Narodopisne stvari.
Nov dokaz, da so starodavni Panoni bili
Slovani.
Spisal Dav. Trstenjak
Starodavni Panoni so bili močni ljudje in visoke lepe postave. Herodian (II. 107—108) piše o njih tako: „sicut autem ejus regiones (Pannoniae) homines cor-poribus utuntur praevalidis, atque proceris et in pugnam caedemque paratissimis itd." Kakor so života bili močnega, tako tudi duha bistrega, in sicer takega, da se Vellej Paterkul čudi njihovi zmožnosti v latinščini: „in omnibus Panoniis autem non discipline tantummodo, sed linguae quoque notitia ro-manae, plerisque etiam literarum usus et familia-ris animorum exercitatio.u (Vellej. II, 110. prim: „Dio Cass."v 49.)
Cevapovič (Recens. obs. Shin. prov. Budae 1830 str. 54.) omenja sledečega panonsko-slovenskega napisa na nekem spomeniku, najdenem v Mitrovicah: ,,Marsilius Opere Danub. Tom II. fig. 42. nro. 7. lapidem in oppido Mi-trovic Sirmii ruderibus, repertum cum aevi Constantinor. epigrapha haec profert: *)
Viivice. stha. nosish. mi. ednoga. otroka, god. III.
Vivice sta nosiš mi ednoga otroka godine III.
Parca saeva! cur mihi tollis unicum sobolem ann. III.
*) Cevapovič v gori omenjeni knjigi str. 375. se omenja drugega napisa „Epigrapha anno belli Marcomanici quinto (quo M. Antoninus Imp. anno Chr. 173. Jazvgas soeiosque horum Marcomannos et Qua-dos petiturus numerosum conscripserat exercitum) incisa, ab Jere-mia Rus s o, Moscorum legati Viennam profecti, socio, descripta, et Mauro Orbino Regn. Slav. pag. 104 relata:
Stgn. ovvg. uklopgen. bglie; iesti. mera. sgode. krvkovvge. nass. Markoman. i. Brete. Slavnov. Lyto.  V. Boga. nasga . . Markoman. progde. ni. Slavnov . . . Stgnu. pokog. Igth. v vika. —
Ako je ta napis avtentičen, dal bi se sledeči smisel iz njega dobiti:
Stgn ovi uklopjen bil jest mera %gode krvkovie nas Markoman
i brat Slavnov lita V. boja nas'ga. Markoman projde, ni Slavnov.
Stgnu pokoj lit v vika.
•t"
387
Jaz nisem mogel Marsilieve knjige v roke dobiti, da bi sam pogledal, s kakošnimi črkami je ta napis napisan; al čudim se, kako je mogel tolmač besedo: vivice v: „parca saeva" prestaviti.
Vivice je vokativ od vivak, vivek, vivica, in tako se imenuje tič, ki se po latinski veli: erodius, capra, vanellus, gavia, slovanski in sicer srbski: vivak (Vuk), gibec (Belostenec), ribič, priba, gavek, gavec, čibes, pegula, pipulica, lugovka, čaji ca, nemški Kibitz.
Ta tič je po slovanskih narodnih pripovedkah mrtvaški tič; pravlica je, da str k (rada) otroke prinese, vivek, čajica jih odnese." Sem že čajico — vi vek a slišal peti", pomenj a toliko, kakor: „ne bodem dolgo več živel, smrti se bližam."
Po skandinavskih povestih je čajica bila dekla Marije Device; al ker je jej škarje vkradla, in, za-nje poprašana, je je tajila, Bog jo je za kazen v tico vi-vico, čajico spremenil, in za tega voljo ima razka-lan rep, in še sedaj mora popevati: „s tipi t z t, sti-pitzt" = vkradla, vkradla (Afzelius „Volkssagen, ubers. von Ungewitter 3. Th. str. 244). Tako tudi v skandinavskih basnih je vivek, vivica v zavezi s sojenico in rojenico, ker ta ima škarje, ktere nit življenja prere-žejo. Ta povest je mogla tudi znana biti med jugoslovanskim narodom, drugače ne bi bil tolmačnik napisa besede: vivice prestavil v: „parca saeva" — huda rojenica ali sojenica.
Obleko so stari Panoni imeli lehko „habitum levem", prav prikladno za bojevanje. Se dandanašnji slovanski prebivalci stare Panonije, to je, Medžimurci, Hrvati i. t. d. imajo lehko obleko — rubačo — bize — gace breguše; in čoho ali gaban — ke-penjek pozimi ali ob deževji. Dio piše, da je obleka starodavnih Panonov bila po njihovi šegi prirezana in sešita, imela je rokave in imenovali so jo „7zavvovg" — to je: pannusalipanuš — „%itcovag — navvovg stu-XaiQi,(x)g" — zato je Dio mislil, da so Panoni dobili ime po tem oblačilu. Besedo sem že večkrat razložil in rekel, da panja (slov. panjava — ponjava, platnena ruha) še v ruščini pomenja: obleka platneno z rokavi.
Sosedni in sorodni Noričanje so nosili posebno obleko, ktera se je izključljivo pri njih delala in po vsem rimskem svetu prodajala ter velela: b y r r h u s (Biidinger, Urg. Oesterr. I. 172). Sicer je ta beseda tudi v druzih jezicih znana; že Festus (po Enniu Ann VI. 5. ap. Me-rulam) piše: „burrum" dicebant antiqui, quod nune dicimus rufum; starofranc.: buire, braunroth, lom-bard.:   bur,   dunkelfarbig;   ali  tudi  Slovani   poznajo:
Po latinski:
Scopulus iste impressus fuit ocassione belli cruenti Marco-mantiorum et fratrum Svavorum anno V. belli nostri. Marcoman-nus evanuit, Svavi non sunt. Scopulo pax per annos sempiternos.
Narečje bi bilo karpatiskih Slovanov, ker oblike: styn (saxum eminens) brete — brate, lito ^zz leto pozvanjajo na slovaščino in rusinščino. „S lavno v" jaz tolmačim z „Svavnov", in utegnil je v prestopiti v 1, kakor v besedi: si oboda m svoboda. vV vojski proti Rimljanom so Markomani in Kvadi bili združeni. Že Strabo (VII. 1) jih ima za suavsko — s vevško pleme. Po Ptolomaju (II, 11) so stanovali med herkinskim in luninim logom (Sylva lunae, današnje Manhart), zarad tega so gotovo dobili ime: kvadi, kuadi, obivatelji host, logov, od nemškega: kvad, kuad, koad, bosta, log. Slovenski Panoni pa so jih imenovali po imenu njihovega plemena: S lav no v zzz Svavnov. Vse besede v tem napisu so lahko razumljive in čisto slovanske, samo beseda: mera napravlja nektere pomislike. Vendar ponujam razlago slov.: nameriti se, sich ereignen, treffen. Pri starih Slovanih ne smemo iskati takošnih stavnih skladeb , kakoršnih smo dan danes vajeni, kajti nase stavne skladbe so vse druge, samo slovanske ne — mi mislimo latinski, nemški in talijanski, zato tudi nas slog pozvanja na latinščino, nemščino in italijanščino.                                      Pis.
388
burij — rujavi — braun, toraj: byrrhus, kakor sv. Avguštin piše (Serm. 365): „linea tirnica" pomenja toliko kot: bura suknja — buros — burnos, kteri je slovaškega kroja, kteri kakor tudi Hrvati v obleki ljubijo buro barvo. Suidas tolmači ftigoov z ^ccvdvrjg] slovenski menten, kakor se je plašč tudi pri Medo-persih imenoval. K obliki panuš primeri: ko n tuš znamenovanje za obleko. Noričanski byrrhus = bu-rus, buruš, — burnus je toraj bila domača obleka iz bure barve.
Za pokrivalo so imeli stari Panoni posebno lehke klobuke iz kož, kteri so za bojevanje tako prikladni bili, da so jih celo Rimljani v vojski rabili: „usque ad praesentem prope aetatem consuetudo permansit, ut omnes milites pileis, quos pannonicos vocabant, ex pellibus uterentur" (Vegetius „de re milit." lib. I. cap. 20). Klobuke iz kož še danes nosijo Slovaci; na panonsko-slovenskih rimskih spomenicih vidiš pogostoma možke osebe s tacimi klobuki pokrite; podobni so klobukom, kakor jih še dan danes Slovaki nosijo. Enake klobuke na glavi imajo božanstva polabskih Slovanov.
(Dalje prihodnjič.)
Narodopisne stvari.
Nov dokaz, da so starodavni Panooi bili
Slovani.
Spisal Dav. Trstenjak (Dalje.)
Podnebje je bilo zavoljo mnogih jezer, muz, ribnikov in gostih dobrav neprijetno, zato življenje težavno; „tolerant omnium hominum vitam durissi-mam, nam neque terram neque aerem felicem habenf' — piše Dio. V Panonii je le malo vina rastlo , olja nič; le ob ječmenu in prosu (hrvatsko-slov. proha = proso) so živeli in si iz tega žita pivo varili; „ne-que apud illos oleum aut vinum, nisi paucissimum, nas-citur, quum majorem partem acerrima in hieme vivunt, sed hordeum etmillium et edunt et potum ex eis conficiunt" (Dio, 49.) Iz ječmena napravljeno pijačo so Panoni, kakor Athenaeos (IX. cap. 63.) piše, imenovali: nlvov cz pino,*) iz korenike: p i — piti. Zarad sufiksa primeri:seno, sukno, pšeno, vino itd. Saj še sedaj pijačo iz žita Slavani xcct i^o^rjp imenujejo pivo — das Getranke.
Athenaos, in za njim Coeli Ehodig (IV, 26) še pripovedujeta, da so Panoni iz prosa ali bara varili in parili si pijačo, ktero so imenovali: 7i&Qa.$ia — „IIaiovag q>rj(Ti nivuv — TTctoafiirjv anm xsy^oov." — Kaj je nctoafiict. druga, kakor grška pisava slovenske besede: paravia —parovina — parjena pijača? Grk je slovensko črko v znamenoval z /?, zato Konstant. Por-phvrog. zmirom piše ime: Horvati — yoQ$uxoL
Ali še tretjo znamenovanje za pivo nam je ohranil Athenaeos, kakor tudi Jul. Africanus pri starih Panonih, in to je: xdfiog (glej Diefenbach „Orig. europ.a str. 292), in to znamenovanje je še našel Priskos Rhetor leta 448. po Kristusu pri panonskih zleženjakih (em%co()i(ng, einheimisch, im Lande geboren, landesublich, eigenthumlich), ko je bil od rimskega cesarja k nunskemu kralju Atilli **) poslan. Poslanci so potovali, kakor on popisuje, skoz mužnate kraje in so se mogli Čez več rek peljati; eno teh rek imenuje: Ti p hi s is, gotovo: Tibiscus, Tisa. Ladje so jim prebivalci nasproti pripeljali na vozeh, druga niso dobili jesti nego proso, kajti to je bil edini živež prebivalcev, dalje za pijačo: med (jiido*;)) to pa ni nič druzega bilo kakor zavreta strdena voda (Honigvvasser), in pa iz ječmena napravljeno pijačo, kteri so xuuog rekli, „6 iitdog in %o)Qi(x)g xalov[ievogu— „x8y%oov xai rb sx xqi&g)P '^oot^ov^bvoi nofioc^— xct\iov 6i. ficiopccooi xakov(Jiv avto." ***)
Ze Safafik (Starož. I, 11) je dokazal, da je med izvirna slovanska pijača, in da so „locorum incolae" bili Slovani;  al škoda, da ni pomena: kam os dalje
*) Sicer sem že v ,,Novicah" o pivu pri starih Panonih govoril, kakor tudi razkladal druga imena iz jezika Panonov, vendar bolj površno, posebno pa nisem tedaj se našel korenike za razlago besede kam os, zato tukaj častitljivim bralcem temeljitniae razkladam in popravljam marsiktero pomoto prvesnjega članka.         Pis.
**) Attila je za tajnega pisarja imel rojenega Panona iz Ptuja z imenom O r e s t, kteri je bil zet ptujskega grofa R o m u 1 a, k te-rega sin Romulus Augustulus je sklenil vrsto rimskih cesarjev; zato je zapadno-rimski cesar Valentinian III. grofa Romu 1 a, tasta Orestovega, za poslanca k Attili poslal. Orestov oče se je velel Tatullus, prav slovensko ime: Tato, Tatko, Tatul, zato ženska imena na slovensko-rimskih kamnih: Tata, Tatuk a, primeri:  Tat i m ar,   Tatislav,  imena severno-slovenskih knezov.
Pis.
•*) Glej „Priskos in Eclogis Histor. Goth." str. 42.          Pis.
394
zasledoval. On piše: „Nečem dalje preiskovati, ali je ta k a m o s še danes pri Mongolih navadna pijača: ku-mys, ali kakošna druga; mi hočemo le besedo: „med" pretresevati" itd. Vendar Priskos odločno pravi, da je k a m o s bil iz prosa in ječmena napravljen, tedaj ni mongolsko-hunski kumys, ktera pijača je bila iz zavretega kobiljega mleka (Thierrv, Attilla str. 74. TatišČev, I,   130. opazk. 44).
Da Slovani niso samo pred Attilovim prihodom, temuč tudi za Attile v Panonii stanovali, potrjuje druga beseda slovanska, ktero so Huni od Slovanov si izposodili. Jornandes popisavši pogrebščino Attilovo pravi, da so po pokopu imeli veliko pojedino, ktero so s travo imenovali: „postquam talibus lamentis est defletus Attila, — Stravam, quam appellant ipsi ingenti comessatione concelebrant" (De rebus Get. c. 49.). Šafafik (Abkunft der Slaw. 131) piše o tej besedi: S trav a der Wurzel (t r o viti, zehren), und der Bil-dung (troviti factit: travi ti, mit der Praposition s: straviti subst. s trava) nach ein echt slovenisches Wort, bedeutet noch heutzutage bohmisch und polnisch: Kost, Nahrung, Speise, slow. strova, Esswaaren, Ge-miise. Celo v nemščino je prišla ta beseda, al gotovo ne od Hunov, temuč od Slovanov, ker v listini od leta 1090. najdemo: genus cibi, quod vulgo struva dicitur (G rim m „Rechtsaltherth.")                              (Dal. prih.)
395
411
Narodopisne stvari.
Nov dokaz, da so starodavni Panoni bili
Slovani.
Spisal Dav. Tratenj ak (Dalje.)
K a m o s pri starih Panonih za Athenaea, *), k a m o s pri „locorum incolis" unkraj Tise -— kraj Dunaja leta 448. po Kristusu in oboje znamenovanje za pijačo iz prosa ali ječmena zraven „meda" in pojedine „strave" — kdo se podstopi trditi, da je to sam gol slučaj ? Pa dajmo besedo kam o s dalje preiskovati.
Pivo so stari narodi ali varili ali parili in jo zarad tega imenovali varjeno ali parjeno pijačo. Florus (II. 18) in Paul. Orosius (V. 7) pišeta , da so hispan-ski Numantini „ex succo tritici" si narejali pivo, in „a calefaciendo celiam vocant." Tako je morala v hišpanščini beseda^ cel pomenjati variti, pariti. Saj je Orosius bil Spanjol, toraj gotovo umel jezik svojih rojakov. — Grki so pivo imenovali figvttov, in že Diefenbach je za razlago imena postavil: @qveiv, $qvLhv, briuvan, brauen, briihen, toraj: figvtrov, das ge-braute, gebruhte Getranke.
V  enacem smislu vidimo stvarjeno znamenovanje: nagaftta — paravia, parovina —¦ parjeno pijačo, in varjeno — parjeno pijačo (das gebruhte Getranke) znamenuje tudi izraz: kamos!
V   staronemščini nahajamo: kam, kamme, kamen, variti, brauen, kammer, Brauer, pivovar, starofrancozki cambier, Brauer, cambe, Brauerei. (Diefenbach „Die alten Volker Europ." str. 292.)
Idimo k Grkom; pri njih najdemo: Kapivog in adfiivrj ignis, flamma, ardor, fornax, Bran d, Hitze, xafitr6voi)) schmelzen, rosten, brennen, topiti, pražiti, žgati.
Pri Latinih najdemo: caminus, Feueresse, Feuer-mauer, Schlott, vigen, žlinder; toraj sopet pomene: kuriti, variti, žgati.
Pri Nemcih so znane besede: novonemški: kamin, ognjišče, tvorišče, kjer se kuri, žge, peče, vari, che-m in a te,**) keminate, hiša, v kteri se kuri, vari, pari, peče.
*) Athenaeos je bil rojen 170. 1. po Kristusu v Aleksandrii na Afrikanskem in je 1. 230. spisal svoje bukve: Deipnosophistae, v kterih pripoveduje, kar so za njega po vsem tadanjem znanem svetu tudi dobrega jedli in pili. Zato tudi omenja pijače Panonov iz prosa in ječmena: kamos, paravia, parovina.             Pis.
**) Cbemenate za hišo, v kteri se kuri, ima edini Helmold, zgodovinopisec polabskih Slovanov. Ker je sufiks nenemsk, tedaj je besedo gotovo cul pri Slovanih: kemnata, komnata.         Pis.
Tedaj grščina, latinščina, starofraheoščina, staro-gornjanemščina itd. poznajo koreniko: kam, in njene izpeljanke v pomenu kuriti, dimiti, pariti, variti, pražiti, peči itd.
Kako pa slovanščina? Miklošič stavlja k ravno omenjenim besedam: cerkvenoslov. kamina, focus, ognjišče; bulgarski: kumin; srbski: k o min, fočus, varišče; slov. k o m e n, ognjišče, varišče; poljski komnata; štajersko-slov. na Pohorji: eumnata, Rauch-stube, hiša, v kteri je ognjišče in varišče, v kteri se kuri, za ljudi in živino kuha. Vsem tem besedam je podlaga korenika: kam, ktera pomenja: kuriti, variti, pariti, vreti itd. Štajerski Slovenci poznajo dalje: čamiti, vaporare, čam, vapor, Dunst, spar-nica, kam —bersa, toraj tiči v koreniki kam tudi pomen: v r e n j a (ferraminationis, bullitionis); zato jugoslovanski : čamiti (Drobnič, sub voce), dumpftonen, srbski po Vuku: kamkati, murren, čamati, mit Verdruss warten, ker pomeni: kuhati, vreti, pariti se vjemajo s pomeni: šumenja, primeri lat. ferveo, sieden, gahren in pa brausen, slovenski: vreti ferveo in murmuro gršk. Šsa, kochen, sieden, dampfen, gliihen, gahren, pa tudi: zischen, toben. Ali kakor v slovenščini vreti pomenja sieden in wimmeln, tako tudi v srbščini: kamtiti=vrvlieti scatere, wimmeln.
Iz korenike: kam toraj v slovanščini nahajamo prvotne pomene kuhanja, vrenja, varjenja, par-jenja — „coctionis, fervoris, bullitionis, ferruminatio-nis, vaporationis", pa tudi methaphorične ali prenesene: šumenja, mrmranja, murgovanja, des Rauschens, Murrens, Brausens, kakor tudi izraze za dušni položaj nepovoljnosti, mršavosti, srditosti itd. Panonskoslovenska beseda kamos ali kamos toraj znamenuje iz ječmena kamlj eno-čam-ljeno pijačo, „coctus potus", das gebruhte, gebraute Getranke, das Gebrau.                                 (Kon. prih.)
Narodopisne stvari.
Nov dokaz, da so starodavni Panoni bili
Slovani.
Spisal Dav. Trstenjak (Konec.)
Po citatih iz starih pisateljev pri Dufresne-tu (vox: camus) je kamuš bilo pivo iz ječmena,  kteremu so
se Še nektere reči primešale, da se je penilo in šumelo (moussiralo). Srbi so ohranili besede: komovača, komovica za: lora, usta, Treberbranntwein, in komi na so iztiščane mehenice.
Ako bi se mi razlaga besede xafiog iz korenike: kam, vreti, pariti, bruhen, podrla, še imamo v srbščini žive besede: komati, manu trudere , ko mi ti, cortice solvere, grana eximere. Tako bi bil uapog pijača iz komanega ali komljenega žita — ječmena ali bara, primeri: tolkla, tolkovec, pijača iz tolče-nih jabelk ali hrušek.
Po tolčenji, k o manj i so tudi drugi narodi imenovali pivo. Tako piše Collumela (XII, 39) o pijači brisa: „vinaceos ca 1 čare, adjecto recentiasimo musto, quod ex aliis uvis factum fuerit, quas per triduum in-solaveris. Tum permiscere, et subactam brisa m praeto subjicere"; — po njem se uva calcanda veli: brisa, in Persij tolmači brisare — concalcare. Keltiškoro-manski narodi pa poznajo: bris, brisse, briz v pomenu: frangere, conterrere, concalcare primeri slovenski: brsati.
To isto pomenja: o 1, sicera , ruski: o 1 o v i n a, Treber, latvijski alus, anglosaks. eal, novoslov. ol, vol. Prvotni pomen korenike ol je gotovo oni, kakor v grŠk. 61(5, 6foLco, verderben, vernichten , zerstossen, zerschlagen, zato: oh-trjg 6Xs(Ttjvoq Mannerschlager, Man-nertodter, 6Xai, olrj (xqi&cci) zerstossene, geschrottene Ger-stenkorner. Srbščina pozna še ološ = krš vom Wasser abgebrochenes Reisig, oluja, procella, toraj: xo conterrens, frangens, brez dvombe tudi iz te korenike: olovo, plumbum, das schrottbare, zerbrechbare Metali.
Razun kamoša so starodavni Panoni po Athenaeu (XI. 63) si delali tudi pijačo iz bara „«7ro xsyxQov" in j o imenovali: 7zaQa^irjv, toraj parovio, parovino, parenko — palenko, žganico — ustum vinum, Brandwein; vendar je utegnil tudi Grk besedo slabo zapisati, in tako je mogoče, da so jo naravnost imenovali po žitu, iz kterega je bila napravljena: b a r a v i o, barovino, barovec, Fenchelbranntwein, Fencheltrank. S slov. bar, ber je sorodno-anglosaks. beor, staro-nordiško: bior, goth. bar is, ječmen, zato nemški bier, pivo, cerevisia — ječmenovec, Gerstentrank. Vjema se z besedami: bar, ber, baris, beor, novo-nemski beere (Erdbeere); primeri jag-oda, Beere in jag-le, jeg-le, proso, prosena kaša itd.
Pa zakaj smo tako globoko segali, saj nam je nas častivredni Gutsmann za pivo zapisal besedo k a m - b a, in kam-v a, Steinbier? Samo za tega voljo, da naši jezikoslovci ne bi mislili, da se kamba ima izpeljevati iz kamen, lapis.
Razun bistrih konjev, kteri so divji živeli in divji se plodili po travnatih planjavah panonskih, so še v Panonii bili posebni divji biki domd, kterim so Panoni rekli bo nas i. „Tradunt in Pannonia feram, quae Bonasus vocetur, equina juba, caetera ta uro simi-lem, cornibus ita in se flexis, ut non sint utilia pugnae, quapropter fuga šibi auxiliari reddentem in ea fimum, interdum et tria jugerum longitudine, cujus contactus sequentes ut ignis aliquis amburat (Plin. 8, 15.). Ti biki so toraj spuščali, ko so jih preganjali, dosti govna — gnoja, in utegnili po tej neugodni lastnosti dobiti ime: bonas ali bonaš, bos fimans, ker buna, bunina pri Jugoslovanih še sedaj pomenja: stercus, fimus (Vuk), bunišče z=z gnojišče (Belostenec). Pa bana, bona tudi pomenja močvirno*) (zato imena močvirnih kra-
*) Lužiskosrbski in slovaški: banj, b o n j , grasreiche Waid-huttung. Že učeni Hahn je opazil: „Wald und Sumpf sind correlate Begriffe" (Alban. Stud.) primeri sansk. vana, aqua et sylva, ba-varskonemški wanne, fliessendes Wasser.                                 Fis.
418
¦v
jev: Banja loka na Kranjskem, Stajarskem in Bosanskem, Benatki, imena vesi v močvirnem svetu na Kranjskem, Stajarskem in Češkem); tedaj bonas utegne tudi pomenjati žival, ktera v ban ah, bonah — močvirnah rada stanuje, in ta je: bivol, kterih je se sedaj v nekdanji Panonii obilo, posebno v močvirnah blaten-skega jezera. Tudi v sansk. pomenja kašara močvirno pa bivola v ruskih narečjih: kaserik (D&l) bik, bivol.
Znamenito je, da je Corneli Schreveli v svojem „Lexicon graecolatinum" August. Vindel. 1796 str. 152. besedo fiovaaog prestavil v „animal svlvaticum, bo-vini generis", in zares utegne tudi bonas to pomenjati, ker smo slišali, da bon, bonj znamenuje sylva in lacus. Jambrešič ima v svojem besednjaku in sicer v latinskem oddelu: bonasa (vide: perdix) škoda, da vira ne imenuje, pri kterem latinskem pisatelji je našel to besedo. Perdix pa ne pomenja samo jerebice, temuč tudi: fiscedula, accia, slu k a, šnef, per-dix rustica. Ta ptica pa, kakor je znano, rada v bonah — muzah, močvirnah živi, toraj bo naša pomenja: močvirnsko, lužno ptico, Sumpfvogel, in beseda je gotovo od slovenskih Noričanov ali pa Panonov prišla v latinščino. Kdor je blizo večih bibliotek, naj se potrudi, da poišče, kteri latinski pisatelj ima bo nas a = perdix, accia.
Zgodovina,   način politične uredbe,  znamenovanje
f)olitičnega glavarja, način življenja, imena in kroj ob-eke, podoba pokrival, imena pijače, imena živali — vse pričuje, da junaški in bistroumni Pano ni so bili Slovani. *)
Resnica je toraj, kar je že stari Boguchowl, poljski letopisec (umrl 1253. leta) pisal: „Scribitur in anti-quissimis codicibus, quod Panonia sit mater et origo omnium slavonicarum nationum."
419