238. številka.
Ljubljana, v sredo 15. oktobra.
XVII. leto, 1884.
Ishaja vsak dan sveder, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeroan za avstrij sko-ogerske dežele za vbb leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiTptnje ua dom računa bo po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za Ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., 6e se oznanilo jtdenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., če se trikrat ali vedkrat tli" Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljaui v Frana Kolmana hiši, „(Uedališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvar..
tiska.
Po trocarskem shodu v Ski^mcah.
Že je mesec dni od tega, da so se trije cesarji, ki vsega vkupe zapovedujejo ve6 kot trem milijonom vojakov, sešli v malem poljskem mesteci, v Skiemevicah kot prijatelji », tudi kot vladarji. Preje in potlej skuhalo je javno mnenje ugt.niti, kaj da je mogotce nagnilo k temu uestanku, kaj se je na njem ukrenilo in kakšne posledice bode imelo to za bodočo politiko zastopanih cesarstev, za evropsko politiko splob. Skrivnim pogovorom, ki so prešlega meseca vršili se mej rečenimi vladarji, se dolgo časa ni moglo priti na sled, članki velikih novin o tej stvari bili so le mistični in celo glasila vlad neso bila v stanji povedati kaj natančnejega, kar bi ustrezalo znatiželjuosti obširnih krogov v treh državah, a nič manje tudi po vsej Evropi.
Čakati nam je bilo torej čas8, da bode avstrijski ali nemški cesar v zmislu ustavnih načel odkril skrivnosti Suierneviškega sestauka, — ako so bili pogovori taki, da naravnost zasekavajo v notranje razmere avstrijskega ali nemškega naroda. Veliko javnega zanimanja veljalo je zatorej najprvo pre-stolni besedi, s kvtero je avstrijski naš c?sar imel otvoriti ogerski državni zbor, ker moglo se je pričakovati, da pri tej priliki presvetli vladar izusti tudi kako razodenje o shodu v Skiemevicah. Pre-Btolni ta govor pa, kakor znano, z nobeno besedico ni omenjal rečenngn trocarskega sestanka, tako d>i si tudi še zanaprej pač lahko mislimo, kaj s« ni govorilo, da smo pa v popolnej negotovosti, o čem se je bistveno sklepalo
D.i ogerski preatolni govor sestanka v Skiemevicah ne omenja uiti z besedico, vzbudilo je veliko senzacijo. Mnogo' se je ugibalo in pisarilo o tej zadevi, »'ali smo mnenja nemških krogov, danes pa nam je kot odmev zabeležiti glas iz Peterburga, priobcen v „Mtinchener Allgemeine Zeitung", ki je, kakor se domneva, narekovan po merodajnih krogih. V tem pismu, pisanem jako mirno, objektivno, spravljivo, priznava se, da se je v „najvišjih krogih" Pe-terburških neljubo zapazilo, da se sestanek v Skier-nevicah ni omenil.
„Tako kratko po Skierneviškib dnevih1' pravi se v omenjenem pismu, „bi se tukaj pač bilo smelo pričakovati,  da se bode o priliki svečane otvoritve
državnega zbora v Pešti ta shod saj omenil, in da Be, ko so se naglašali dobri otinnšaji Avstro-O^er-ske in Nemčije, o Rusiji vsaj popolnem molčalo ne bode. Prt nas se sic^r prav dobro uvažuje težavni položaj skupne vlade Ogroin nasproti, a veuder se misli, '-a je bilo možno, najti pr moren izhod h te zagate. Pri teh okoliščinah je lahko umevno, da se je tukuj posebno prijetno opazilo, da je „Norddeu-tsehe AUgemeine Z-itung" priobčujoč ogerski pre-stolni govor izpust la ves stavek, ki naglasa odno šuje Avstrije k Ne nič ji, kar se je zgodilo izvestno le vsled vitega nagibi Sicer smo pa tukuj preverjeni, da se bode v bodočem zasedanji delegacij ofi-cijalno govorilo o političnih razmerah avstro-oger-ske države in da bode skupna vlada porab la to gotovo jej ugodno priliko, ter specjalno spomiujaia se tudi dobrih odnotajev nasproti Rusiji*"
Ta ruski glas je gotovo poučen iu vse pozornosti vreden za vsfcega, kdor ve, koliko je za nafto državo vredno prijateljstvo z Rusijo in kake bi bile pos'ediee, ko bi se oslabili ali celo prenehali dobri odnošaji z mogočnim sosednim carstvom. Ne tako pa Madjari. Prebujir njih šov.nizetn in trpki spomin na rusko silo, pred katero je v 13. dan avgusta 1849 pri Vilagosu general Q0rgei moral položiti orožje, zavzela sta Arpadove potomce tako močno, da se skozi vse njihovo politično dajanje in nehn-uje, k;.kor rudeča nit vleče brezmejno sovraštvo do vsega Slovanstva, osobito pa do Rusije.
Tega svojega sovraštva niti v adresi, ki odgovarja prestolnenm govoru, neso mogli zatajiti. Adresni načrt liberalne vladne strauke v ogerski sbornici izreka namreč v odstavku, ki govori o vna-njej politiki, svoje posebno zadovoljstvo, da se zveza z Nemčijo niti glede vnanjega obsega niti glede uotruuje svoje narave ni prav nič pr em e n i I a.
Ta odstavek naperjen je naravnost proti Rusiji. Madjarski politiki hoteli so s tem povedati, da se vesele zveze Avstrij z Nemčijo, a le zaradi tega, ker je po ujihovem mnenji Rusija od te zveze izključena — in to kljubu trocarskemu Bestanku v Skiemevicah.
Vsi ui8djarski listi tudi v tem smislu razkladajo liberalne stranke ndreso, Pesti Naplć celo s pristavkom, da je v njej izraženo javno mnenje vse
dežele, ki goji opravičeno in nepremagljivo antipatijo proti Rusiji. Te šovininistične in neprevidne izjave vzbudile so celo v nemških liberalnih listih nevoljo in „N. Fr. Presse" juko odločno zavrača roa-djarsko bre/.taktnost in brezozirnost. Avstrija potrebuje dobrih odnošajev z vsemi sosedi, stalnega miru, „madjarski otok v slovanskem morji" pa ima naj-inenj uzroka rožljati s svojo honvedsko saldo in žaliti in izzivati mogočuega soseda, ki je že jedenkrat pokazal, kako razume iz rudećih breguš iztepsti preobilno šovinistično pupriko.
Gotovo je, da je Madjarov upliv na vnanjo našo politiko, velik, gotovo je pa tudi, da bi bila velika nesreča, ko bi se vsa vnanja politika določevala samo v Budimpešti brez ozira na dežele ta-kraj Litave. Zatorej se nadejamo, da bode Tisza v adresnei debati se oglasil in popravil izzivajočo netaktnost liberalne strauke, da bode tudi skupna vlada v delegacijah izrekla se tako, kakor se jej je v zgoraj omenjenem pismu iz Peterburga tako rekoč „na jezik položilo" — in da tuko soglasje, ki se je v Skiemevicah brez dvojbe doseglo, ostane neizkaljeno kljubu madjarskemu šovinizmu.
Makedonija.
V novejšem času v Atenah izhajajoči list „La Confederation orieutale1' prinaša v svojej /udnjej številki zanimljiv članek, iz katerega je Bezenšekova „Balkan Post" posnela naslednje glavne točke:
„Makedonija mora na vsak način udeležiti se orijentske konfederacije. Ta dežela je brez dvojbe važna zaradi svoje geografi* ne lege, zaradi ?godo-vinskega imena, katero nahajamo na vseh zemljo-* vidih balkanskega poluotoka iu katero je najbolj točno označeno na zemljovidu avstrijskega vojnega geografičnega /uvoda ....
Iu kako bi se mogla pozabiti dežela, ki je najbogatejša na balknnskem poluotoku, kl ima pio-dovito zeml.'o, obilo pridelkov, lepn gozde, plovne reke in skozi katero pelja važna proga Dunaj-So-lun-Attne- Indija; dežela, kjer tekmuje angleška trgovina z avstrijsko . . .
Gorovje v Makedoniji jo bogato žlahtnih rud, premoga in železa, ki kažejo na bodočo obrtnijsbo nezavisnost orijenta in mu bodo omogočile, da si bode nekega dne doma svoje orožje koval. Slavni
LISTEK.
Ulična pevka.
Povest. Ruški spisal N. K. L obedov. Preložil Kmetov. (Konec.) III.
Ne znam, za kako vsoto prodal me je delavec lajnarju, za pet ali za tri, — no bila sem prodana in postala sem ulična pevka s sedmim letom. Sledeče jutro stopila sem v Blužbo novega gospodarja, ki me je oblekel v živo-rudečo kapico in iste barve segajoč mi do peta plašč, kar je bilo jako smešno, in mi dal v roke železni triogelnik in palčico. Takoj pii prvem debutu osvojila Bem si triogelnik in izvrBtno spremljevala z njim lajno. Petje moje izpalo je tudi odlično. Spremljevanja arije „paža" v re-pertuaru lajne ni bilo, in lajnar hotel jo je spremljati z motivom narodne romance: „pod večer osenju nenastnoj", kar Bva tudi poskusila na nekem dvorišči. Hipoma zapazila sem, da je bil izid strašen, popustila arijo „pažau in se poprijela igranega z lajno otožnega motiva.   Moje občutno uho razločilo
je takoj nevernost zvukov instrumenta — in popravilo jih jo v petji. Uspeh imela sem ogromeu; mene poslušali so ne samo bišine in kočijaži, no ne redko tudi suma gospoda. Metali so mi ne malo denarja in gospodar moj bil je z menoj zadovoljen.
Mene neso pretepali, b la sem sita, no pri vsem tem bila bi vsekako propala, da me ni rešila neka slučajnost. Propala bi bila od ciganskega življenja, od nesnage in sramožljivosti, katera se me še ni prijela le radi tega, ker sem bila še jako mala. Kako sem živela ? Od jutra do večera vlačila sva se po mestu, igraje pod okni; ne redko poklicala naju je pijana družba kupcev ali oskrbnikov v svojo sredo, pri čem so mene radi potehe šiloma pojili z žganjem. No redko igrala sva v gostilnah in najnižje vrste krčmah. Naposled nočevala sva v prenočišči ter tako z jutra do pozue noči, tudi vso noč, prebivala mej pijanci ter požirala tabačji dim in psovanja. Vsekako, jaz visela Bem na kraji brezdna !
Meseci tekli so za meseci! Minolo je leto, prošla je tudi blatna in vlažna jesen, ko je bil moj glas v največjej nevarnosti. Ni na trenotek nesem zabila moje prošle, nepovratne, izgubljene sreče, a
mej tem pripravljala mi je usoda nov udarec. Bilo je v d;m pred Božičem. Prišedši iz prenočišča in stopaje počasi v goro po spolzkej stezi, spodrsne se moj gospodar ter poleti 2 lajno vred v niz, z največje višine . . . Jaz pobožala sem prestrašena za njim in ga našla vnizu popolnem razbitega, v raztrgani kamenjem obleki, s prebito glavo, iz katere je curkoma lila kri. Lajna !e?ala je razbita na drobne kosce. Zakričala sem od straha in sočutja k temu starčku, kateri, dasi ni vzbudil v meni ljubezni, postopal je vender z menoj ne surovo in h kateremu sem se, živeč z njim pol leta, vender le privadila. T"koj spoznala sem, da sem ostala samu. Okrog naju zbirali so se ljudje. Prosila Hem, naj mi pomagajo nesti na vrh zgubivšega zavest od ran starca, ter dejala, da dospevši na vrh — vzamem izvoščika in popeljem svojega gospodarja k doktorju. Pomagali bo mi neki kmetje, vzdignili razbitega in ga nesli po istej stezi, s katere se je on pred nekoliko trenotki zvalil v niz. Razbiti starček ječal je od bolečin. Dospevši na vrh, poiskali smo izvoščeka in jaz, sedemletna mrvica, napravljena v norski ru-deči plašč, — objemši nesrečnega pohabljenca s svojima ročicama, omagovaje pod težo na me' naleglega
rudniki v Mfttemachon donašali bo v XI. stoletji državi 4V'i milijona frankov letnih dohodkov io 2'/, miti:r>na ljudem, ki so v njih delal*. Sedaj pa ni samo Avstrija, ki si želi te dežele, ampak tudi vsi nje sosedje, narodi raznih plemen,  mislijo na njo.
A njeni prebivalci imenujejo ee vsi Makedonce, naj govore grški, bolgarski, srbski ali pa rumunski. Zaradi tega obračajo kakor Grki, tako tudi Bolgari, Srbi in Rurouni svojo pozornost na Makedonijo in vsi ti narodi imajo več ali manj nekako pravico do nje; gotovo pa je, da Avstrija nema nobene take pravice io vsi imenovani narodi imajo pravico in dolžnost to „ambicijo" zavrniti. Isto zahtevajo tudi interesi Rusije in mali narodi bodo v tej zadevi z Rusijo sklenili alijanco."
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja v 7. da u oktobra.)
(Konec.)
Poslanec Rob i 6 podpira predlog g. Kersnika, in misli, da bi bilo najbolje, ko bi se vsa pristoj-binska postava popolnem predelala v državnem zboru. Poprej pa naj bi se sklicala čuketa, v katerej naj bi bili zastopani uraduiki, sodniki, trgovci, posestniki itd. in postava naj bi se vstvarila tako jasno, da bi jo vsakdo lahko razumel.
Tudi poslanec Svetec podpira predlog gosp. KrBnika. Pri glasovanji se vsprejme resolucija odseka z dostavkom gosp. Kersnika in predlogom g. Robič-a.
K točki a), ki se glasi po nasvetu odseka: „Pri izročitvah mej Sivimi jednako, kakor pri onih zaradi smrti", na svetuje poslatiec Robič dostavek: „in sicer po lVa°/o od nepremaklj.vega premoženja in to tudi takrat, kadar njegovo vrednost presegajo izgovorjcui deleži in dolgovi. Pri določevauji vred-nosii dotičnega premoženja j a v ta namen nema vplivati stališem izgovorjeni ali iipozuaui živež in se torej nema kapitalizovati." Ta dostavek ye V8prejme.
Poslanec baron Schvvegel pravi, da tudi njegova stranka pozdravlja z veseljem vsak predlog, kateri meri na zboljšanje in povzdigo kmetskega stanu. Neče polcinizovuti s predgovorniki, dasi bi imel marsikaj zavrniti, kar se je povedalo, a to mu je poudarjati, da so ravno liberalna načela rešila kmetu verig in nova šola mu je kazala pot iz ne vednosti. Obravnave kmetijske etikete ozirale so se skoraj na vsa, za kmetijstvo važna vprašanja, le na jeduo ne, zatorej predlaga resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, naj v prihodnji sesiji na podlagi prejšnjih obravnav deželnega zbora in v soglasji z državno postavo z due 7. junija 1. 1883 predloži postavne načrte o razdelitvi pašuikov, o sloiitvi zemljišč in gozdov, kakor tudi o razdelitvi skupnih zemljišč."
Deželni predsednik baron Wiukler opomni, da vlada že pripravlja postavne načrte teh zakonov, na kar g. Detela opomni, da ravno zaradi tega, ker je to vedel, se deželni odbor ni spuščal v izdelovanje teh uačrtov.
Poročevalec poslauec Svetec izjavi, da se sklada popolnem z resolucijo nasvetovano po gosp. baronu Schvvegel-nu in pravi, da se je narodna slovenska strauka vsekda  potegovala  za svobodo-
ljubna načela in da njim ni bila nikdar nasprotna. Ako je narodna stranka nasprotovala stranki, katera je liheraii/.em zastopala, storila je to zaradi tega, ker so mo?je te stranke liberalizem nosili samo na ustih, v dejanji pa so bili najhujši absolutisti. Ta stranka, ki pripada k levici v državnem zboru, je našo slovensko narodnost zatirala, (živahen ugovor nemških poslancev), in volilno svobodo z n ogam i t ep t al a, to smo mi bridko občutili. To ni bil liberalizem, bila je le hinavščina. Pravega liberalizma pa se smo in se bomo Slovenci srčno veselili po izreku: „Kar sebi Želiš, privošči tudi dru.-emu!" (Občna živahna pohvala mej narodni poslanci in poslušalci.)
Pri glasovanji se vsprejme resolucija barona Sch wegel-na.
Poslanec Rob i č nasvetuje še predlog: „Da se strankam ne nakladajo kazni, kadar se pri uradnem preiskavauji na aktib javnih uradnij in javnih n .prav /. i »le liio pomankljivosti v porabi koleka, ampak od njih zahteva le doplačilo primankljaja.u Tudi ta predlog se vsprejme.
Poslanec F a ber poroča v imenu gospodarskega odseka o načrtu postave glede pogozdovanja Krasa na Kranjskem. Postavo smo že priobčili. Postavni načrt vsprejme se brez razgovora. Ljubljanski ljudski kuhinji dovoli se za revne dijake 10O gl., revnim učencem na gimnaziji v Kočevji tudi 100 gl.
Dr. Papež poroča, v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora o eaketi za govedorejo in nasvetuje: „('. kr. viada se naprosi, naj blagovoli izročiti deželnemu odboru načrt nove obč'uske postave in postave za povzdigo govedoreje, da se bode zumogel o teh dveh postavah posvetovati in svoje predloge pripravljati za prihodnjo zasedanje ! deželnega zbora.
Poslanec dr. Samec poroča v imenu uprav-{ nega odseka o predlogi deželnega odbora, s katero ; se predlaga načrt deželne postave glede doneskov i zavarovalnih družeb in društev k stroškom gasilnih ' straž, ter v podporo onesrečenim ognjegasilcem, in , v kateri se poroča o vprašanji zarad vpeljave prisilnega zavarovanja.
Postavni načrt se odobri.
Podpore se dovolijo: Zapletel Mariji udovi stanovskega kancelista miloščine 2 gld. 50 kr. na mesec; prošnja vodstva ljudske šole v Premu glede podpore za napravo brvi čez „Reko" se odbije, ker ni uložila prošnje občina in tudi ni priložen nikak načrt; g. Franjo Š u miju dovoli se 200 gld. podpore, za izdavanje njegovega „Arhiva". Dr. Voš-njak nasvetuje v imenu finančnega odseka, da se uredniku časopisa „Verteca" g. Ivanu Tomšiču dovoli podporo 100 gld., s tem pogojem, da izda ' vatelj da 20 izvodov brezplačno ljudskim šolam. (Sprejeto.) Dr. V oŠ u j a k poroča v imenu fiuančnega odseki* o prošnji šolske občine Čeruiške za posojilo 2O0O gld. za razširjenje šolskega poslopja. Prošnja se ne more uslišati, ker se ne morejo dajati iz deželnega fouda posojila, podpora pa se bode dala leta 1885.
Poslanec Š u ki je poroča v imenu finančnega odseka v prošnji  učiteljev Krškega iu Kamniškega
okraja za dovoljenje funkcijskih doklad, odškodovanja za stanovanj e in predplačil. Na predlog poročevalca g. Šukljeja, se vse te prošnje odbij o. Bivšemu učitelju, Matevžu Prašnikarju dovoli se podpore letnih 40 gld. na tri leta. Mesto umrlega g. viteza Schneida, voli se v peticijski in Šolski odsek poslan c g. De v. Peti-cijski odsek izvoli si načelnikom poslanca gosp. W. Pfeifer-ja.
Politični razgled.
M o i ran j <» dežele.
V Ljubljani 15. oktobra.
KviČalin zakon, kakor se je po sporazum ljenji češkega kluba in kluba veleposestnikov predložil deželnemu zboru, slove: §. 1. V šolskih občinah, v kateiih so nemške in češke javne ali privatoe šole, smejo se otroci le v ono šolo vsprejeti. katere učni jezik gladko govore\ §. 2. Izjeme dovoljuje se otrokom, katerih stariši ali varubi dokažejo z velevaž-niiiii uzroki potrebo tacih izjem. O dotičnih prošnjah odločuje okrajni šolski svet s pridržkom, da se sme uložiti priziv.   §. 3. Ako je v jednej   občini jedna sama ljudska šola z jednim samim učnim jezikom, pa po pet  let  povprek  vsako  leto  40   za šolo godnih otrok, govorečih drugi deželni jezik, tedaj se   ima   po   zakonitih   prepisih   ustanoviti  za te otroke šola   z drugim   deželnim  je/d kom. Kakor se vidi,  je  ta  zakon  mnogo  zgubil   od prvotne odločnosti.   Posebno pogrešamo, da nema nič več določbe, da bi se v občinah, v katerih je nad 20 za  šolo   godnih otrok jedne narodnosti, moral za nje uvesti poludnevni pouk. Sicer je pa že ta zakon v sedanjej obliki velevažeu, kajti oviral bode škodljivo delovanje nemškega šulferajna.   Zato pa tudi nemški časniki tako napadajo ta  zakon. Nekateri poudarjajo važnost nemščine za češke  otroke, ter premljevajo one znane fraze o potrebnosti nemškega jezika, katere mi vedno slišimo od naših nemšku tarjev. Poleg tega so pa obračajo do vlade, da bi se uprla temu zakonu,  češ  o  tem   nema pravice sklepati češki deželni zbor, amp^k samo državni zbor. — Včeraj se je v deželnem zboru začela debata o Herbstovem predlogu za razdelitev okrajev po narodnostih. Za Herbstov predlog v prvotnej obliki so se oglasili sledeči govorniki: Scliarscbmidt. Funke, Plener; za odsekov predlog pa   VVindischg atz, Le-bebur,   Widersperg,   Vašatv,  Naxera, Lev Thun iu Šole. Poročevalec večino je Fajček, manjšine pa dr. Herbst. Prvi je poprijel  besedo  biron Schar-BChmidt. Doka/.o^al je potrebo administrativne delitve Češke. Trdil je, da je nemAk™   Češka, ravno ! tako samostojna, čisto nemška dežela, kakor Sjioduja ] Avstriia ali Štnska. Dokaz temu  bivša samostojna j Hebska pokrajina. Ločiti se mora nemška Češka od j druzega dela če-ko kraljevine, č   je Čehom res za j mir, drugače ne hode nikoli kom .  razporom. Dosedanja petletna doba spravljivosti ni druzega prinesla, kakor delitev vseučilišča in Kvičale zakon. — Deželni /bor se bode zaključil bni« 24. oktobra.
V Z|£oraiJeavstriJ*!teiii deželuem zboru stavili so včeraj Lechuer in tovariši predlog, da se deželni šolski zakoni prenaredd, da se šole podrede cerkvenim oblastim. Kadar pride ta predlog na dnevni red, bodo se liberalci gotovo ustavljali z vsemi silami, ker bi razrušil mnogo njih večletnega dela.
Grof Albert Daeduszvcki si prizadeva, da bi bo ruski 'jezik v vseh šolah gallšltlli upeljal kot obbgaten predmet. Zdaj se še o«s ve, ali je kaj upanja, da bi ta ideja plemenitega poljskega grofa se uresničila. Srednji klub deželnega zbora je neki temu prijazen, konservativna desnica pa odločno protivna.   Želeti bi bilo,  da  bi ta  misel postala
telesa, — peljala sem svojega gospodarja ne k doktorju, kakor sem jaz hotela, ampak v mestno bolnico, kakor so mi svetovali kmetje, ki so nesl razbitega. V žepu imela sem dvajsetico, s katero sem plačala izvoščeka.
Starčka vsprejeli so v bolnico, a jaz sem šla, ne znajoč, kaj bi s seboj počela, postopat po mestu. Ker sem svoj poslednji denar oddala izvoščiku — meni ni ostalo ni kopejke. Pohaj«vši do večera — šla sem v boluico, kjer so mi povedali, da je moj gospodar umrl in so njegovo truplo prenesli v kapelico. Jaz poslušala sem to poroć'lo brez solz ter potem šla, kamor oči gledajo.
Bil je bveti večer. Po ulicah tu in tam vračali so se od večeruic bogomolci, v muogih oknih bogatih hiš prižigali so jtJke. Mraza ni bilo, pada! je lehek sneg iu jaz bila bi odlično prehodila vso noč, da me ni jel mučiti glad, kajti ta dan od jutra nisem jela ničesar, a hodila sem ne malo. Kje bilo mi je najti kaj jedi? Stopiti v kako hišo, bilo je pozno, iti v kako gostilno ali krčmo, kjer so me poznali in bi mi bili morda dali kaj vbogajme — nemogoče, kajti bilo je pred nastopom praznika; vsi enaki zavodi zaprli so se pred večernicami, a sedaj končale so uže   večeruice.   Prišedši  do za-
ključka, da mi ni od nikoder dobiti kuj hrane, sklenila sem iti na oni kraj, kjer so ostali obloniki lajne, se tam usesti in umreti od glada. Tvrdo skle nivši storiti tako, pospešila sem svoje detske korake.
Noč, mračne svetilnice, brezljudje in temuota obdajali so me, no jaz se nisem bala, kajti življenje ui me naučilo strahu. V pol ure dospela sem do osodepolnega kraja, kjer se je zdrsnil moj gospodar, ter se brnelo spustila vniz. Oblomke lajne razvlekli so brž ko ne otroci in od najine krmilke-lajne našla sem samo nekoliko drobnih trščic. Te trščice sem zbrala, jih pritisnila k srcu in usevši se na kamen — zaplakala. Nd-me napalo je nekako pomračenje uma. Sedeč v snegu, zazibala sem se na jedenkrat iz jedne strani v drugo in iz mojih prsi vzvili so se z isto primesjo solz iu bolesti, kakor pol letu temu v prenočišči — zvoki inozemne, čudesne pesni. Dve ženski spuSčali sta se providnu z gore in začuvši moje petje se ustavili, jeli poslušati iu na jedenkrat dejala je jedna iz njih glasno, obračaj e se k svojej spremljevalki:
— To je — ona, vsakako ona! Pri zvokih tega glasa sem so stresla in pesen moja se je prekratila . . . Sedela sem nepremično, meneč, da so to sanje in boječ se, da bi ne pre-
gnala s premikanjem divne prikazni.   Ah! to niso bile sanje!   Ah! pojmite, pojmite mojo srečo! No vi je ne pojmite, ker vi niste bili tako nesrečni! . • i Temna podoba približala se k meni,  se naklonila in mi pogledala v obraz. Znani strogi profil, mile, temne,   žalostne   oči   in   otožni   nasmehljaj brez smeha! . . . Življenje moje, Aleksaudra Pavlovna, bila jo zmenoj ! . . . Nisem v stani dalje pripovedovati, nesam v stani govoriti o nastopivših vsled za tem dneh sreče, dneh, v katerih  se  je  pod nadzorom in skrbjo moje druge matere razvilo in okrepilo moje nadarjenje, dovedše me do slave, o dneh, visokega služenja umetnosti, — nesem v stani govoriti radi tega, ker bi moralo žaliti skromnost tiste, ki je, delajoč dobro,  postopala, kakor jo je učil Kristus: Njena leva roka ni vedela, kaj dela prava. Ona rekla mi je jedenkrat, ko sem bila že deklica, in jaz končam z njenimi besedami svoje vzpomine: „Ne jaz, mrvica moja, rešila sem tebe, ampak oni gospod Bog, katerega rojstvo v jaslih se je spomi-ualo na oni večer. On usmilil se je  mrvice, napravljene v norski rudeči plašč, Bedeče v Bnegu in pojoče zibaj e se z jedne strani v drugo ... No ne jaz ..."
meso, kajti b tem bi bil storjen velik korak k spo-ratumljenju poljske io rusinske narodnosti, kar bi bila velika pridobitev za SlovahStvo.
Začela bo pogajanja zaradi podaljšanj vavstro-ogcnhe pogodbe. Tudi sedaj bodo Ogri skušali od nas še več doseči, četudi že plačujemo za skupne državne potrebščine 70°/0. oni pa samo 30°/0. Ztast' Bkušajo doseči ugodnejšo carinsko in trgovsko pogodbo. Ker Ogri vsak;b deset let več zahtevajo, že mislijo nekateri avstrijski odločilni krogi, ali bi ne b'lo bolje, če bi se njim sedaj odločno ustavili in jim rajši dovolili lastno carinsko okrožje, kakor da pa bi jim dovolili nove ugodnosti. Tako ne more več iti dalje, d* bi jim pri vsakem obnovljenji pogodbe več dovolili, jedenkrat mora biti konec.
Ad.esna debata začne se v hrvatskem saboru v petek. Utegne biti jako burna, kajti Star-čevičevei bodo pri tej pril ki zopet zagovarjali samostalno Hrvatsko.
Da so uradi na Cljjerskem jako korumpo-vani, je že davno znano. Goljufije, izneverjenja, pod-mitenja so tam na dnevnem redu. Sicer pa poleg tega celo odločujoči krogi gledajo, da take stvari ne pridejo na dan, da ost tli svet ne zve, kake raz mere vladajo v Ogerskej. Zdaj se je po ovadbi advokata dr. Leva T^vberja pvišlo na sled velikemu izneverjeuiu pri Budimskij policiji. Načelnik tamošnjega oglasbenega urada je že več let vse globe, ki bo Be plačale, izneveril. Ta uradnik dobi je to meBto samo zato, ker je pri nekih volitvah posebno energično agitoval za ministerskega predseduika Ti-bzo. Zato pa sedaj neki Tisza sam deluje na to, da bi bo stvar potlučila in ne prišla pred sodišče. Hva-ležnoBt je lepa krepost.
Vuaiijc države.
20. t. m. snide se, kakor se poroča iz Rima, Italijanski parlament Finančni minister mu bode takoj predložil državni budget.
Včeraj sti se otvorili francoski zbornici. MinisterBki predsednik ujima je predstavil novega člana svoie vlade, Rouviera, ki je namesto Herissona, prevzel trgovsko ministarstvo. Rouvier je bil že trgovski minister v Gambettinein ministerstvu. Njemu se bodo izročile tudi kolonijalne zadeve, ako bosti zbornici dovolili, do se te zadeve odločijo od pomorskega in pridružijo k trgovskemu ministerstvu.
Danes je potekel obrok, ko bi bila imela Turčija dodelati železnice po sklepih convention a quatre, a do sedaj še Turčija ni nič storila v tem oziru. Srbija in Bolgarija sti »polnili svoje dolžnosti, Turčija se pa za to ne zmeni. To pa jako škoduje avBtrijskej trgovini. Zato je avstrijsko ministerstvo vnanjib zadev se zaradi ttga obrnilo s posebno noto do Turčije, nu katerj pa še ni odgovora. Turčija bi naj raj še, da bi se ta stvar pozabila. Boji se, da bi železnice ne pospešile njenega pro uda, kajti potem bi o kake j vojni sovražnik se ložje prodrl v deželo. Zlasti se v Carigradu boje*, da bi Avstrija ne prodrla kmalu do Soluna, kajti nameravane proge imajo rv;zen trgovinske tudi izredno strategično važnost.
/Inglciklm konservativcem nikakor ne ugaja razdelitev volilnih okrajev, kakeršno, po poročilu Standarda hoče ujieljati vlada. Ta razdelitev bi pre več pomanjšala število poslancev iz grofij in povek Sala število poslancev iz mest. Grofije volijo navadno konservativce, mesta pa liberalce, in tako bi vsled nove volilne, reforme, ki bode znižala census in vsled te razdelitve volilnih okrajev skoraj za zmiraj bili 'koh.servativći potisnem v manjšino. — Dubtinski mestni zbor je sklenil vse ulice ki imajo angleška imena prekrstiti, in jim dati irska imena, da Ircem pridejo imena anglešk h zatiralcev izpred očij.
Afriška konferenca snide se neki konci oktobra v Berolmu. Posvetovala se bode v sledečih Btvareb: 1. Da se zagotovi trgovska Bvoboda ob Cougu in njegovih izlivih; 2. da se raztegnejo določbe Dunajske pogodbe o ladljeplovljenji po mej narodnih rekah tudi na Congo in Niger; 3. da se defenitivno določijo formalitete, ki so potrebna, da se okupacije na zapadnoafriškem obrežji Bmatrajo za efektivne.
Dopisi.
Iz Celja 14. oktobra. [Izviren dopis.] Pred jednim letom na denašnji dan umrl je slavni žuma-list Skrejšovsky. Kaj jo on storil za vse Slovane, je obče znano in še dan danes čutimo težki udarec vsled izgube tega izbornega boritelja tudi mi Slovenci. Nasledek njegove smrti je bil tudi ta, da je nehala „Tribune", jedini list, ki je nas Slovence krepko v metropoli zastopal. Skrejšovskv je rekel, narodne pravice si zamoremo le iz metropole priboriti in ustanovil je časnik „TribUne".
Jedini list, ki zastopa zdaj na Dunaji naše pravice, je „Parlamentar"; ureduje ga dr. Živny, zet Skrejšovskega, v smislu slavnega svojega tasta. Ža-libog je „Parlamentar" le tednik in šteje mej Slovenci le malo naročnikov. Ako bi ga podpirali vsi Blovanski narodi, povečal bi se „Parlamentar" v dnevnik in imeli bi zopet list, kakor je bila „Tri-btiue". Naročajte se Slovenci torej na „Parlamen-tarja", ker bodete s tem podpirali slovansko, posebno
slovensko stvar, sploh se pa iz tega lista razvida, da iskreno naše interese zastopa.
V spomin obletnice smrti Skrejšovskega prinaša ..Parlamentar" v št. 41 od 12. oktobra t. 1. jako poučljiv uvodni članek in je tej številki pride-jana kot priloga biografija in podoba J. S. Skrejšovskega. Ta priloga obseza jedno veliko polo in je na jednej strani biografija, na drugej pa podoba. Biografija je tako zanimiva, da se vsakemu Slovencu toplo priporoča. Dobiva se pri uredništvu „Parlament ar j a Wi e n, I., OppolzergasBe Nr. 2., če se pošlje po nakaznici ali v poštnih markah 20 kr.
Dobroti nski.
Domače stvari.
— (Presvit li   cesar)  podaril  je občini Novigrad v okraji Poreškem 200 gld. za nove zvonove, podi užnici  Rabac pri Pazinu pa 150 gld. za razno poprave. j
— (V avdijenci) pri presvitlem cesarji bil je zadnjo soboto vsprejet predsednik deželne sodnije v Ljubljani g. Kapretz.
— (Deželni zbor kranjski) se bode v petek zaključi!. Jutri ali pa pojutršnjem pride na vrsto zloglasnih 60 0 gld., lex Svetec, tikajoča se hranilnice, vprašanje zaradi milosrdnic in režije na Studenci itd. Mestni statut Ljubljanski v tem zasedanji ne pride na vrsto, saj se Rim tudi ni v jednem dnevu aozidal.
— (Trgovinska in obrtua zbornicaza Kranjsko)  ima  daneB zvečer ob 6. uri v zbornični pisarni sejo.   Dnevni red:  1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o zadevi upiaanja stavbenega mojstra v trgovinski register.   3. Poročilo o določbah VI. poglavja obrtnega reda. 4. Poročilo o proračunu za leto 1885. 5. Poročilo o prošnji za poštno podružnico v Ljubljani. 6. Poročilo o prošnji za somnje v Dvoru 7. Poročilo o napravi zadrug v Kamniškem političnem okraji.   8. Poročilo o napravi zadruge v Metliki. 9. Poročilo o prošnji, zadevajoči stanje to pivnic za svinec.   10. Poročilo o podpori razstavo v Antwerpen-u. 11. Poročilo o premenbi § 18 osnovnih pravil za državuo-železnični svet. 12. Poročilo o prošnji za niže tarife za les.   13. Poročilo o proš-nju-h za dovoljenje  nastopiti  obrti.   14. Poročilo o zadevi vpeljave maksimalne tarife za meso v Kamniku.    15. Poročilo o predlogu 2 cenzorjev za podružnico avstro-ogerske banke v Ljubljani.    16. Poročilo o napravi zadruge v Bohinj i    17. Poročilo o nasvetu, da bi se zadrugam dovolilo pošiljati pisma „poštuine prosto." 18 Poročilo o preložitvi 2 som-njev Pri Cerkvi.   16. Poročilo o piavilih pekovske zadruge v Ljubljani. 20. Posamezni nasveti.
— (Za jednako p ravno s ti) V Dunajskem nemško-irredentovskem listu čitamo, da je pri najvišjem našem sodišči na Dunaji že začel delovati oddelek uradnikov, ki bodo razsodbe najvišjega sodišča spisa vali s češkim jezikom. Ako je temu kaj resnice, potem je tudi pomisliti, da je naši slovenščini tudi jednakopravuost uzakonjena in mi le opozarjamo zastopnike našega naroda na to novost.
— (Agitacija za nemški otroški vrt na tukajšnjem kolodvoru južne železnice.) Nemški šulferajn je poslal svoje „limanice", na katere sicer ne lovi cip, umpak male otročtče za novo kletko alias otroški vrt, tudi predstojniku tukajšnjega kolodvora južue železnice s povabilom, naj na nje pri osobji železničnem nalovi kolikor mogoče mladih, nemškega petja željnih ptičkov. Predstojnik je te „limanice" mej drugim tudi dal pribiti na steno v sobi, v kateri se shajajo in hranijo svojo prtljago tukajšnji sprevodniki in toplo priporoča starišem, naj gotovo zapišejo in pošiljajo svojo mladino k nemškemu šulferajnu v novo šolo. Mi vse, posebno pa slovenske stariše pri tej priliki resno svarimo, naj ne gredo na te „limanice", ker imamo itak mnogo javnih kletk, v katerih se otroci petja iu žvrgolenja v slovenskem in nemškem jeziku lahko prav dobro uauče.
— (O nadškofu Mihaloviči) piše „S!o-bodaw, da je dal Makoa Sternu 6000 gld. v ta namen, da bi kandidata F. Gašpariča spravil v hrvatski zbor. Sedaj pa je isti narodni Mihalovie kmetom, ki bo mu dolžni obresti, zarubil grozdje na trti iu koruzo na polji.
— (Vseučiliščuikov s KranJBkega), za katere je kranjska dežela plačala društvenino pri „Društvu za oskrbo bolnih dijakov na Dunaji", društvu velepotrebnem in jako vspešno delujočem, bilo je v prošlem društvenem letu (1883/84) jedenin-t r i d e set.
— (Imenovanja.) G. kr. poitnim oh* ci j a lom imenovan je dosedanji asistent g. Ferdo Tomažič; c. kr. poštnim asistentom pa dosedanji praktikant g. Flere.
— (Nemška temeljitost.) V Lipskem v 11. dan t. m. izišli ilustrovani list št. 2154 ima na strani 352 naslednji notici: .Josef Ritter v. Schneid, karntneriseher Landtagsabgeordneter, von 1879 bis 1882. Vertreter der Stadt Laibach i:n Reicbsrath, f in Laibach am 30. September. — Eduard Ritter v. Strahl, k. k. Oberlandesgerichtsrath a. D. und HerrscbaftsbeBitzer, einer der hervorragendsten Kunstliebbaberund Sammler Kiimtena, f 26. September auf seiner Ilerrschaft Altlack bei B schotUck." — In taka temeljitost prodaje se za nerazmerno drago naročnino !
— (Umrl) je 11. t. m. g. Karol Demšar c. kr. častnik jedva 25 let star v Tupaličah pri svoji sestri gospiči Franji Demšar, c. kr. poštarici in bil v 13. dan t. m. Preddvorom pokopan. Blag mu spomin !
— (Popravek.) Naše včerajšnje poročilo o deželnega zbora sklepih bilo je, kolikor se tiče gosp. uradnika Kozjeka, nepravilno. Imenovani gospod ni bil vnobenej zvezi s K. D r e n i k o m in izneveril ni niti vinarja.
— (Hrvatska vlada) je mestnemu načel-ništvu v Senji poslala „ferman", da se bode zaradi upornega duha, ki je prevzel prebivalstvo, tamošnja gimnazija koncem tekočega soškega leta vsekako, ko bi pa navstal zopet izgred, kakeršnih je bilo v novejšem času, takoj po takem izgredu, odvzela iz Senja, ker „nije mjesto prikladno za valjan, na-božan i čudoredan uzgoj gimnazjske mladeži.u
— (Prva slana) pobelila je preteklo noč vso okolico in gorenjsko stran. Danes krasno jesensko vreme.
— (Iz Šent Vida pri Z at i čini) ae nam piše v 14. dan t. m. Včeraj bil je pri nas somenj. Ko se zmrači, navstane velik pretep, katerega izid bil je prav žalosten. 30 leten fant je četrt ure po boji dušo izdihnil, drugi ves razmesarjen na smrt bolan leži, dva sta lahko ranjena. Pretep so prouzročili „Slovaki", ki so steklo prodajajo. Orožniki, ki so okolu 7. ure dospeli, bo vse 4 Slovake uklonjene k BOdniji odveli. Ta žalosten dogodek je zopet oživil željo, da bi se v Šent-Vidu napravila žan-darska postaja, kajti, ko bi bili žand^rji tu, bi bili gotovo to nesrečo odvrnili. Tudi sicer je pri nas veliko nemira in mirni ljudje so čestokrat primorani si pri Bodniji pomoči iskati, kar pa veliko ne pomaga, kajti lopov je le tedaj miren, če mu je žandar za petami, sicer se pa zapora veliko ne boji.
— (Novi vzpostavci ft ružice] za pisma.) Pomanjkljivosti pri sedanjih vzpostavcih za pisma, ki so /lasti tatovom in nemarnim poštnim služabnikom na roko hodili, dale so povod, da se je naše trgo-viusko ministerstvo jelo brigati za novo vzpostavce in za najprikladniše zdelovanje takih vzpostavcev. Po dolgem pretresanji te stvari se je ministerstvo odločilo, da vsprejme in vzpostavi tudi pri nas tru-žice, kakeršne zdelava firma Mi-vnz in VVeber v Offenbacku ob Mainu, ker jih je sjioznalo za najboljše glede varnosti. Nekaj teh novih vzpostavcev, v katere se bodo n. pr. pisma devale pri strani, bode še ta mesec vzpostavljenih na Dunaji v notranjem mestu, polagamo pa, kolikor to dopuste sredstva, zamenjali se bodo tudi drugodi stari vzpostavci z novimi ter boljšimi. Avstrijska poštna uprava pa se je tudi pogodila z inozemskimi imetniki patenta, da morajo pravico zdelovanja teh vzpostavcev, kolikor jih rabi Avstrija, odstopiti našim domačim obrt-nostnikom.
— („Vola p tik".) Poročali smo že v našem listu v podlistku, da hoče neko društvo popraviti to, kar se je bilo zmešnjave učinilo zavoljo ošabno-sti zidarjev Babilonskega stolpa, učiti namreč vse uarode tistega jezika, ki bode prepodil tolpo jezikov na zemlji iu sam kraljeval pod milim in sinjim nebom. Povedali smo tudi, da je tistemu svetovnemu jeziku Bvolapiiku ime. Ker smo že tako dalječ zašli, moramo sedaj poročati tudi, da se je zadnjo sredo v Meidlingu blizu Dunaja odprla šola, v kateri bode se vsaki pouedeljek od 8—9. ure zvečer učil in razlagal novi jezik po zistemu J. M. Schle-yer-ja, župnika v Litzelstiittuu blizu Kostnic. Predsednik „avstrijskega društva za svetovni jezik „vola-piik", ki je s posebnim govorom otvoril novo šolo, povedal je mnogo lepega in nadobudnega o „vola-piiku". — K njemu naj se torej zateko tisti, ki bi povsod radi dobro izhajali.   Če nemajo tako Sir-
nega obzorja tudi tisti uaši „politični volapukovci", ki nam priporočajo nemščino, Čei, da brez nje izhajati ne moremo!?
— (Redkost) V Karlovci v vrtu gosp. Durijanca je jablana, ki je doslej vsako leto cvetela, letos pa dvakrat jabolka obrodila.
— (Paroplovba v Opatiji.) Podjetniki M. Sverljuga & C. na Reki pričeli so redno vožnjo 8 parobrodom „Albazia" v Iko-Opatijo-Volosko-Reko. Zimski vozni red od oktobra do zadnjega marca 1885:   Odbod iz Ike vsak dan, izimši nedeljo, ob
7. uri zjutraj Odbod z Reke vsaki dan, izimši nedeljo, ob 2 Va uri popoludre*.
Hazne vesti.
* (Dvojčki in trojčki v Avstriji 1883. leta.) Število dvojčkov in trojčkov v Avstriji je veliko večje, nego si kdo misli Lmsko leto se je porodilo po našem cesarstvu 20 326 dvojčkov in sicer je bilo 19.269 živih, 1057 mrtvih rojen h. Trojčkov je bilo lam 315 in sicer 300 živih io 15 mrtvih. Tudi četvorCke so dobili v Istri in sicer dva moškega, dva pa ženskega spola, a vse štiri Žive. Največje število teh obilnih porodov pripada prvej polovici preteklega leta. Prvo mesto pri vebkem številu dvojčkov zavzema Galicija, ker ima 5976 dvojčkov; tej slediti Češka a 5012 in Dolenja Avstrijska z 2158 dvojčki. Od trojčkov pripada tudi največje število, namreč 90 Galiciji, 63 Českej in 33 Dolenje-Avatrijskej.
* (Nesreča   na  železnici   v Srbiji.)
8. t. m. zvečer sta na kolodvoru postaje M djuluzja trčila dva vlaka vkupe, a pri tej nepril.ki ni bil nihče nevarno ranjen. Le prav m»lo sta Be opraskala kuriiec in strojevodja Niš-B-.dgradskega osob-nega vlaka. Vsa druga zlobna poročila o groznih in mnogoštevilnih ranjenih ali še celo mrtvih osobah BO popolnem umišljena.
* (Ne dajajte denarja malim otrokom!) Razvada, dajati denarje majhnim otrokom za igračo, je te dni zopet spravila mlado biti« prezgo daj pod zemljo. 4 letni otrok v Oedenburgu, kateremu so dali neprevidni stariši štirikrajcarski denar za igračo, dene denar v usta in ga požre. Ker je bil pa prevelik, obtiči v grlu in zaduši kljubu naglej zdravniškej jiomoči mladega otroka.
* (Strašansk vihar v Kata ni ji. ) Mesto Katanijo,  ki broji nad 100.000 prebivalcev iu leži na podnožji Etne, je 8. t. m. obiskal grozen vihar „Vrtinec'4, kateri je mnogo hiš porušd in prebivalce zako|ial mej podrtije.   Prva brzojavka poroča o 90 ranjenih in 21 mrtvih, a druga poroča že o 500 ranjenih in 30 mrtvih in o velikej škodi čez pet mili jonov lir.   Dne 9. t. m. so že 27 mrtvih in 35 ranjenih izvlekli izpod podrti O.   V Kutaniji 9. t. m. izišli  posebni  list „11 Dolore" piše o grozni katastrofi to-le:  „Proti  1. uri popoludne  prične ut'bo temntti, morje je nemirno, šumi in ve in silen vihar se spreminja v orkan. Čet!t ure pozneje uiije se gost dež v curkih čez mesto in okolico. Na to se nunesu po mestu žalostna in strašna vest, da je zadela predmestja (vasi) Cibali, Borgo, Guardia in Ogniua grozna nesreča. Kmalu so hiteli meščani na nesrečne kraje. Gibali je sama podrtija; zeleni griči postali so kraj nesreče in brezupa.   Veliko hiš, v katerih so bivali ljulje na počitnicah, so se |>orušile in zakopale svoje prebivalce   V Borgu je jednako strašno: najlepše hiše so podrte; na cesti  vulimo konje,  vozove in ljudi — vse strašno zmedeno in razmetano; drevesa so s koreninami vred izruvana in zlomljena; povsod se čujejo prežalostni klici, ukazi in protiukazi, mrtvaški vozovi, nosilnice z ranjenci, prestrašeno občin-Btvo, vojuki, karabinijeri in redt.rji, — vst1, vse se trudi, dela red iu deli pomoč nesrečnikom. V Guar-diji sti strah in groza še hujši. Veliko hiš in vil je pujiolnem podrtih, druge silno poškodovane; veliko družin je mrtvih. Ognina, najlepše predm^atje Kata-nije, prejšnji dan Še kraj veselega življenja, je danes pokopališče, polje z mrtveci napolnjeno, po katerem ljudje begajoč iščejo svoje sorodnike, otroci svoje stariše, stariši otroke, bratje sestre iu sestre brate. Prekrasne vile, v katerih je bivalo še malo prej kdo ve koliko presrečnih ljudij, leže razrušene in zdrobljene na tleh; le grie.' in kupi podrtih zidov značijo kraje, kjer so stale prej vasi — niti jedna hiša ni mogla kljubovati silnej  moči  vsemožne na rave;  vse ieži porušeno  po tleh in mej kamenjem, tramovi in železjem tiho joče Živi zakopani nesrečniki,   Vse, kar se g'blje, je prihitelo in se vrglo z nepopisljivo marljivostjo v |iodrtiue, da bi rešilo smrti uboge žrtve.   Delo se je večinoma posrečilo, — a prvi pogled je bil grozen. Brezzavestne, blede žene, otroke v nežnej starosti,  nekatere še celo v plenicah, potem močne mladeniče in može odkopavajo in vlačijo iz podrtin; nesrečniki so večj:del brezzavestni ali omamljeni, skoraj vsi pa več ali manj težko ranjeni.   Število ranjencev je naraslo že na 500, katere so vsprejeli v mestne bolnice.   Izmej ranjencev bo še marsikateri umrl, ker je mnogo tac-h, katerim so padajoči tramovi glave utrli,  rame ali noge odtrgali. Težko ranjene bodo komaj ohranili pri Jivljenji.   Najlepši oljkini nasadi in gozdi so popolnem poraženi."    Vlada je takoj na prvo poročilo o groznej nesreči dovolila 25.000  lir  v   pomoč, natančnejša poročila zahtevala in je  torej  ujiati, da
želi ubogo ljudstvo znatno podpirati. V Kataniji tekmujejo vsi meščani brez razločka stanu in narodnosti pomoč deleč nesrečnim ljudem
* (Nagrada za snažnost. ) Madame M-u ricnffre Ljudomila. francozinja. ki biva sedaj v Na-polji naznanja v tamošnjih list h, da plača vsakemu dečku, ki se umije in počeše jeden krajcar, vsakej deklici pa po dva krajcarja na dan. Vsak dan pri haja na stotine lepo umitih in počesanih otrok.
* (Od p u s 11 j i v o.) Kadarkoli pride nemški prestolonasledmca v London, vsakokrat obišče najprvo svoje bivše učitelje in učitel|ice. Tako je tudi zadnjič prišedši v angleško stolico takoj povabila svojega nekdanjega učitelja nemškega jezika k sebi. Ta prinese visokej gospe) v dar dve pisanki, v kateri' je pred več nego 30 leti pisala cesaričina Bvoje prve vaje. Hvaležna učenka pokaže pisai ki pozneie svojej hčerk;, princezinji Viktoriji. Ker ju hferka le predolgo in tako pazljivo pregleduje, vpraša radovedna mati: „Ali te tako zanimati?" Mlada hčerka zarudi in odgovori: „Mama, za prihodnjo nemško cesarico je pa pravopisnih napak že malo preveč!" Prestolonasledmca se smijoč izgovarja: „Ker takrat do te visoke časti nesem imela niti najmanjšega upanja m sem bila komaj osem let stara, je b la moja tedanja nevednost odpustljiva."
* (Odkritosrčen kralj.) Friderik VI., danski kralj, obišče mej svojim potovanjem po Jiit-lauuu tudi neko vaško šolo. Mladina je prav vesela in živa. Kralj vpraša: „Dečki, kdo mej vami ve imenovati največje kralje danske?" Jednoglasno vsi odgovore: „Kanut Veliki, Valdemar, Kristijan VI." Deček, kojemu je učitelj nekaj skrivai na uho po-šepetal, pomoi roko kvišku. „Veš tudi ti še za katerega?" vpraša kralj nadalje. — „Da Friderik VI." — „Kaj je pa ta velikega storil?-4 — De ek molči in jeclaje v zidregi reče: „Jaz ne vem." — »Potolaži se, ljubi moj", de na to kralj, „jaz tudi n e vem-. —
Pravo pravcato univerzalno sredstvo. Resnica, da imajo razne bolezni svoj izvor v slabo delujočem želodcu iu erevhIi, izpričuje uspešno rabo „ Moll-ovih Seidlitz-praškov" skoro pri vseh boleznih. Škatljica z navodom uporabe 1 gld. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchhtuben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (690—9)
Tulci!;
dne 14. oktobra.
Pri Nloua t Spririg z Dunaja. — Manzoni iz Trsta.
— pl. Wachten iz Gorice. — Schulz iz Rudoltbvega. — Dekleva iz Ljubljane.
Pn 91mI<«I: Zerkovis z Dunaja. — Griif, Eichhergor iz Gorice. — Kornitier iz Zagreba, — Cuzzi iz Reke. — VVeigele iz Kočevja. — Polak z Dunaja.
Pri avstrijskem cesarji:  Freund z Budimpešte.
— Stehovec tz Yr»bć.
I nii li so x I Juhi. Jrtiii :
II. oktobra: Marij;; Košir, kajžarca, 56 let, Tržaška cesta št. 24, za prsno vodenico.
13 oktobra: Anton Floro, užitninskega paznika sin, I L"/, leta, Cesta na Rudolibvo železnico št. 12, za davico.
— Antonija Sterk, uradnega slugo žena, 54 let, Mestni trg fit. 1, za rakom.
V deželnej bolnici:
11. oktobra: Fran Malavašič, pletar jerbasov, 54 Tet, Morbus Brighthii.
Meteorologično poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
Tem-peratura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v min.
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
789*17 mi, 739 05 mm. 789*97 na.
+ 2 6° C + 9 6" C -f- 3-8" 0
brezv. megla
b1. svz.   jas. 0'OOrani.
hI. vzh. jas.
Srednja temperatura -|- 5'3U, za 6*5° pod normalom.
Tržne cen«* v Ijiiltljaitt
dne" 15. oktobra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . Rež, B • .
Ječmen „ Oves, n . .
Ajda, „ . .
Proso, „ • •
Koruza, „ . •
Teča „ . .
Orah n        • •
Fižol „        . •
Krompir, UM) kilogramov Maslo, kilogram.
Mast, „ Speh tri Sen „
„ povojen. „ Surovo maslo, r
Jajca, jedno.....
Mleko, liter Goveje Telečje Svinjsko „ Koštrunovo     „ „
Pišče .......
Golob.......
Seno,   100 kilogramov .
Slama,   „ „
Drva     trda, 4 kv. metre
„    mehka, „   , „
meso, kilogram
gld.	kr.
6	50
	20
4	55
2	92
5	8
5	52
5	40
8	—
8	—
8	50
2	50 Q r\
_	tfu 82
_	66
—	72
_	84
_	3
_	8
—	64
—	70
—	66
—	32
—	45
—	18
1	60
1	51
7	50
4	80
dnć 15. oktobra t. 1.
(Izvirno telegrarlčno poročilo.)
Papirna ran a .   .   .   . ..... 80 gld. 90
srebrna renta .... 82   r —
Zlata ren ...... 108 „ 15
5°/„ marčna renta......                            .   . 95 , 80
Akcije narodne banke 859 , —
Kreditne ■kHj<-   .... 285 , 70
fvotidon               ... lit . 10
Srebro ........ — „
Napol..       .           .                        .   . -i . 69
U. kr. cekini ... .79
Nemške marki-         .   . 9 „ 80
i°/0 državne »rečke iz I. lHf>4   250 gld. 124 50
Državne srečk b iz I. 1864.         l(X) gld. 172 , —
4% avstr. zlata renta, davka prosta. 103 f 05
Ogrska zlata renta 6°,0   . 123 , 05
■       .      IV.           .... 93 „ 25
„     papirnu renta 60/o..... 88 , 80
5°/0 štajerske zemljišč, od.ez  obli«..   . 104 „ 50
Dunava reg. srećke 5°/0    .   .   100 gld. 115 „ 25
Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/o zlati zast. listi . 121 , 50
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 109 „ 30
Pri->r. oblig. Ferdinandove sov. železuice 105 , 50
Kreditne Brečke......100 gld. 177 , —
Rudolfov« srečke  ....         iO 18 „ 50
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 103 , 80
Trammway-druftt. velj.   170 gld. a. v.    . 214 , 50
iAČe podpisani za delo podob.   Kdor želi za dalj Časa v delo vBtopiti naj takoj to naznani pismeno ali se pa osobno predstavi   DPetr-a.   "R-cLter-ns.  v "FleS&ili. -pri Čabru.. (639—3)
"Več; no Triih.
harmonijev in jedne orgije
proda se po prav nizkej ceni ali pa Izposodi. Plača se tudi lahko na obroke.
(647—D Janez Sodnikar,
v Ljubljani, Vila Mally, pod Golovcem h. št. 8.
Vinski mošt
Ptujski, jako aladek.....od gld. 12 do gld. 16.
1883. leta Huliti lusko vino (Plattenseewciu . . „ 11. 1880.   „ „ „ „ .   .   „ 15.
1868.   „   Rlmlee in Jrruznleme«.....„ 60.
1^83.   ,   p ava slivo »n«.........„ 39.
188 .   „   pravi tropine«.........„ 30.
Pravi vinski kis............»12.
Ceue veljajo za hektoliter. Dobiva bo pri (637—3)
JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem.
U 11143 Lil«.*
(32—77)
I z »be -in zobovja
ustavlja  po  najnovejšem   a ui e r i k a n s k o m načinu brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubovunja in vse zoltue operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg HrHdeckvjevega mostu, I. nadstropje.
Takoj
merčese.
prežene vse
— Za uspeh se jamči. — (631—3)
\i:imicoiM\.
jedino sredstvo, s kojim se pokončajo vse stonice, moli, bolhe in uši. Nepresegljivo proti stenicam v posteljah, proti molim v kožuhovini, obleki, hišni opravi    Ne napravi nobenih madežev in prijetne diši.   1 steklenica 50 kr.|
BIjATTOI/STII,
jedino sredstvu, s katerim se preženo Surki, prešički, hrošči, mravlje itd., il> sedaj nepresegljivcga upliva. 1 pušica 50 kr.,, pat. razprševalec 50 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in prodajalnicah.
Glavna zaloga za razpošiljanje: E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija).
Mejnarođna linija.
hTrsta v Novi-Jori- naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potniku po najnižjih cenah ia z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „C3-erixa.ara.ieL",      4200 ton, okolu 10. oktobra. „East -A.ra.g-lia*\---„25.
Kajuta za potnike £00 gold. — Vmesni krov 60 gold.
Potniki naj so obrnejo na (611—11)
J". TEEKUIL.E,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' ArBonale Nr, 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na l-'.m i litino d» Ant. Poglajen« generalnega agenta v Trstu.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar
Lastnina in tiek „Nurouue Tiukarne".