nesrečo teh ljudi, katerih je samo v Zagrebu gotovo blizu 400. Smilili so se mi do dna duše in sklenil sem čimpreje pomagati jim. Čez dober mesec dni je bila že gotova pogodba med direkcijo in zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem, po kateri je ministrstvo kupilo za jako po-voljno ceno od g. nadškofa zemljišče blizu Maksimira. Nekaj milijonov je dalo ministrstvo, nekaj pa je dobila železničarska zadruga sama. Tako se bo kmalu dvigala ob lepem Maksimiru železničarska kolonija kjer bo vsaka družina imela svojo hišico in svoj vrt.
Slične stanovanjske zadruge pa so se ustanovile tudi pri drugih direkcijah, kakor v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu in Beogradu, kjer pa poleg tega že obstoji železničarska uradniška kolonija. Da bi pomagal tudi tem zadrugam, sem napravil, ker ministrstvo samo ni imelo več denarja, predlog za ministrski svet, po katerem naj bi drsava dala stanovanjskim železničar-jkim zadrugam brezobrestno posojilo ali pa naj bi prevzela garancijo za posojila, ki bi jih zadruge same najele. Čakal sem samo še na poročila poedinih direkcij. Predno pa je prišlo do uresničenja tega načrta, je vsled krize vse skupaj padlo v vodo. — Pa vendar se še najdejo ljudje, celo med našimi inteli jenti, ki mi očitajo, da kot železniški minister nisem pokazal pravega socialnega čuta, da nisem storil ničesar za revno, delavno ljudstvo. Odgovoriti morem samo to: Bog jim odpusti, ker ne vedo, kaj govorijo.
Prehrana pasivnih krajev.
Končno pa še nekaj o mokit
Slovenija, ki je glede prehrane pasivna, je letos izrečno veliko trpela vsled toče in povodnji. Zato se je kvantum uvoza za žito in moko še povečal in narastel gotovo do 5000 vagonov letno. Ministrski svet vsled pomanjkanja kreditov za take ponesrečence v celi državi ni mogel dovoliti več kakor l milijon dinarjev in 50 vagonov koruze. Da je na Slovenijo od tega odpadel le en majhen del, ni treba dokazovati. Zato pa je ministrski svet naročil meni kot prometnemu ministru, naj razmislim, če ne bi bilo mogoče pasivnim krajem v naši državi pomagati na la način, da se jim dovoli pri prevozu moke in žita po železnici popust pri tarifi. Nato sem predložil ministrskemu svetu na odobrenje predlog, da se za pasivne kraje v celi državi: za Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino, Liko Zagorje in Slovenijo dovoli pr$ prevozu žita in moke na železnici 40% popust od normalne tarife. Ko je ministrski svet odobril inoj predlog, sem izdal znano naredbo, po kateri so bile v vseh pasivnih krajih poverjene z razdeljevanjem te ugodnosti izključno zadružne ustanove.
Moje ministrstvo je z odlokom od dne 14. oktrobra t. 1. štev. 43692 na podlagi navedenega skbpa ministrskega sveta natančno ugotovilo pogoje za izvrševanje tega popusta. Zadružni zvezi v Ljubljani se je določilo 3300 vagonov, Zadružni zvezi v Celju 850 vagonov in Zvezi Slovenskih zadrug v Lj ibljani 850 vagonov. (Koncem 1. 1923 je imela namreč Zadružna zveza v Ljubljani 503 članic in 61 milijonov 52 tisoč dinarjev naložb, Zadružna zveza v Celju 169 članic in 5,999.000 dinarjev naložb in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 96 članic ter 4,200.000 Din naložb.) Pošiljatve morajo biti naslovljene na dotično Zvezo in je naknadno razpolaganje izključeno. Zveze morajo nadalje položiti kavcijo po 100.000 Din v državnih papirjih in dati pismeno obvezo, da prevzamejo napram državni železniški upravi polno moralno in materijalno odgovornost za vsako zlorabe te ugodnosti, zlasti da se s popustom do-voženo žito ne bo izvozilo. Železniška uprava je celo upravičena vsak čas vpo-gledati v poslovne knjige Zvez. Tovorne liste ima vsaka Zveza poslati na žigosanje prometnemu ministrstvu. — Tako sem izročil izvedbo te ugodnosti za Slovenijo slovenskemu zadružništvu, da bi bila izključena vsaka zlouporaba. Hotel sem pomagati revežem, da bi bolj poceni prišli do kruha. In res je takoj pri prvih vagonih, j ki so došli v Slovenijo, cena žitu popustila, kar se je uradno pokazalo na ljubljanski borzi.
Tedaj pa pridejo naši liberalci v vlado in prvo njihovo delo je bilo, da so po posredovanju svojega voditelja dr. Žerjava dosegli razveljavljenje te naredbe.
Posledica je bila, da so cene pšenici zopet poskočile. Slovenija pa je na ta način ob 10 milijonov dinarjev.
In dr. Žerjav misli, da ga. bo Slovenija — volila za poslanca.
Spoštovani zborovalci! To je v glavnih obrisih moje delo, to so moji načrti. Imel sem najboljšo voljo. Če nisem mogel vsega izvršiti, nisem kriv jaz. Saj smo bili komaj tri mesece na vbdi in pri tem več ko dva meseca v krizi.
Neprpkosl|lvi so U:
S^ini^!?™!? 1 oonEC H«WI«na
MfUIIII 7111 UJI. p»l»i6 LjubljantU« kreditne b»nk«
Nedoiežnl v konstrukciji ln mi terijalu. lrredno nizke cene.
ORiujt« »i jih pred nakupom
A
Somišljeniki!
Spominjajte se Ljudskega sklada! — Storite svojo narodno in strankarsko dolžnost v zgodovinskem boju, v katerem stojimo.
Darove sprejema tajništvo SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna.
Iz Kočevja, Tukajšnje »Glasbeno društvo« |l» priredilo dne 6. t. m. vokalni koncert v hotelu Trst pod vodstvom neumornega pevo-vodje g. Trosta. Zbcr jc zapel 16 pesmi raznih skladateljev, med katerimi je bilo tudi nekaj narodnih. Pevci so s svojim nastopom pokazali izredno pevsko disciplino in velik napredek v izvajanju od zadnjega koncerta. Vse točke programa je pevski zbor izvajal s sigurnostjo in točnostjo. Pazil je dosledno na pravilno prednašanje in izgovorjavo besedila, kar pri podeželskih zborih navadno pogrešamo. Pri moškem zboru je nastopil kot solist g. iur. Vujčič, ki je s svojim prikupljivim in mehkim baritonom žel buren aplavz občinstva. — Koncert je občinstvo obeh narodnosti prav dobro obiskalo in izražalo splošno zadovoljstvo; s tem je pokajalo, da v polnem obsegu razume rmisel kulturnega dela. Culi smo tudi želje posameznikov, naj bi prihodnjič nastopil tudi kak solist, ali pa naj bi zbor ponovil primerno doljšo skladbo prejšnjih koncertov, oziroma naŠtudiral novo. — Poleg pevskega zbora pa vzdržuje »Glasbeno društvo« tudi glasbeno šolo, kjer poučuje mladino poleg mladinskega petja tudi glasovir in goslanje. — Društvu želimo obilo uspehov.
— Nemščina na ua&ih srednjih šolah. — Kakor znano, je prosvetni minister izdal naredbo, da se izenačita prva dva razreda realnih gimnazij in realk v vsej državi. Ta naredba se bo pri nas začela izvajati v januarju 1925, seveda če starši prizadetih učencev ne bodo ukrenili proti temu ničesar. Ena izmed teh reform bo tudi ta, da se odpravi na nižji realni gimnaziji in na nižji realki nemščina in uvede mesto njo francoščina. Posledica bo, da se bo pričela poučevati nemščina šele v
V. razredu realnih gimnazij in realk in da torej noben srednješolski abiturient ne bo več znal nemški, če se ne bo naučil privatno. .Veporabne bodo postale vse nemške znanstvene knjige po naših zasebnih in javnih knjižnicah. Slovenci ne bomo mogli niti več študirati svoje lastne zgodovine, ki je za prej-ffija stoletja pisana predvsem v nemškem jeziku. Neumljiv nam bo Valvasor, neumljivi drugi zgodovinski viri po naših arhivih. Razumeli ne bomo niti več aktov po naših uradih, napisanih pred letom 1918. S tem bo prizadeta predvsem naša javnost. Prizadeto bo pa ludi vse gospodarsko življenje: noši trgovci in industrijci rabijo še vedno nemščino in jo bodo rabili še dolgo časa. Po dovršeni nižji srednji šoli je slo mnogo dijakov nu trgovsko solo, na trgovsko akademijo, na tehnično srednjo šolo; povsod je bilo potrebno znanje nemščine. Sedaj pa dijak ne bo znal niti nemški brati, če se bo učil nemščine kot prostega predmeta. (To bo pa mnogim dijakom onemogočeno, ker se vozijo vsak dan po železnici domov in radi tega silno težko obiskujejo pouk neobveznih predmetov.) Radovedni smo tudi, ali smatrajo pri nas n. pr. Štajerci in Kočevarji za potrebnejše, da znajo francoski ali da znajo nemški. V naši državi je po uradni statistiki okoli pol milijona Nemcev. Uradnik Jugoslovan ,ki bo med njimi služboval, ne sme razumeti njihovega jezika, ne brati njihovih listov.
Proti temu so bo ugovarjalo :> Mi se motamo izenačiti glede šolstva s Srbi, zato da bo Srb, ki se bo preselil v naše kraje, lahko pošiljal svoje sinove v srednjo šolo.« Dobro — toda v dosego tega namena ni treba izenačili ^ s e h srednjih šol. Naj se pa ustanove v Ljubljani na kakem zavodu paralelni razredi po srbskem vzorcu. Tja naj pošiljajo svoje sinove tisti starši, ki mislijo, da bodo sinovi bolj rabili francoščino nego nemščino. Ni pa keba siliti vseh slovenskih staršev, da bi se radi lega odrekli tisti srednji šoli, o kateri so prepričani, da je bila v celoti dobra.
—	50 letnica znanstvenega dela. Minolo soboto je bil ua zagrebški živinozdravniški visoki šoli povodom 50 letnega doktorskega lubileja v drugo promoviran profesor Josip U b 1. Slavljenec je prvič promoviral na dunajski živinozdravniški visoki šoli, deloval je potem na. Moravskem, 1. 1870 pa nastopil profesorsko mesto na višji poljedelski šoli v Kri-'evcih, kjer je ostal do svoje vpokojitve 1. 1900. Prof, Ubl je bil zelo delaven in je spisal mnogo 'Jenih knjig svoje stroke,
—	Kdor jc žepni koledar naše Kmetske Jveze razpečal, naj napravi obračun, kdor ga ni, prosimo, uaj ga nam vrne. Prepozno vrnjeni so za nas brez prave vrednosti. Somišljeniki po deželi naj strre svejo dolžnost čim-Preje. — Tajništvo Jugosl. Kmetske zveze.
—	Ameriško posojilo za Osjek. Kakor poroča :rDie Drau«, jo ponudil ameriški finančnik Charles Mac Dauiel osješkemu župauu *uje posredovanje, da dobi mesto Osjek v Ameriki posojilo v znesku 2 milijonov dolarjev. S tem denarjem bi osjeŠka mestna občina iablio takoj pokrila stroške za zgradbo mest-
ne elektrarne in cestne Železnice in igradila tudi mod6rn vodovod. Denar bi dala finančna skupina, ki je tekom enega lota že preskrbela investicijska posojila za razna mesta na Poljskem v znesku 20 milijonOv dolarjev. — Tako se dvigajo iz svoje brezdelnosti skoro vSa večja mesta v Jugoslaviji. Belgrad je dobil že vec prav izdatnih posojil v Švici, Zagreb bo dobil za zgradbo elektrarne okoli 250 milijonov dinarjev posojila, Osjek bo dobil dva milijona dolarjev, samo naša uboga Ljubljana ue more nikamor naprej, ker po zaslugi g. dr. Žerjava nima občinskega sveta, ampak se mora na večno fretariti z gerenti, ki nimajo pravice sklepati niti najbolj potrebnih investicij kljub ogromni brezposelnosti, ki danes davi in mori vso Ljubljano in njeno okolico.
—	Konzulat Češkoslovaške republike r Ljubljani naznanja, da v smislu vladne naredbe z dne 6- novembra 1924, št 247 zb. z. in nar. kakor tudi v smislu razglasa bančnega urada ministrstva za finance z dne 6. novembra 1924, št. 248 zb. z. in nar. prenehajo biti državni bankovci po 1 Kč z datumom 15. aprila 1919 in 50 Kč z datumom 15. aprila 1919 z dnem 31. decembra 1924 zakonito plačilo. Po navedenem dnevu bo te državne bankovce zamenjaval samo glavni zavod bančnega urada pri ministrstvu za finance v Pragi in pri vseh njegovih filijalkali in to samo do dne 31. decembra 1926. Po 31. decembru 1926 se U bankovci ne bodo zamenjavali.
—	Osebue novice s pošte. Premeščeni so: Franc K a n c j a n iz Meže v Muto, Marija Tekavčeva iz Ljubljane v Moste, Jožica Košiškova iz Trebnjega v Novo mesto, Justina Pnppisova iz Murske Sobote v Cankovo, Krista Škerlečeva iz Ormoža k Sv. Tomažu pri Ormožu, Pavlina Ilav-č e v a z Rakeka v Stari trg pri Rakeku, Jožef Kamer iz Subotice v Maribor, Ivau Kranjc iz Slovenske Bistrice v Stari trg pri Rakeku, Viktorija Razga.rijeva iz Ljubljane v Zagorje ob Savi, Pavla A n d r e-sova iz Novega mesta v Crmošnjice, Justi-na P u p p i s o v a iz Cankove v Mursko Soboto, Anica Kupševa iz Celja v Hrastnik, Miroslav Dr ob nič iz Grosupljega v Vi-dem-Dobrepolje, Ivanka Š i š k o v a iz Ma-
j ribora v Ljubljano, Pavla Zabnkovče-V a iz Studenca pri Ljubljani v Ljubljano, Antonija Koželje v a iz Tržiča v Križe na Gorenjskem, Terezija Bučinkova iz Mežice v Maribor, Magda Ločnikova iz Kamnika v Tržič, Marija Troštova iz Grosupljega v Ljubljano, Matilda Bsrvar-j e v a z Colja v Maribor, Davoriu S t e f a -n e c z glavne mariborske pošte na mariborsko kolodvorsko pošto, Jožica G lažar jeva iz Oplotnic^ v Rudočo pri Zidanem mostu, Mara K o c j a n č i č e v a iz Radeč pri Zidanem mostu na Vič, Marija A ž m a n o v a iz Brčke v Ljubljano, Marica Škoflekova iz Gornjega grada v Mengeš, Ivanka Gradova iz Novega mesta v Semič, Frančiška Škrlovnikova iz Ljubljane v- Krmelj, Mara K r ž i š n i k o v a iz Litije v Maribor, Ljudmila Iv r ž i š n i k o v a iz Maribora v Tuzlo, Pavlina MilavčcVa iz Starega trga pri Rakeku ua Rakok, Justina Florjan -čičova Iz Karlovca v Ljubljano, Ivanka K o š i č k o v a iz Studencev pri Maribora v Maribor, Matko K u c 1 o r k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljaui, Frančišek Podgoršek od poštnega ravnateljstva v Ljubljaui k III. terenskemu brzojavnemu in telefonskemu oddelku v Ljubljani, Rafaela Kna-pičova iz Marnberga v Guštanj, Pavel P r i m a z iz Ljubljane v Maribor, Frančišek C j u h a Iz Maribora v Ljubljano, Marija P r a z n i k o v a iz Vidma pri Dobrepoljah v Konjice, Ivan Kociper od Velike Nedelje v Ptujsko goro, Jakob Pinter Iz Ljutomera v Veliko Nedeljo, Frančišek Žnidar i č iz Plauiile pri Rakeku v Ljubljano, Julija Albrehtova iz Slat.iue Radeucev v Gornjo Radgono, Erna Korenini jova iz Ljubljano v Slatino Radence, Olga S i -moličeva iz Maribora v Zgornjo Sv, Kun goto, Frida H u 11 m a n o v a od Zg. Sv. Kun-gote v Maribor, Rudolf Paljevec iz Maribora v Ljubljano, Leander Jak Iz, Ljubljane v Maribor.
—	Morilec Jelen obsojen na 15 let jsče. Pred graškim porotnim sodiščem je bil dne 15. t. m, obsojen na 15 let ječe čevljarski pomočnik Anton Jelen, ki je v Gradcu umoril neko prostitutko.
—	Ponarejevalci dolarških čekov v Subo-tici zaprti. Policija v Subotici je izsledila in zaprla nevarnega ponarejevalca dolarskih čekov, nekega poljskega zida Spitzerja- Zaprla pa je tudi nekega Vodopivca, baje trgovca v Subotici, ki je dobavljal Spitzerju potrebne klišeje.
—	Otvoritev liške železnice in prvega Jadranskega velesejma. Primorsko stavbno društvo je ta teden izročilo državni komisiji popolnoma dovršeni del liške železnice od Kni-na do Pribudiča. Ponekod je Ireba še zadnjih izpopolnitev na nasipih in prekopih ter na poštajnih zgradbah, ki so že vse pod streho Potem preostane le še polaganje tračnic. Prvo pošiljatev tračnic, ki je došla na Sušak, so porabili za najnujnejše poprave na progi Za-greb—Belgrad, prihodnja pošiljatev pojde na progo Gračac—Knin. Ker se preko zime dela na progi zaradi snega ustavijo in bo trajalo poiem polaganje tračnic približno dva meseca, je računati na otvoritev liške železnice — ako pojde vse posreči — mesecn maja ali junija 1925, Kakor r oroča rplitska - Nova Doba^, !
nameravajo dalmatinski krogi povodom otvoritve liške železnice prirediti v Splitu prvi Jadranski velesejm, ki uaj bi se potem rodno vršil, a vsako leto v drugem dalmatinskem mestu. Akcija za velesejm jo žo v teku.
Dr. OETHER-iev
Dobi se pevsed ali pa v b . -	timrnl
>r«tla glava.)
|o». Relch, Maribor
Primorske novice.
p »Goriška Siraža« tretjič pred sodiščem. Dne 11. t. m, je stal odgovorni urednik »Gor. Straže* Kemperle zopet pred senatom goriškega tribunala, da odgovarja »zaradi ščuva-nja k sovraštvu med socialnimi razredi«. Ta zločin je baje zagrešil list v dopisu »Z deželo*, v katerem sc dopisnik peča z žalostnim položajem na ljudskih šolah, ki je nastal vsled poitalijančevanja. »Stražin« zagovornik jc zahteval, da se mora obtožnici priložiti od zapriseženega tolmača napravljeni prevod inkri-miniranega članka. Sodni dvor je zahtevi ugodil in obravnavo preložil,
p Slovesna otvoritev tržaškega vseučilišča, Dne 15, t. m. so v palači Revoltella v Trstu na veleslovesen način otvorili novo vseučilišče, ki obsega zaenkrat samo oddelek za gospodarstvo in trgovino, a se bo stopnjema izpopolnjevalo v popolno univerzo. Poleg zastopnikov vseh krajevnih oblasti sta bila navzoča tudi ministra Oviglio tn Nava. Rcctor magnificus prof. Asquini jc v svojem govoru orisal dolgoletno borbo mesta Trsta za lastno vseučilišče, ki sega nazaj do I. 1848. Sedaj sc je odrešenemu Trstu ta želja končno uresničila. Vsekakor mora biti sedanja gospodarsko-trgovinska fakulteta zgolj izhodišče za nadaljno izpopolnitev Trst je edina živa točka, ki posreduje stik med italijansko kulturo in vzhodnimi deželami in Italija bi zanemarila svoje poslanstvo, ako se v Trstu ne hi pokazala v vsej suverenosti svoje kulture. — Minister Nava jc v svojem govoru naglasil, da jc tržaška univerza simbol in jamstvo za italijanstvo Trsta in pokrajine. — Na tržaško univerzo se jc vpisal »ad honorem italijanski prestolonaslednik.
p Iz Bistrice se nam pišo: Italijani zidajo tukaj veliko vojašnico, ki bo kmalu pod streho. Dolga je stavba 100 m, pa pravijo, da bodo zidali šc dve. Ravno tako se godi v Postojni. Gotovo je, do bo Bisterca važna vojaška postojanka, ker je blizu meje — Snežnika. — Govori s o, da bodo oziroma so že katehetom, ki podučujejo na podružnicah, plače ustavljene. To ho občuten udarec za mnoge. Sicer so duhovniki z dolom itak preobloženi. Tam, kjer sta bila včasih po dva, je sedaj eden, kjer so bili štirje le dva, po Istri pa — oskrbuje eden po t.ri fare. Pravijo, da bodo prišli sem laški proti. Ne bo šlo. Prvič jih ni in drugič hi bili nemogoči. Sicer bo pa naš narod tudi to pretrpel!
š Občni zbor -Županske zveze*. — Opozarjamo vse člane, posebno pa vse dosedanje odbornike > Županske zveze*' iz Štajerske, da sc letošnjega občnega zbora v Ljubljani v pondeljek dno 22. t. m. udeleže v največjem številu. Po obstoječih pravilih voli štajerski del Slovenijo v odbor 10 odbornikov. Dobro bi bilo, da bi se zedinili že pred občnim zborom glede kandidatov. — Zveza z vlaki je ugodna, ker se prične občni zbor ob enajstih dopoldne po prihodu vseh vlakov. Popoldanska predavanja pa bodo pravočasno zaključena, da sc bo vsak udeleženec lahko vrnil s prvim večernim vlakom. — Kosilo se bo lahko dobilo v gostilni »Rokodelskega doma- (v bližini glavnega kolodvora), kjer bo občni zbor. Naročilo za obed naj se takoj prijavi tajništvu Županske zveze v Ljubljaui. — Upamo, da bo dovoljena udeležencem občnega zbora polovična železnična vožnja.
š Neizprosna smrt je ugrabila iz vrst slovenskih industrijcev y cvetu njegovih moških let podjetnega in delavnega moža, gospoda Karla Zalokarja, veleposestnika in tovarnarja v Mariboru. Prizadeti družini naše iskreno sožalje!
š Otvoritev razstave umetniškega kluba Grohar v Mariboru. V soboto je bila v Mariboru otvorjena umetniška razstava »Grohar«. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo prijateljev umebiosti. Predsednik profesor Gvajc je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da jc klub razstavil tudi že v inozemstvu in je povsod Zel hvalno kritiko. Rapslavili so člani kluba: Prof. Gvajc je razstavil vrsto akvarelov iu portret Kostanjevca. Sojič je zastopan s skulpturami, med njimi so razni spomini na Benetke. Prof. Žagar ima nekaj aktstudij. Čedne so slike ŠantlOve in Tscharrejeve. Razstava bo zado voljila vsakega obiskovalca.
š K umoru v Studencih- Umor Miklov* družine je brez dvoma, umor kakršnega, ne beleži mariborska policijska kronika že, lep čas. Orožništvo je ["'''hlo zask>rlqvalo Opisa na prznanca in jc imelo pri tem nenavadno
srečne roke, kajti enega se ji je že posrečilo prijeti Miklov pomočnik je opisal nekega mizarja iz Ptuja, za katerega ime ni vedel, ki jo sklepal r. njegovim gospodarjem usodnega dne čudne kupčije. Vsled tega jo takoj nanj padel sum. Orožništvo je dognalo, da ja, to p' ran Šlahtič v Ptuju. Orožništvo jo izvršilo pri njem hišno preiskavo, ki jo imela nenavadon ugoden uspeh. Našli so polno raznega blaga, ki jo zelo sllčno z blagom, ki ga pogrešajo pri Miklu, nakar so Šlabtiča takoj zaprli. Miklov pomočnik je med tem? predmeti spoznal nekatero za last svojega, gospodarja, Šlahtiča poznajo sosedje kot zelo surovega človeka. Osumljen je že bil dvojnega umora. Šlahtič taji vsako krivdo ln se čuti zelo užaljenega radi toga osum-Ijanja. O blagu, ki meče nanj sum, nc mor« nič povedati. Miklovega trupla še niso mogli najti. Mogoče je bilo vrženo v Dravo ali pa sta ga Šlahtič in njegov pomagafi kam zakopala. Obe. nesrečni žrtvi so včeraj pokopali. Pogreba se je udeležilo -veliko ljudi, med njimi, župan v Stndonclh.
š Velik vlom v Mariboru, V pondeljek zvečer so neznani vlomilci na. Aleksandrovi cesti oropali trgovino z usnjem Navrhnik., Tatovi so odnesli najfinejše blago in sicer v vrednosti 100.000 Din. Policija je takoj začela zasledovati vlomilce. Aretirala je že enega od te vlomilsko družbe. Priznal je tatvino in povedal imena ostalih. Vsi so pri policiji zelo dobro znani. Dva sta bila. pred kratkim izpuščena iz Lepoglave. Ta pisaua crružba ima na vesti najbrž tudi razne vlome v manufakturne trgovine po deželi.
O Bleke NA
o n R O K E T
_ _ MESTNI TRO S
O« ISERNATOVk
Ljubljanske novice.
lj Radi novega slovenskega katekizma
danes ob petih sestanek — kakor dogovorjeno. Gg. katehetje, ki so za to zanimajo — povabljeni in dobrodošli!
Ij Knjige sv- Mohorja za stolno župnijo se dobe v stolnem župnišču v pritličju. Precej jih naročite tudi za naprej. Stanejo samo 20 Din.
lj Božična razstava najlepših ženskih roč-c nili del se otvori koncem tega tedna na Drž. osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Priporočamo si. občinstvu, da si jo ugleda.
li Mestna ljudska kopelj v Kolodvorski ulici bo radi snaženja v sredo in četrtek, to j« dne 17. in 18. t. m. zaprta.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Potauer, krojaški mojster, 68 let. — Valter Koscher, posestnikov sin, 2 leti in pol- — Barbara Ibitz, bivša babica, hiralka, 74 let. — Gabrijela Belcjan, hči tov. delavke, o dnL — Ivana Strah, hči železn. vozopisca, 8 mesecev. — Amalija Banič, služkinja, 49 let. .— Milko Melhijor Košir, trgovec 29 let.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani Od 7. do 13. t. m. so bili v Ljubljani naznanjeni s!cdeči slučaji nalezljivih bolezni: 2 slučaja davicc, 1 trebušnega. Icgarja, 5 ošpic,
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V ča-su od 7, do 13. decembra 1924 jc bilo v Ljubljani rojenih 23 in 2 mrtvorojena; umrlo jo v tem času 20 oseb, od tega 4 tujci. Vzrok smrti v 3 slučajih jetika, v 1 pljučnica, v 1 davica, v 1 škr-latica, v 1 možganska kap, v 2 srčna hiba, v ! rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Razstava krojev gojenk od minist. za trg. in obrt konces. krojno šole, Židovska ulica 5 jo pokazala najlepše uspehe. Gojen-ke so popolnoma samostojno izdelalo različno garderobo po najnovejših modelih in se jo res pokazala pristnost kroja! Prihodnji tečaj bo 2. januarja 1925 za krojače v civilu in uniformah, za šiviljo v vsej garderobi, tudi perilo in otroško oblekce, Vpisovanje od 8.—12. ure in 2.-7. ali potom pošte, Ugodni plačilni pogoj L
Prosveta.
pr A J o;j z l,i Remec: Magda, tragedija ubogega dekleta v dvanajstih seeuab. Splošna knjižnica 46. zvezek. V Ljubljani, 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 86. Cena broš. 14 Din, vezani 20 Din. — To dalo jo prvič uprizorilo Narodno gledališče v Mariboru v režiji in inscenaciji g. V. Bratine, Narodno gledališče v Ljubljani pa jo uprizori v originalni režiji v soboto dne 20. t. m. Ker ima vsa igra le tri osobo in uprizorjena na skromen način ne zahteva posebnih sceuičnih sredstev, bo tudi zelo pri-merua za manjše in podeželsko odre.
or Zupanič, Srbi Pliuija i Ptolomeja 30 naslov zanimivi razpravi, ki jo je avtor objavil v Zborniku, posvečenem proslavila letnice znanstvenega delovanja prof. Jo-vana Cvijiča. Ime in narod Srbov je avtorju alarodijskega porekla iz Kavkaza. Najkasneje v IV. stoletju po Kr. so sedeli že v transilvanskih Karpatih, kamor jih je vrgel tok velikih preseljevanj narodov. V osrčju Sreduje Evrope so se pozneje poslovauili, dali enemu delu svojo staro plemensko ime, kasneje v VII. stoletju naselili med južnimi Slovani kot nekaka vojaška bojna družina, ki je ugodno vplivala na postanek nove državno tvorbe zgodnjega srednjega veka na Balkanu. — Delo je izšlo tudi v ponatisu l"50 Din).
pr Cerkveni Glasbenik 1924. 11. in 12.
štev. ima sledečo vsebino: Ivan Naraks (dr. Fr. Kimovec); O pevskem pouku (Marko Bajuk) ; Cerkvenoglasbeni sestanek v Gorici (Roman Pahor); v gospa Marija Zalar (Marija Zalar); Cerkvene himne za obrednik (dr. Gre-gorij Pečjak); Kako Lu kje sem nabiral slovensko narodne pesmi (Franc Kramar); lz odbora Cecilijinega društva v Ljubljani; Orga-nistovske zadeve; Koncertna poročila (Stanko Premrl); Par besed našim pevovodjem; Dopisi: lz Gorice (Ivan Mercina), iz Renč pri Gorici (Roman Pahor), iz Skocijana pri Mokronogu (Janko škrjanc); Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo: Karlo Adamičeve ad ventne pesmi, P. Hugolin Sattnerjeve božične i dr.; Razne vesti; Skladbe na prodaj; Poziv in prošnja; Ob koncu leta. — Glasbena priloga prinaša dve St. Premrlovi božični pesmi. | Cerkveni Glasbeuik izhaja kot dvomesečni k i šestkrat ua leto in stane celoletno 35 Din, za j dijake 20 Din, za Primorje -10 Din, /.a Amen- i ko 1 dolar. Dobi se lahko še cel letnik 1924. Posamezna številka lista s prilogo stane 6 dinarjev, priloga sama poldrugi dinar. Naroča ie v Ljubljani, Pred Skotijo 12.
pr Zavod za fiziologijo primorcev. V Trstu oo na pobudo znanega fiziologa Herlitzka, vse-učiliškega profesorja v Turinu, ustanovili zavod za fiziologijo obmorskih prebivalcev. Zavod tvori zaenkrat ekspozituro fiziološkega instituta turinske univerze. Zavod bo preiskoval vsestranski vpliv morja na človeški organizem
pr v Fant, ti tega ne razumeš!«?: Ta lepi spis, ki ga je napisal Finžgar- Kreku v spomin (D. i. S. 1917), je izšel te dru v nemškem prevodu v ./ Prage r Presse (IV - št. 30, str. 3). Prevod je oskrbel v gladki nemščini dr. Glo-nar.
pr Slovenski Pravnik. Zadnji snopič pri-ousa dva prispevka k praksi. Podpredsednik stola sedmerice, odd. B. T. Okretič piše O pristojnosti kazenskih sodišč : s posebnim ozirom na razmerje, ki je nastalo vsled združitve pokrajin z različno zakonodajo v enotno kraljevino. Okrajni glavar dr. Fr. Ogrin pa prinaša zelo dobrodošel članek Koliko upravnih instanc imamo in kakšne?-£ Med književnimi poročili je opozoriti ua dr Dolenčevo oceno za vsakega jugoslovenskega pravnika važne knjige Prvobitno slovensko pravo pre X. veka'. Dalje prinaša ta snopič še drugi del zakonskega načrta o uredjenju sudova z opazkami prof. dr. Kreka, književna poročila iu poleg raznih vesti civilne odločbe. S to številko je XXXVIII. letnik Slovenskega Pravnika zaključen. Odbor poziva vse slovenske pravnike na sodelovanje in naročbo. Oboje je potrebno, da se ohrani naše pravniško glasilo na isti višini kakor doslej-
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 17. dec.: ZORA, DAN NOC. Red A. Četrtek, 18. dec. VERONIK \ DESENIŠKA.
Red E.
Petek, 19. dec. ot) 3. uri popoldne >MOGOČNI PRSTAN , mladinska predstava pri. znižanih cenah. — Izven. Sobota, 20. dec.: ^MAGDA \ premijera izvirne
ararne. Red D. Nedelja, 21. dec. ob 3. uri pop. -PRI HRASTO-VlHv, ljudska predstava pri znižanih ce* nan. — izven.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer Sreda, 17. dec.: NETOPIR. Red F. Četrtek, 18 dec.: JENUFA. Red D Petek, 19. dec.: Zaprto. Sobota, 20. dec.: >RIGOLETO«. Red A. Nedelja, dne 21. dec. ob 8. uri zvečer Tl)-SKAc, gostovanje Zdenke Zikove iti Marija Šimenca. — Izven. Torek, 23. dec.: ^ PIKO V A DAMA;, gostovanje Zdenke Zikove in Marija biuienca. B.
Pneelnijeva Tosca se poje v naši operi v nedeljo dne 21. t m. ob pol 8. uri zvečer. S to predstavo počasti Narodno gledališče v Ljubljani kot kulturna ustanova spomin nesmrtnega avtorja G. Puceiuija, ki jo pred kratkim časom umrl po zavratni bolezni v Bruslju in bil v Milanu pokopan z največjimi častmi. Neštetokrat se je naslajala Ljubljana na njegovih nesmrtnih zvokih in čin pijetete je, da se na ta uačin poklonimo velikemu mojstru. Podobne spominske predstave so se vršile po vseh večjih gledališčih.
Popoldanska mladinska predstava med tednom. V petek dne 19. t. m. popoldne ob 8 se uprizori v drami Milčinskega narod ua pravljica »Mogočni prstane kot dijaška in mladinska predstava pri zelo znižanih cenah. Starše opozarjamo na to predstavo.
Zdenka Zikova in Marij Šimenc gosta v ljubljanski operi. V nedeljo dne 21. t. m. zvečer gostujeta v naši operi priljubljena pevca: gdč. Zdenka Zikova hi Marij Šimenc in sicer v operi J-TOscac Brez dvoma sta oba uniet-nika-pevca ravno v tej izredno priljubljeni operi v resnici na višku svoje umetnosti. Predstava se vrši kot izven. — V torek 23. t. m. pa gostujeta v >Pikovi dami-:. Predprodaja vstopnic se vrši od srede 17. t. m. dalje pri operni blagajni. Cene običajne operne.
Veronika Deseuiška ui bila zadnji teden mi repertoarju, ker je umrla gospe Šari-cevi mati. Ta teden se igra v četrtek, dne 18. i. m. za abonma E, prihodnji teden pa v pondeljek, dne 22. t. m. za abonma F in na Štefanov dan, dno 26. t. m. izven abonmaja. Na to božično predstavo Zupančičeve tragedije opozarjamo izvenljuhijauske ljubitelje gledališča. Začetek ob 8. uri zvečer.
Ljubljanska drauia igra v soboto 20. t. iu. prvikrat izvirno slovensko dramo »Magda«, ki jo je spisal že po nekaterih drugih uspelih spisih dobro znani in priljubljeni slovenski dramatik dr. Alojzij Remec. Drauia nam kaže težko življenjsko pot ubogega dekleta, ki v boju za svojo srečo propade in omahne. Naslovno vlogo igra gospa Na-blocku, Pavla, ki je Magdi vedno isti; dasi nastopa ter poseza. v različnih vlogah v njeno življenje, gospod Rogoz, Petra. gut>pod | Kralj. Režirag. Lipah.
Lopudska sirotica«. (Konec.) Označili smo že Vilharja kot skladatelja svečanega patosa. j mogočnega, zanosnega čuvstvovanja. Novejši svetovni glasbeni razvoj mu je njegov nekdaj semtertja nekoliko bobneči patos poglobil, ta-ko da očividno ni šel neopazen mimo nje&u čas Bizetov, Verdijev, Pucčinijev — dissonanlni za« držki n. pr. zlasti v vzneseni melodiki zvene pogosto sladko, dražljivo kot pri Pucciniju in dajo njegovi glasbi priznak tiste globoke čuv- j stvenosti. iskrene, prisrčne glasbene zamisli, iž j skritih srčndi globin privrele, ki jo na Pucciniju tako občudujemo. Slovesna vznesenost je j poglavitni znak tudi te Vilharjeve glasbe, pred vsem v sočni, čuvstveni melodiki, pa naj se že razmahuje v mogočen patos, ali izzvenevu v sanjavo. skoroda sentimentalno nežnost, ali sc razgreva kot poskočen ljudski spev Zato je tudi njegov recitativ tako patetičen, poln ognja, pestri orkester odtod poln patetičnih mest, patetična instrumentacija, ki .zato tako izdatno uporablja trobila; pa mu, seveda niso samo sredstvo za toplejšo, živahnejšo barve-nost, ampak izvečine tvorijo samostojen, izrazit melos. Ker ima Vilharjeva glasba svoj vir v globinah sodobnega glasbenega čuvstvovanja, ni čuda, če je tako učinkovita — da ne zapišem brezizraznega izraza — moderna, t.o se pravd našemu čuvstvovanju tako prijetna, mila. Sodobnosti, modernosti Vilhur v glasbi pač ne išče kakor sam pravi, . v pretiranih, blaziranih, neutemeljenih kakofonijah, ampak v zajetnljivem spajanju harmonij in istotako zajemijivem razvoju melodij. Najvišji vzor v tem — pravi — mu je bd Cajkovskij.
Ker je torej drama dobra, polna življenja, dobra, izvrstna glasbena plat te opere, je šlo pri uprizoritvi samo za to, da jo naša uprava enako dobro poda. In prav brez skrbi, da bi se nam moglo prida oporekati, pravimo, da je naša opera režijsko in glasbeno plat v celoti prav dobro zadela. Ne trdimo, da ni bilo prav nikjer videti nikake negotovosti v režiji, nobene najmanjše praske med orkestrom in odrom, vendar motnjave vse te malenkosti niso povzročale. Vtis je bil enoten, miren, igra, petje, glasba, režija vse zlito v zaokroženo celoto. Glasbeni del je spretno vodil g. S t r i -t o f , ki je pokazal obilo čuta za to, kar v partituri ni zapisano in se tudi zapisati nc da, česar skrivališče pa mora dirigent vendar čutiti, izslediti, njega navzočnost dognati in pokazati, tako, da je bil orkester dober, kar lep. Kakšen malo hud zalet zlasti v trobilih bo pri ponavljanju še lahko natančneje odtehtal. Skladatelj sum je bil z uprizoritvijo zelo zadovoljen in je poudarjal, da ni vedel, da je opera tako lepa, dokler je ni slišal v Ljubljani. Hvalil je Slritofa kot čuvstvenega, razboritega dirigenta, ki čuli, kaj je v glasbi skritega. Pevska družna je bila dobro sestavljena. Najtežjo nalogo je imela gdčna R o z ti m o v a , ki se pevski in igravski vedno srečneje razviji.1 Knt nesrečna, dekliško nežna Mar;« jc bila tako mila.
1 Kako dober, ljubek par ji- n. pr. tvorila i a 0 a u o v c e m v Foersterjevem Gorenjskem -lavrku! Hozutnova in Banovec ->tn pevcu, ki za-- luži* a oliiipo pozornosti.
lepo pela, nič manj lepo igrala; tudi dvojni na stavek, ki ga ji je menda privzgojila šola, se vedno bolj izgublja. Mladi umetnici se odpira še lepa bodočnost. Veseli smo je bili ta večer, G. Jiranck, ki smo ga to pot imeli prvikrat priliko slišati, jc kar usovršen pevec, z brezhibnim nastavkom, v vseh legah popolnoma enako sočno, polno zvenečim glasom, ki je mikaven kot sladek, meden sad. To jc izvrstna pridobitev za nalio opero, zlasti ker je tudi v igri dober. Kot Marini bratje so nastopali gg.; Zupan (Vlaho) prav dober, enako g. C v e -j i č, ki nosi izvrsten, še ne izkopan zaklad v sebi, nepričakovano dober ta večer tudi gosp. Mohorič (Ivo). Kot Marin branitelj je nastopil v plemenito izklesani osebnosti g. Za-thcy, kot njena varhinja ga, Thierry-Kavčnikova, ki smo ob nje petju in vzorno podani častiti materi Mariji O r s o H z resničnim sočustvovanjem doživljali nje težko usodo. Vsaka poteza, na nje obrazu je pričala, pričal zvok njenega globoko patetičnega glasu, ki se nam je to pot na naše veselje zdel izredno svetel, kakor da je tihi samostanski mir, ki se je razlil nad njeno dušo, osvetlil, omilil tudi njen glas z njega sicer premračnim koloritom. Celo prav male vloge niso bile slabe: Perkov mornar, ge. Ribičeve prvi de-vojki je semtertje kak ton zazvenel, kot da prihaja iz grla g. Lovšetove, kar smo ob neki drugi priliki še jasneje čutili. — Da kratko, v eni beser'i povzamemo, kar moremo po enkratnem gledanju in poslušanju izjaviti: »Lopudska sirotica« spada gotovo med najboljše slovan • ske opere. Želimo samo, da se skladatelju v uteho, slovenskemu in hrvatskemu narodu v slavo Talijini hramovi širorn slovanskega sveta Vilharje.vcmu delu čimprej odpro.	K,
Narodno gledališče y Mariboru.
Ljudski oder v Ljubljani.
Nedelja, 21. decembra ob pol 8. uri zvečer^ REVIZOR, Gogoljeva komedija v petih dejanjih. Predprodaja vstopnic kakor običajno. Dvorana bo toplo zakurjena.
Po svetu.
sv Trikratni umor in saraoumor upok. nt* mojstra. V Judcndorfu na Štajerskem je 36 letni upok. ritmojster Pavel Dammers dne 14. t. m. zvečer v svoji vili ustrelil svojo ženo, desetletnega sina Eriha in sedemletno hčerko Evo, nato se pa sam zastrupil. Dveletnega sinčka Petra je pustil živega. Kakor izhaja iz pisem, ki jih je pisal Dammers pred smrtjo neki prijateljski družini, kateri izroča v varstvo malega Petra, sta se z ženo dogovorila, da gresta, prostovoljno v smrt in vzameta s seboj tudi oba starejša otroka. Kaj ju je gnalo v smrt, še ni pojasnjeno. Dammersovo gmotne razmere so bile dosti ugodne.
sv Pozno odlikovanje. >Petit Parisienc poroča iz Annecy-ja, da je bil pred kratkim odlikovan 97 letni Martin Maurice z vitežkim križem reda ^italijanske kroneza svojo hrabrost, s katero se je odlikoval v bojih za neodvisnost Italije. — I. 1859!
sv Največji hotel sveta. V Chicago bodo imeli v najkrajšem času hotel, ki bo prekosil, tudi newyorške. Stal bo 17 milijonov dolarjev, visok bo 170 metrov, sob bo imel 3400, za 1000 več kakor Pennsylvania-hotel v New Yorku. ki je bil doslej največji ua svetu.
sv Junak znanosti. Francoski minister za javua dela in zdravstvo je predlagal, naj se profesorju Bergonie podeli veliki križ častne legije. Bergonie je znan posebno zato, ker so mu morali vsled znanstvenih del pri raziskovanju žarkov odrezati roko.
Sreda, 17. dec. četrtek, 18. dec.: >Razporoka •. Ab. C. Petek, 19. dec.: Zaprto. Sobota, 20- dec.: >Razporoka- . Ab. A.
Priporoča se specialna trgovina za
OtroSfte oftlcftce in plašChe
M. Krištolič-Bučar, Ljubljana, htari trg 9.
Qo$p o dar§tvo.
Gospodarske neprilike v Bosni.
Sarajevo, U. decembra 1924.
Svojedobno je bila Bosna s svujo avtonomijo in posebnim državopravnim odnošajem v državi izredno prospevajoča pokrajina. Poleg tega je bivša a. o. uprava gradila železnice in ceste, zidala v vseh mestih moderna državna poslopja, posebno sodnije. hotele Itd. ter hotela prirodno bogato iu lepo Bosuo odpreti vsem. Avstrijski, madžarski in nemški kapital so osnovali važne in močne industrije. ki so cvetele pod pravo državno zaščito in podporo.
Nobena pokrajina v naši novi državi pa ni po prevratu toliko nazadovala kol ravno Bosna, tista Bosna, radi katere je nastala svetovna vojna in ki bo v urejevanju notranjepolitičnih naših vprašanj igrala važno v logo. Ravno Bosna najpreje zahteva in kriči po potrebi avtonomije, ker je zgodovinsko in geografsko celota, a plemensko in versko se stvari ne dajo drugače urediti, ako se ne pusti' Bosne vsaj v sedanji celoti, oziroma te celote ne prilagodi vsi m pri rodnim zahtevam prirodnih mej.
Izmed vseh mest v Jugoslaviji je ostalo glavno mesto Bosne — Sarajevo najbolj zapuščeno. Preje cvetoče mesto z obširno trgovino je danes pod težo že skoro 10 letnega ko-misarijata, trpeče provincijalno mesto brez napredka, brez gradbene delavnosti in brez izgleda ua boljšo bodočnost. Še več! Nesrečni centralizem bi porazdelitev pokrajinskih uprav na velike župani je je vzel mestu še tiste bore plačane uradnike, ki. so bili prej ua sedežu pokrajinske uprave, a vzel je mestu tudi prejšnji pritok tujcev iz dežele, ki so prihajali po uradnih opravkih, obenem radi trgovine v Sarajevo.
Veliko pomanjkanje gotovine lisci vso bosensko trgovino in industrijo, čeprav ima Sarajevo 29 domačih in tujih denarnih zavodov, že dve leti brez popuščanja. Zadnja železniška nesreča v Hercegovini pa je privedla stagnacijo do vrhunca. 18. novembra se je pod težo vlaka poruši! 3(5 in dolgi že-lezni most pod Prenj planino in tako odrezal Bosno in severne kraje od edine železniške zveze z Hercegovino, južno Dalmacijo in Čr-nogoro. Most se sicer gradi, ali uobedeu nc veruje, da bo do konca leta gotov. Železnica trpi dnevno samo ua voznini pol milijona dinarjev škode, k temu pa moremo prišteti tudi škodo na mostu in škodo ua vagonih, ki ležijo na progah na drugi strani mosta neizkoriščeni. Največ pa trpi bosanska trgovina in lesna industrija, ki je večinoma morala ustaviti dalnjo produkcijo. Tako so zaustavile velike lesue industrije '-Ugaiv in >Bosnar vse delu ter odpustile na stotine delavcev.
Za hosauske ozkotirne železnice ni bilo uikuli denarja. Že za časa svetovne vojne do skrajnosti izkoriščeni objekti so rabili nujnih popravil, uaredilo se ui ničesar razen par vagonov in lokomotiv.
Ivo -t: /,fl' /uiško vprašanje ue vzame z vso resnostjo v roke iu ne -amo v Bosni, nego V celi državi, potem naj ->. ne- čudimo, če bomo takih iu sličnib slučajev, kot je Preni->ki most, morali stalno uričakovati.
g Pomanjkanje soli v Sloveniji. flanCs
sirio prejeli od različnih tukajšnjih trgovcev več pritožb, da jim tidiujšnja monopolna uprava ni dobavila uikake soli z Izgovorom, da iste ni. Na vprašanje, kdaj se bo dobila so zopel prejeli odgovor: " Nam ni znanoc Ako ostane to tako, bo Slovenija v najkrajšem času popolnoma brez soli, ker aoli ni dobiti drugje kakor le pri monopolni upravi g Sanacija Dobrovoljaeke banke v Z*-grebn. Novo emisijo delnic Dobrovoljačke batt-ke d. d. v Zagrebu, ki ima podružnico tudi v Ljubljani, je prevzela vbanka češkoslovaških legij« (v znesku 2 in pol milijona dinarjev). Dosedanja uepopolnoma vplačana, delniška glavnica 5 milijonov dinarjev se zniža na 50.00U dinarjev za kritje izgub.
g Koliko se je letos osušilo sliv. Na zadnjem izvozniškeui kongresu se je računalo, da se bo letos osusilo približno 1200 vagone* sliv (normalno se jih osuši 1000 vagonov). Faktično pa se jih je letos osušilo komaj 300 vagonuv (300 vagonov v Srbiji ter 200 vagonov v Bosni). Pekmeza se je letos pro-duciralo do 100 vagonov. Radi tega so cene suhim slivam zelu poskočile.
g Trgovska pogodba t Avstrijo. Iz dobro poučenih krogov se izve, da se bodo trgovska pogajanja /. Avstrijo nadaljevala po Novem letu.
g Avstrijske finance t mesecu decembra 1024. Po podatkih a\ -Irijskega finančnega ministrstva bo znašal \ mesecu decembru t. L deficit avstrijskih državnih liuanc 31.9 milijard papirnatih ali 3.6 milijona zlatih kron.
g Pogajanja glede dunajske poštne hm uilnice. V Rimu se vrše pogajanja med našimi, češkoslovaškimi iu italijanskimi delegati glede enotnega nastopa v v prašanju imovine bivše poštne hranilnice na Duuaju, rudi tega, ker so Francija, Belgija iu Anglija proti od pravitvi sekvestra raz imetje te hranilnice.
g Nova trgovska in industrijska podjetja v Italiji. V teku meseca novembra I. 1- se ji ustanovilo v Italiji 124 družb s kapitalom 97 milijonov lir. Kapital je povišalo 71 družb in sicer za 332 milijonov lir Celokupne investicije dosegajo torej 430 milijonov lir. Ker pa znašajo dizinveslicije 36 milijonov lir. predstavljajo celokupne čiste investicije v omenjenem mesecu 394 miljonov lir.
g Produkcija premoga v Nemčiji. V mesecu novembru t. I. je bilo v Nemčiji nako-pauih 11.9 milijona ton črnega premoga ter 12 milijonov ton rjavega premoga. Koksa seje v navedenem mesecu produciralo S.280.00" ton.
g Monopol na vžigalic« v Poljski. Poljska vlada je dala po poročilih listov svoj monopol na vžigalice v zakup neki svedski finančni skupini, ki je dala poljski vladi posojilo v znesku 26 milijonov zlatov.
or Trgovina i bombažem v Italiji. — ^ prvih osmih mesecih t. 1. je Italija uvozila m 2230 milijonov lir surovega bombaža napram I7t<> milijonom v istem razdobju lanskega letu. Istočasno je Italija izvozila z" 1365 milijonov lir bombaževega Mag«, ozii 1037 milijonov lir lani.
g število koiikurznv v Italiji. V prvih desetih mesecih t. 1. je znašalo število konkur
zov v Italiji 6154 V istem razdobju lani Je bilo 4621, leta 1922. 2808, leta 1921. 11168, leta 1920. pa samo 532. h. teh podatkov je razvidno, du se gospodarski položaj Italije od leta do leta slabša;
Borze.
16. decembra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.8810-2.9110 (2.88 do 2.91), London 314.3750—317.3750 (314.10 do 317.10), Newyork 66.64-67.64 (66.70-67.70), Pariz 3.60—3.65 (3.6050—3.6550), Praga 2.02 do 2.04 (2.02-2.05), Dunaj 0.093950—0.095950 (0.0939-0.959), Curih 12.9850—13.0850 (12.98 de 13.08).
Curih. Belgrad 7.70 (7.70), Pešta 0.0070 (0.0070), Berlin 1.2290, Italija 22.27 (22.26), London 24.24 (24.25), Newyork 516.60 (516.60), Pariz 27.82 (27.70), Praga 15.6125, Dunaj 0.007280 (0.007280), Bukarešt 260 (265), Sofija 3.75 (3.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 1058, Kodanj 12.330, London 333.100, Milan 3059, Newyork 70.935, Pariz 3824, Varšava 13.610. -- Valute: dolarji 70460, angleški funt 331.300, franc. frank 3790, lira 3025, dinar 1053, Češkoslovaška krona 2130.
Praga. Lira 146.40, Zagreb 50.50,. Pariz 183.25, London 159.05, Newyork 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921 65 (d^nar), 2 in pol odstot. državna renta za vojno škodo 124 (denar), Celjska posojilnica ci. d., Celje, 210—211 (210 /aklj.), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 222 (denar), Merkantilna banka, Kočevje •'24—130, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—147, »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1400—1420, 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 89 (blago). — Jutri borza ne posluje.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 109.50—111, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 59, Jugoslavenska banka, Zagreb 101
do 102, Ljubljanska kreditna banka, lu '223 do 224, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 880 do 900, Slavenska banlta, Zagreb 85, Dioničko društvo za eksploataciju drva 80, Hrv.-slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 770—780, Guttmann 735 —740, narodna šumska industrija, Zagreb 67, ■ Trboveljska premogokopna družba, tu 430, Združene papirnice Vevče 85 —90* vojna odškodnina 124.50—125, 7 odstot, drži inv. posojilo 65—66. - ■ /'.v;- .: ,
Dunaj. Alpiiie 386.000, Greinitž 154.500, Kranjska industrijska družba 471.800, Hrvatska eskomp. banka 118.000, Leykam 161.000, Hrvatsko-siaV. dež; hip. banka 59.900, Avstrijske tvornice za dušik 172.000, Gutmann 562.000, Mundus 840.000, Slave* 235.000 Slavonija 66.000,
BLAGO.
Ljubljana. Les: teštoni od 2.25 m, 25 cm od 10—29, media 23, fco meja 700 do 720, remeljni 7-7, 8-8, I. in IL, fco meja 690, hrastovi železn. pragi, 250, 25x15, fco nakladalna postaja, za komad 54, deske, 20, 25, 30 mm, monte, fco meja 590—610, bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fco nakladalna postaja 3 vag,,25, 26, zaklj. 25. — Žito in polj. p r i d e I k i: pšenica domača fco Ljubljana 420,, pšenica bačka, par. Ljubljana 465, oves bački, fco Ljubljana 360, koruza nova, gar.,.,fco slav. postaja 185, koruza nova, umetno sušena, defekt, fco Ljubljana dostavljena na dom 120 q 230, 250, zaklj. 250, laneno seme, fco Ljubljana 700,, otrobi srednje debeli, fco Jarše 240, krompir dolenjski fco nakladalna postaja 135. — Stročnice, sadje: fižol ribničan,. očiščen, b-n, fco Postojna trans. 505, fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 580, fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 480, jabolčna marmelada v zabojih po 12 in 24 kg 2400. — Jutri borza ne posluje.
Misijonski vestnik.
Mladinsko misijonsko praznovanje bo v
Ljubljani 28, decembra, v nedeljo po Božiču, na god Nedolžnih otrok v u r š u I i n s k i cerkvi. Spored: Ob osmih zjutraj sv. ob-
hajilo-.(popolni- (Hlpunt(jb)i masa. s petjem za žive čjane (Dejanja sv. det,bistva Jezusovega«. popoldne (istega dne in isto,tam). nagovor, slovesno h 1 a g o s,l o v 1 j e n j * mladine, nato Btanije imena Jezusovega. — Starši, Varibi, opozorite deeo. na. lo!
Vestnik ^Bojnnja sv. Dctinstva Jezusovega« — poročilo "za 1. 1924 v-je na razpolago. Škofijsko vodstvo prosi gg. poverjenike, da bi določeno število knjižic kakor tudi sprejemne podobice prilično ali sami ali pa po zanesljivih osebah prevzeli v trgovini K. T. D. (Ničman) v Ljubljani. S tem bo prihranjenih mnogo poštnih Stroškov..v prid misijonstvu. Tudi gg., ki hočejo S.v, Detiustvo Jezusovo nanovo vpeljali, dobe po želji primerno število knjižic in podobic-
Dijaški vestnik.
d Tovariši. Danos ob 20. uri je kongre-gacijski sestanek v Akademskem domu.
d Konzult C. A. M. Danes ob četrt 3. uro je na stanovanju g. prezesa seja konzulta — Prefekt C. A. M.
d Sklicujem izredni občni zbor novo-meškč podružnice Slovenske dijaške zveze, ki šo bo vršil o božičnih počitnicah in sicer v torek pred novim-lotom t.-j. 30. t. m. ob 9. url po prihodu ljubljanskega, ln belokranjskega vlaka. Izredni.občni .zbor se bo vršil v. Novem mestu v veliki sobi gostilno Košak. Ker je občni zbor izredne važnosti in vitalnega pomena podružnee, se. vabite tem potom vsi katoliški akademiki novomeškega in črnomaljskega okraja,, da se. istega sigurno udeležite. Vabljeni ste posebno mlajši akademiki, ki še niste vpisani med člane podružnice, kakor tudi srednješolci. Iskreno vabljeni tudi gg. starešine naših akademskih
društev! ____ _*
Prosvetna zveza.
Dalmacija je naslov II. prosvetnega večera, katerega priredi 19. dec. ob 8 zvečer v Ljudskem domu Prosvetna zveza. Večer bo podal celotno sliko krasne Dalmacije, penečih
valov jadranskega morja, tihega življenja dalmatinskega ribiča. V skrivnostno življenju mornarjev nas bo vpeljal Rubensteinov »Mornar«, katerega poje iz prijaznosti priznana so-listin ja Slavka Saxova. Gospod Likov ič bo poT dal Schubertovega »Čolnarja-« ln »Viharno jutro«. Vse skladbe spremlja na glasovlrju g P. Potočnik, konservatorist. Miloš Stare, akademik, priznana deldamatorska moč, bo deklami ral Aleksa Šantič: Naše pokolenje. Po lepi dalmatinski rivieri nas bo spremljal profesor Mazovec, ki je večkrat prepotoval Dalmacijo. Ob lepih skioptičnih slikah bomo za trenutek pozabili na mrzlo ljubljansko meglo in se greli na obali jadranskega morja. Prijatelji Dalmacije na svidenje v petek zvečer v Ljudskem domu!
Naznanila.
Predavanje v Pravniku. V četrtek dne 18. t. m. bo predaval na sestanku društva »Pravnika« g. ravnatelj dr. Ludvik Boh m o predmetu: »Morska obala v teoriji in praksi-« Predavanje se bo vršilo v dvorani št. 79, prvo nadstropje deželnega sodišča in se prične točno ob pol šestih popoldne. Društveniki se vabijo k obilni udeležbi, prijatelji dobrodošli.
Poizvedovanja.
hišo.
Zatekla sta so dva petelina v „..„„, Strellška ulica 5. Lastnik teh naj so zglasi Istotam, kjer jih tudi prejme.
Meteoro!otjIčiio poročilo.
(jiubljann 306 m n. m. viš.
Normalna barotnelerska višina 73fi mm.
TrDoveiishi dna premog Hohs
angiešKi premog slezilshe brihele
dobavlja ILIRIJA tu Kralje Petra trg B. Tel. 220 Pla611o tnfll na obroke.
Lepa HIŠA
»a, zelo prometnem kraju, S trgovskim lokalom, pripravna tudi za gostilniško -»brt, se proda po ug^ni cent Naslov v upravi. 7890
vevtriJne, podlajične
iit vse druge, od d i v j a č i n , kupuje v vsaki množini
D. ZDRAVIČ
Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9.
Kož®
Na prostovoljni
JAVNI DRAŽBI
bo prodajal dne 26. DECEMBRA 1924, t. j. na Sv. Šteiana dan — MATIJA PERUSEK, kovač v Višnji
gori 5t. 75 — sledeče: 500 kg lepe črne detelje (prve), pribl. 3000 kg lepe sladke mrve, 1503 kg s'a!rie, 12C0 kg repe, dobro ohranjen kovaSki meh, še malo rabljeno tehtnico, omaro za obleko, pisalno mizo, šivalni strof za šivi'Ie, voziček z lestvicami, jermička (žila) in druge stvari.	7911
OKRASKE za božično drevo
svečice, božične in novoletne razglednice najceneje v veliki izbiri IVAN BAHO-VEC, Sv. Jakoba trg št. 7.
Uas OpiUU-van a	uaio- Ulet.OI v min	iemio- (UUtttl » C	fdihrum literuncn v O	Nebo, vetruvi	1'aiiavmo v mm
15./12, 21 h	744'4	0-0	05	Obl.	1 |
1G./12. 7 ti	740-7	— 25	0-2	megla I	| 00
le./l 14 11	740-5	00	0-2	megla	
uiinaniniHiii
prve vrste
nova reDa popotno
Zf[U :
do&lva ie cono!
Prva hrv. tvornica salam, suše nega mesa in masti
BJavriiovia ni t d.
Petrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
R. Buvtcindru3
Ljubljana, Celte Maribor. B111HC111B1111H8
ČEZ 50 LET
se uporablja z najboljšim uspehom PICCOLI-JEVA
ŽELODČNA
TINKTURA
katera kirepča" želcrdec,' poi-spgšuje. slast in odprtje telesa. Naročila .sprejema:
lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana, Dunajska cesta.
Franc Erjavec
„pri zlati lopati"
trgovina z železnino
Ljubljana, Valvazorjev trg 7 (pre) Hammeraclimldt)
i priporot& bvoJo bogato za-, iogo raznovrstne leleznlne ter tudi prvovrstni dalmatinski „FortIand cement" po nizki ceni.
D. ZalrznlH. Lluhllgna, Mtrjc
liSMlS J .Stalili
Cfijf!»»;< Stovenec v Avstrf-U>UUCJ ji, jšče mesta. -Delodajalec naj mi preskrbi uradno dovoljenje za delo. -Ponudbe pod .>Sodar 7873« na upravništvo »Slovenca*.
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
Jutranja zvezda.
vapfsal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
(Dalje.)
46
Abi je bil pozabljen, čakali so, da pride kraljica; dasi ni oznanjal njenega prihoda noben klicar, je vendar vsako srce izmed tisočev čutilo, da so bliža. Glej, tamkaj stoji 1 Gledali so zelo pozorno in vendar ni nihče videl, kdaj je prišla, gotovo zato, ker so sence bile tako geste. Nenadoma je stala tamkaj, popolnonu" sama ob stopnicah pred prestolom in — o! — bila je drugačna, nego so pričakovali. Ni nosila krasne obleke, marveč je bila odeta s snež-nobelim »preprostim oblačilom, ki je bilo globoko izrezano na prsih, obsvetljenih od žarkov zahajajočega solnca, ki je sijalo v dvorano, tako da je mogel vsakdo videti +emno znamenje v obliki križa življenja, ki je bilo nje čudežni rojstni znak. Samo dva nakita sta jo krasila, dvojna kraljevska kača iz zlata z rdečimi očmi pod visokim belim naglavjem, ki ga ni smel nositi nihče razen nje, dvojna krona Zgornjega in Spodnjega Egipta in vseh podložnih dežel, ter v njeni roki žezlo iz zlata z lotusovim cvetom iz satira na vrhu, tisto žezlo, o katerem je govorica širila čudovito pravljico.
Da, bila je drugačna. Pričakovali so, da bodo zagledali slabotno in bledo žensko z očmi rdečimi cid joka, z lici.še vedno, mokrimi ixl solz/žensko, ki jo je nesreča, lakota in smrtna groza upognila, da je prodala samo sebe zmagovavcu v zakon. A ni bilo tako, zakaj Amenova zvezda ni še nikoli niti približno tako lepo sijala, še nikoli niso videli tolikega veličastja v teh globokih modrih očeh, ki so jim zrle skozi dušo, kakor da berejo skrivnosti slednjega <rca. Nje visoka in ljubka postava ni bila shirala, nje iica so bila zdravo rdeča; moč in visočanstvo je velo okrog nje, strah je bil pod nje nogami.
k f
Sedaj se ni nihče oglasil; strmeli so vanjo in ona jim je, lahno se smehljaje, odgovarjala s svojim mirnim pOgledom, dokler niso njih glave klonile pred njenimi očmi. Tedaj pa se je slednjič sredi te mrtve, mučne tišine, ki si je nihče ni upal premotiti, obrnila in slišali so šum njene svilene oblek.e na alabastrovih tleh.
Le s premagovanjem sta dva komor-nika s službenimi palicami v rokah stopila naprej, da jo popeljeta do njenega sedeža, toda ona je omahnila in rekla z jasnim glasom: "'...'.
»Ne, tu sem sama; izmed vseh milijonov, ki ji služijo, ni nikomur dovoljeno, da bi vodil Amenovo hčer in egipčansko kraljico do nje zakonitega mesta. Vzela si ga bo z lastno močjo sedaj in za vse večne čase.«
Nato je zelo počasi in še vedno sredi tišine, stopila .do večjega prestola, ki je bil pripravljen za Abija, in je sedla nanj ter čakala. " v' .' •
Med dvorjani se je zaslišalo mrmranje in Kaku je Abiju nekaj šepetal, množici pa je zastala sapa. Abi je zacepetal z nogo in . dajal povelja, ki. si jih pa, kakor se je zdelo, ni nihče upal izvršiti. Slednjič je stopil naprej in je nagovoril kraljico s hripavim gla-. som:
. .»Gospa, gotovo lie veš, da je to moj prostor; tvoj sedež je na moji levici. Blagovoli sesti tja.
>Zakaj, princ Abi?« je vprašala mirno.
»Gospa;«'" je" odgovoril, ker je. mož pred ženo in,« je pristavil pomenljivo, zmagovavec pred premaganko.«
■ Zmagovavec pred -premagani«)?- je ponovila zamišljeno za njim. -Ali bi ne moral reči — morivec pred nmorjencem in njegovim zarodom? Ne, princ Abi, ti se motiš. Vladar Egipta je po božjem pravu pred podloŽnikom, tudi če so bogovi odločili, da mu vladarica na njih ukaz da ime soproga, dokler se njih volja jasneje ne razodene. Pokloni se torej svoji kraljici in
za teboj vsi tvoji sužnji,' ki so se drznili dvigniti meč proti njej.
Tedaj je nastal velik vrišč, vrišč jeze in strahu, ker so bili skoraj vsi navzoči deležni tistega zločina in so vedeli, da jih čaka smrt, če prevlada Neter-Tua.
Kričali so Abiju, naj ji ne prizanaša. Kričali so mu, naj jo vrže s. prestola, na j jo ubije in si vzame krono. Potegnili so meče in divjali kakor razbesnelo morje. Tisti, ki so bili med njimi vdani faraonovi hiši, in tisti, ki so se bali nemiroy, so se jeli umikati v ozadje in so po dva in po trije uhajali skozi velika odprta vrata, dokler ni Tua ostala brez prijatelja v dvorani. Ko so le-ti odšli, so stopili na njih mesto iz množice zunaj drugi uporniki, ki so bili deležni poboja faraonove straže.
Divji člani •beduinskih rodov, prebi-vavcev v puščavi, ki so bili več tisoč let zakleti sovražniki Egipta; potomci tistih Hiksov, katerih pradedje so vladali dvanajst rodov v deželi in so bili slednjič pregnani; tisti Hiksi, katerih kri se je pretakala v Abijovih žilah in ki so se zanašali nanj, da jih bo zopet dvignil; zločinci, ki so iskali pribežališča v njegovih polkih; kri-vonosi Semiti z Libanona; črni barbarski divjaki, z obrežij Punta — taki ljudje so polnili dvorano.
Abi je bil vseh njih upanje; nanj so se zanašali v svojem sovraštvu do Egipta in pred seboj so videli nu Abijevem prestolu žensko, ki je stala .mod njimi in njihovimi namerami, ki «0. je.v" svojem starodavnem ponosu drznila zahtevati, naj se ji soprog pokloni, in ki jih bo jutri, ce zmaga, izročila meču.
- .. Raztrgaj,jo na kose!" so vpili, pan-krfa, ki ga je brezrodni faraon vsilil deželi! Ona je čarovnica, od zraka se redi — hudobni duh je. Proč z njo! Ali če se je bojiš, pusti nas!..
Izkričali so se do hripavosti in so slednjič utihnili. Tedaj je Abi, ki je ves ta čas omahoval v negotovosti iu se je sedaj zo- |
pet bil sklonil h Kakuju, ki mu je neka| šepetal v uho, pogledai Tuo in je rekel:
»Sama vidiš in slišiš, kraljica. Moje ljudstvo ti ne zaupa in to je surovo ljudstvo, ki ga ne bom mogel dolgo zadrževati. Če se te polotijo, bo tvoje nežno telo kmalu raztrgano na več kosov, nego je bilo Osiri-sovo, ko ga je pograbil Set.«
Zdelo se je, da se je Tua, ki je doslej mirnodušno molčala, kakor da se za nič ne meni, sedaj zbudila in je odgovorila:
»Slaba primera, princ, zakaj Osiris je zopet oživel, kajne?«
Nato se je naslonila nazaj iti obmolknila.
Ali še vedno želiš, da se ti poklonim, kraljica, jaz, tvoj soprog?« je vprašal.
Zakaj ne?; je odgovorila. »Govorila sem. Faraonov ukrep se ne sme spreminjati, in čeprav sem ženska, sem vendar faraon.«
Abi je preblodol od jeze in se je obrnil k svoji straži, da ji ukaže, naj jo vržejo s prestola. Toda ona ga je opazovala in je nenadoma dvignila žezlo ter spregovorila z neobičajnim glasom, z jasnim, močnim glasom, ki je odmeval po dvorani in je dosegel celo tiste, ki so bili zunaj na stopnišču: Med teboj in menoj, o moje ljudstvo,? jo rekla, stoji tole vprašanje: Ali naj jaz, tvoja kraljica, vladam v Egiptu, kakor su vladali moji očetje, ali naj vlada tisti mož, ki sem ga na ukaz Anionov vzela za soproga? Vi, ki sc vam večinoma pretaka no žilah kri Hiksov, kakor v njegovih žilah, želite, naj bi vladal on, in ste ubili dobrega boga, mojega očeta, ter bi hoteli postaviti Abija za svojega kralja in .11111 mene dati za deklo, ki bi mu smela č-amo roditi otroke kraljevskega rodu. Glejte, vas je množica, moji polki so pa daleč in jaz ---jaz sem sama, samotno jagnje med šakali, med tisoči in tisoči šakalov, ki so že dolgo stradali. Kako bi so lorej mogla meriti z vami?
Stran B,
3D5VENEC; dne 'ftečembra 1924.
Stcrv. 287.
božična darila stalne vrednosti.
Velika, vsakovrstna izbera v knjigarni in trgovini z umetninami in muzika'ijami
IG, KLEINMAYR & F. BAMBERG,
dr. z o, z. — LJUBLJANA, Miklošičev« cesta 26. Oglejte si izložbo!	Oglejte si izložbo!
Zahvala.
Ob priliki smrti naše ljubljene sestre, svakinje in tete, uršulinkc;
M. Bonaventure
roj. MILICE PIRC
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo preč. uršulinkam, ki so jo v težki in dolgotrajni bolezni tolažile in ljubeznivo negovale do zadnjega — nadalje preč. gg. duhovnikom in vsem darovalcem cvetja.
Žalujoče rodbine:
Pire, Poljanec, Potočnik,
2ELEZNA PEČ

prav dobro ohranjena, se i po nizki' ceni proda. — Ogleda se: Gradišče it. 7, na dvorišču.	7886
Praktikantinja
z enoletno prakso, z znanjem slovenskega, nemškega in nekoliko srbohrvaškega jezika, išče primerne službe. Cenj. ponudbe na upavo lista pod štev. 7901.
PLETILNI STROJ
štev. 10/40 cm oddam pletilji za delo na domu. Poizve se: POLJANSKI NASIP štev. 34, I. nadstropje.
VII A naprodaj, obsto-W IfcM ječa iz treh sob, 1 sobe za služkinjo, kuhinje, kleti,, drvarnice. Poleg gospodarsko poslopje, obsežen vrt za zelenjavo in z lepim sadnim drevjem. Ista se nahaja" 7 minut od postaje Vižmarje, stanovanje takoj na razpolago, cena po dogovoru. Naslov sc izve v upravi po štev, 7913.
priporoča
Nova založba
r. z. z o. z. v LJUBLJANI, Kongresni trg št. 19,
knjige in slikanice za otroke in mladino; šolske in pisarniške potrebščine v bogati izberi, zlasti še pisarniške garniture in leposlov. knjige, tudi inozemskih založb, pisemski papir, vse najfinejše risalno orodje itd. — Za božično drevesce nakit in jaslice.
Skladiščnik
ŠPIRITUOZNE BRANŽE s kavcijo in prvovrstnimi referencami, se sprejme. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo pod A. A. B. & Co.
Tovarna vijjakov
Splošna stavbene družbe NA&£BOR
iMehsandrova cesto $1. 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine* železa, bakra in aluminija itd.
Kaj mično BOŽIČNO DARILO za naše malčke in za eolsko mladino je brez dvorra pravkar izišla knjižica
Utva: »KRAGULJČKI«
Zbirka nežnih, deloma liričnih, večinoma pripovednih pesmic, katerim je dodala Ksenija prav ljubke ilustracije. — Cena 18 Din.
»ZVEZNA KNJIGARNA« — LJUBLJANA
MARIJIN TRG ŠT. 8.
OBIŠČITE TRGOVINO
B. VESELINOVIČA & KO., MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 26. — Ima veliko izbero: srajc, ovratnikov, nogavic, klobukov, čepic, triko-perila, volnene trikotaže, šalov, svilenih bluz, kravat. — Fini francoski parfemi: Coty, Hubigan, Gybs, Botot, Zermandie, Piver, Simon, Roger Golet, kol. vode 4711 in Marija Farini, fina mila, pudri, Kaloderme, Odol, in drugo. Dobite dobro blago po solidnih, znižanih cenah. — Od oktobra t. 1. nov princip: malo zaslužka — velik obrat!
POZOR KROJAČI,
ŠIVILJE in NEŠIVILJE!
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Naroči ga v konc. krojni šoli, Židovska ul. 5, Ljubljana. Dobiš kroj, ki pristoja brez poskušnje, na željo ekspresno. - Brzojav: Konc. krojna šola, Ljubljana
če prodajate
karkoli, — javite naslov »POSREDOVALCU«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
HIŠNICA
sred. let, samica, vdova z 1 odrašč. otrokom ali poročena brez otrok se išče s 1. januarjem. Poizve se v trgovini M. Orehek, Kolodvorska ulica štev. 28.
Zaradi družinskih razmer se proda takoj po ugodni ceni
majhna hiša
z lepim vrtom, cel dan na solnčnati legi. — Naslov v upravi lista pod štev, 7898.
TEHTNICA
DECIMALKA za 500 kg, z uteži vred, v dobrem stanju naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upravi pod 7899,
Vajenec
poštenih staršev, sc takoj sprejme za kavarno. Oskrba vsa v hiši. — KAVARNA »PREŠEREN« — Ljubljana.
Gorje vam ščurki, miši in podgane, če pride kemik iz Ljubljane, Ljubljane bele, fejst gospod! K njemu se podala bom: naj pride k meni prav na dom,
prinese s sabo, kar ima, in vas docela pokonča. Ko pride on nekolko krati, sc boste morali pobrati in iti tja, kjer luči ni, kjer se na večno, večno spi,
Kemični zavod
»P A NA«
Ljubljana — Poljanska cesta št. 12 — desno.
Dr. JUG
zopet ordinira
od 11 do pol 14.
P. n. bančnim zavodom
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
Knjigoveznica K. T. D. v LJUBLJANI
Kopitarjeva uiica 6/11.

Popolnoma varno naložite denar v
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
Mestni trg štev. 6
-ki ima že nad-
10,000.000.- Din jamstvene glavnice
Vloge na hranil, knjižice :n te" oči račun obrestuje najugodneje
Perilo za dame ln gospode
r"mo po najnižjih cenah
Primerna bollCna darilo
n. Alesovec. Canharjevo nabr. I
Prodajalka
mlajša moč
se sprejme z 1. januarjem 1925. Ponudbe s sliko na« POŠTNI PREDAL štev. 12, p. ROGATEC.	7903
Kdor pride v Maribor,
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli- ! rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. • Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL — Maribor,
Glavni trg št. 5.
Mm
„ popolni"
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
ZUP- IZŠLA STA OBA DELA -»C
»Poslednji dnevi Pompejev«
eden najznamenitejših romanov svetovne literature^ Prvi del (355 strani), brošir. Din 30.—, vezan Din 36.— Drugi del (280 strani), brošir. Din 26.—, vezan Din 32.—* Naročila sprejema:
»ZVEZNA KNJIGARNA« — LJUBLJANA
MARIJIN TRG ŠT. 8.
Inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem!
iiiiiiiiiSSSSMiiiii
KNJIGOVODJA -
BILANČNIK
prvovrstna moč, IŠČE primernega mesta kot pisarniški vodja ali glavni knjigovodja pri večjem trgov. aH industrijskem podjjtju. Ponudbe na upravo lista pod šifro »DOBRA MOČ«.
Dfnrlom 30 komadov rrUUtJHI delnic Zadr. gospodar, banke v Ljubljani s kuponom 1924, po lastno plačanem kurzu 530 K za komad. - Ponudbe na upravo lista pod »Dobro in varno naložen kapi.al«. 7845
ST0UR
ZA MODELE
neoženjen, vrstan, traži se za trajno namještenje. — U pita ti kod Jak. REICIIA SINOVI, tvornica strojeva I lcvaonica željeza, NOVI SAD._ 7879
""blagajničarka
t prakso išče mesta. Naslov v upravi pod 7812.
TfOltirt kilogram po 25 lldgJIM Din, in ČAJNO MASLO kilogram po 55 Din, pošilja po povzetju v vsaki množini Mljekarska udruga v Viroviiici.	7742
Iflfeim0!04;
iwi!giii«f™...........
Zapustil nas je za vedno naš toliko ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod
tovarnar in veleposestnik
Zemeljski ostanki predragega se prepeljejo dne 16. decembra 1924 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Starem pokolišču na glavni kolodvor.
Pogreb se vrši dne 17. decembra 1924 ob 3. uri popoldne pri Sv. Križu v Ljubljani, kjer položimo pokojnika v lastno rodbinsko rakev k večnemu počitku.
Maribor, dne 15. deccmbra 1924.
Boris, Sonja
otroka.
Ostali sorodniki.
KAM 7
se bodem šel slikat za legitimacijo? — Gotovo v fotografski atelje KUNC FR.. Ljubljana, WolIova ul. Tam dobim slike najugodnejše!
v
Ema Zalokar roj. Znideršič
soproga.
Mlin in žago
prodam radi slab. zdravja. V mlinu je 6 parov kamnov in stope. 2aga je na 1 gater venecijanka in cirkular. Vse v najboljšem stanju, na vodi Krka, jez naraven. Obrat se laliko izvršuje skozi celo leto, ker voda nc ovira nc v suši in ne v največji po-vodnji. Naslov: Ivan Tomšič. Dvor p. Žužemberku, Dolenj.
Trgovci in obrtniki, pozor!
bukovo oglje
brez prahu, v vrečah in papirnatih vrečicah, dobavlja
iz skladišča LUDVIK ILER-ŠIČ, Vojaška ulica, za belgijsko vojašnico.	777S
Damski klobuki
nakileni, od 100 do 150 Difl baržunasti nakiteni od 20P do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo!
HORVAT,
niodistka — Stari trg.