Año (Leto) XVII (12) No. (štev.) 44
“ ESLOVENIA LIBRE
99
BUENOS AIRES. 3. novembra (noviembre) 1960
DR. M. KREK
Spoštujmo svoje
zaslužne može I
Letos v decembru bo minulo dvajset let odkar je umrl dr. Anton Korošec.
Že, če ga gledamo z razmeroma kratke časovne oddaljenosti dveh desetletij, stoji pred nami trdno kot najznamenitejši slovenski politik in državnik, kar jih beleži naša narodna zgodovina. Prepričan sem, da bo taka sodba vedno močnejša v bodočnosti, ki odstranjuje nebistvene podrobnosti in ohranja ter osvetljuje glavne poteze in bistvene okolno-sti dobe, razvoja življenja, bojev in naporov in končnih, trajnih sadov.
V življenju, med svojim javnim delovanjem, je bil dr. Korošec, kot vsaka izrazito politična osebnost, predmet kritike in hvale, ko pa je umrl, ni bilo resnega in poštenega slevenskega človeka, ki mu ne bi priznal, da je doba, ki je nanjo vezano njegovo ime med nami, bila doba največjega vzpona slovenskega napredka in doba najmočnejšega u-veljavljanja slovenskega imena.
Z izredno politično drznostjo se je sredi prve svetovne vojne javno opredelil za borbo proti Nemčiji cesarja Viljema in Avstro-Ogrski, cesarja Franca Jožefa, ko sta ti dve tedanji velesili bili na višku svoje vojne slave. Z neverjetno spretnostjo je vodil narodno borbo med vojno tako, da je pripel čoln usode Slovencev na sile, ki so po zmagoviti vojni risale nove politične zemljevide Evrope. Sreča ga je spremljala, da je skoro brez žrtev izpeljal svoj narod iz položaja narodno-politične brezpo-membnosti pod avstro-ogrsko, nemško nacionalno vlado v narodnostno državno skupnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, kjer smo preko noči dobili položaj državotvornega naroda, ki je bistveno soodločal v državnih poslih.
Nobenega dvoma ni, da so uspehi dr. Koroščeve politike namah zaustavili ponemčevanje, poitalijančevanje in poma-džarjevanje slovenskega ozemlja, ki je prišlo v okvir meja Jugoslavije. Ni dvoma, da je dr. Korošec razbil stoletne uspehe in načrte nasilnega raznarodovanja in potujčevanja na naši zemlji. Dr. Korošec je osebno in s spretnim izkoriščanjem sil slovenske krščanske demokracije izbojeval zakone in materialna sredstva, ki so dala slovenskemu narodu najvišje kulturne ustanove in največjo dosegljivo mero narodne samouprave. V dvajsetih letih dr. Koroščevega vodstva je slovenski narod politično dozorel in se izšolal, da je bil zmožen v najhujših krizah srečno voditi svojo usodo in koristno prispevati k ohranitvi mirnega razvoja državnega živ-njenja.
Dr. Koroščeva rešitev Slovenije v Jugoslavijo je preprečila, da nismo Slovenci že desetletje pred drugo svetovno vojno prišli ali pod sekiro fašizma ali pod kladivo hitlerizma, ki sta nam oba napovedala narodno uničenje.
Komunistično nevarnost je Dr. Korošec predvideval v vseh groznih posledicah. Svoj narod je nanjo pripravil. Dejanskega njenega izbruha sicer ni več doživel, a njegova politična šola je kljub strahovitim izgubam in ranam preživela tudi ta vihar. V Koroščevi dobi okrepljeno Slovenstvo še po petnajstih letih komunistične diktature trdno stoji, kljubuje napadom na narodno kulturo in svojo krščansko civilizacijo, vzdrži gospodarski in politični pritisk in v silnem naporu ter trpljenju napreduje.
Dr. Koroščev grob na pokopališču Navje v Ljubljani je po dvajsetih letih, kakor pravijo obiskovalci, osamljen, teman, opuščen in zapuščen kot posušen štor v puščavi. Daši je umrl pet let pred nasilnim nastopom komunistične oblasti, se ga ta še tako boji, da bi bila javna solza z,a tem velikim ranjkim že zločin proti komunističnemu javnemu redu. V svojem slepem besu tudi komunisti pričajo o Koroščevi veličini.
Kako pa mi, svobodni Slovenci?
Po starem reklu narod, ki svojih zaslužnih sinov in hčera ne časti, imena vreden ni. Res so takoj po Koroščevi smrti nastopile razmere, ki so preprečevale, da bi bili izpisali in zrisali njegovo podobo za obogatitev naše zgodovine, za vzgled in vzpodbudo, za šolo v bodočnosti. Vojna in revolucija je za vod-
Alžir druga Koreja ?
Kakor velike kobilice so se vojaški helikopterji spustili na vrhove pogorja Aures v Alžiru in izkrcali francoske padalce. V ozkih dolinah spodaj je francoska pehota pritisnila proti vrhovom. Ujeti med dva ognja so se oddelki alžirskih upornikov borili na življenje in smrt ali pa se razbežali v bližnje gozdove. Francosko vojaško poročilo je na kratko objavilo, da je bilo v akciji pobitih nadaljnih 300 upornikov.
Tako se alžirska vojna nadaljuje že šesto leto. Francija trdi, da zmaguje nad uporniki. Trdijo, da imajo uporniki danes samo še 6000 rednih vojakov. Pred 2 letoma so jih imeli 16.000. Vendar Francija prizna, da jih je pripravljenih za vdor v Alžir onstran tunizijske meje 18.000, v Maroku pa čaka na povelje nadaljnih 8.000.
Medtem ko so francoska vojaška poročila lahko optimistična ,pa je Parizu težko pisati optimistična politična poročila. Uporniški vodje so se bili zbrali na konfernco v Tunisu. Nanjo se je pripeljal predsednik začasne uporniške vlade Ferhat Abbas, ki se je bil pravkar vrnil s štiritedenskega obiska v ZSSR in rdeči Kitajski. Izjavljal je, da je Moskva dala novega ognja uporniškemu gibanju in da je dobil vso podporo od rdeče Kitajske. Belkacem Krim, neuradni upazovalec pri ZN, je navdušeno objavil, da mu je Hruščev v New Yorku izjavil, da Moskva de facto priznava u-porniško vlado.
Hruščev ni dal tega priznanja upornikom zato, ker bi bil njihov trdni zaveznik, pač pa bolj iz strahu, da ne bi več besede dobila v Alžirju rdeča Kitajska. ¡Še do nedavnega je Hruščev dobre odnose s Francijo smatral za koristnejše, kakor pa odnose z alžirskimi u-porniki. Lansko poletje je bil Hruščev tisti, ki je predlagal konferenco med Parizom in uporniki za prenehanje vojne. Takorekoč prisilil je upornike, da so se podali na pogajanja s Francozi v Me-lun. Pogajanja so se razbila. Kitajski komunist čuenlaj je zadovoljno pohvalil Abbasa z izjavo: “Edina zmaga v Melunu je bilo razbitje konference. Če bi vi sprejeli francoske predloge ali če bi Francozi sprejeli vaše, bi bilo alžirske revolucije konec. Dokazali ste svojo zrelost. Bali smo se, da nas boste razočarali.”
V New Yorku je Hruščev pohitel in izjavil upornikom, da naj nadaljujejo z vojno proti Franciji in jim obljubil dvojno pomoč. Najprej jim bo začel pošiljati nevojaške potrebščine, ki jih bodo sov-
jetske ladje ,da ne bi povzročile mednarodne reakcije, izkrcale v nevtralnih pristaniščih Tunisa in Maroka. Pretekli teden je sovjetska ladja Fatež priplula v Tuniz in izložila orodje, traktorje, avtomobile, obleke in živila za upornike. Druga faza pomoči se bo začela, ko bodo uporniki osvojili in obdržali trdno v svojih rokah del alžirskega ozemlja. Takrat bo Moskva začela upornike podpirati javno. Hruščev jim je v New Yorku dejal: “Ko boste osvojili le košček Alžir ja, naj bo še tako majhen, bo zmaga zagotovljena. Naprej bo šlo kakor po maslu”. Rdeča Kitajska je upornikom doslej poslala samo še denar, s katerim si ti kupujejo orožje v Neaplju, Hamburgu in Antwerpnu.
Tuniški predsednik Burgiba in maroški kralj Mohamed V. sta kot prijatelja zahodnjakov poskušala posredovati kot mirnotvorska činitelja v sporu med u-porniki in Francijo. Burgiba je zato poslal pred tedni svojega sina v Pariz, in po njem sporočal De Gaulle, da bo morala Francija napraviti sporazum z uporniki, sicer da se bodo obrnili za pomoč h komunistom in da bodo z Alžir-jem potegnili tudi Tunis v komunistične vode. Ker De Gaulle Burgibinega sina ni hotel niti sprejeti, ga je ta odpoklical nazaj v Tuniz in ogorčeno objavil, da bo močno pospešil alžirsko revolucijo, četudi s sovjetsko pomočjo.
Kralj Mohamed, ki zahteva mauritan-sko puščavo južno od Maroka zase, se je vznejevoljil, ko je De Gaulle podelil samostojnost Mauritaniji. Mohamed je takoj dal zapreti dva francoska konzulata blizu alžirske meje. Ta konzulata sta pazljivo zasledovala gibanja uporniških oddelkov in prenašanje orožja iz Maroka v Alžir,
Na jugu se uporniki pogajajo z nedavno osamosvojeno federacijo Mali, kateri vlada levičarska vlada, da bi na njenem ozemlju dobili oporišče za napade na francoske zveze čez Saharo.
Zaradi takega političnega razvoja je francosko časopisje začelo pisati o nevarnosti, da bi Alžir postal druga Koreja. Položaj se je še zaostril, ko je sovjetska Pravda pred dnevi objavila članek, v katerem poziva Francijo, naj se čim prej pogodi z uporniki in pristane na njihove zahteve, sicer da bo Moskva prisiljena priskočiti upornikom na pomoč v vseh oblikah. Prav tako je Peking objavil, da bo poslal svoje “prostovoljce” v Alžir na pomoč upornikom, katerih vlado je že priznal kot redno alžirsko vlado.
no pokopala mnogo zgodovinskega gradiva. V teh dvajsetih letih od Koroščeve smrti sem so za njim odšli premnogi sodelavci in drugi, ki bi mogli biti neposredni pričevalci.
Vendar se mi zdi, to napišem brez žela na kakršnokoli stran, da smo Slovenci v primeri z drugimi narodi, recimo, nekam čudni. Gledam Slovake. Ne mine ne narodni praznik, ne rojstni ,ne smrtni dan, nobena obletnica, da ne bi povsod, kjer Slovaki žive v svobodi, ves njihov tisk pisal o njihovih narodnih velikanih Andreju Hlinki in dr. Jožefu Tisu. Takrat ni izjeme, vsi so soglasni od najmanjšega župnijskega lističa, glasil njihovih kulturnih, mladinskih, zabavnih, vzgojnih in političnih organizacij tja do umetnostnih in znanstvenih revij. Vse se vselej spominja vsaj teh dveh slovaških sinov in popisuje kako je zgodovina vstajenja naroda vezana na njuno osebno delo.
Poglejmo hrvatski tisk. Z lučjo lahko iščemo tiskovino, ki ne bi ob obletnici smrti Štefana Radiča pisala o njem. Zakaj tako? Radičevo ime je pomenilo na gotovo dobo aktualizirano hrvatstvo. Po Radičevem imenu so gotovi rodovi Hrvatov bolj neposredno in živo čutili svojo narodnostno skupnost in svet jih je po tem tribunu poznal in cenil.
In Srbi. O kralju Aleksandru polnijo prve strani časopisov in revij vsako leto. Simbol jim je najhujšega trpljenja in ponižanja na begu preko Albanije in simbol slavnega vračanja v osvobojenje in zedinjenje. Vse, na kar se s ponosom in veseljem spominjajo, vežejo nanj, poosebljeno zgodovino svoje srečne dobe prenašajo novim rodovom.
Ne pravim naj bi to bili naši zgledi Nisem za osebno češčenje zaradi češče-
nja. Pa se mi vendar zdi, da ne delamo najbolj prav. V teh dvajsetih letih od pogreba sem so se dr. Korošca kdaj spomnili politični pregledi in čisto politični člankarji. Izven tega sem pa zasledil samo v ‘'Božjih stezicah”, ki izhajajo v Buenos Airesu kot priloga “Duhovnemu življenju” za otroke, med portreti odličnih Slovencev čudovito lepo zgodbo o dr. Korošcu kot “Očetu slovenskega naroda”. Sicer ga pa pustimo v grobu pozabljanja kot vse druge slehernike.
Pa je vendar ta sin slovenske kmetske hiše v Riserjanih v Slovenskih Goricah vodil boj vseh Slovanov za narodno svobodo v nekdanji monarhiji, bil predsednik države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v Jugoslaviji predsednik vlade, predsednik senata, predsednik zadružništva in je opravljal druge najodgovornejše službe v tedanji naši družbi. Vse to ne zase, ne po milosti kakega vladarja, ampak v našem imenu, kot človek iz slovenstva, vedno z narodom in le zanj je nosil naš križ in našo zastavo.
Že po zunanjih časteh in znamenjih, ki si jih je v našem imenu priboril, in po usodnih odločitvah, ki so vezane na njegovo ime, mu ga ni para v slovenski zgodovini.
Ob dvajsetletnici bo prav, če se tega zavemo in v bodoče po tem spoznanju ravnamo. Živ spomin na dr. Korošca in uspehe, ki nam jih je Bog dal v dobi, ko je bil on na krmilu, budi zahvalno pesem in dviga ponos. Ob tej podobi v središču novejšega narodnega življenja bodo mlačni postali goreči, zavedni bodo ponosni, vneti pa bolj navdušeni šli v nove boje za nove vzpone narodne rasti: “Z vero v Boga in slovenski narod”.
Sovjeti povzročajo krize v ZN
Hruščev je v Glavni skupščini ZN pustil vrsto svojih delegatov, ki nadaljujejo njegovo razdiralno delo v tej organizaciji. Čeprav niso tako teatrski, kakor je bil Hruščev sam — on si je mogel privoščiti vlogo političnega klovna, ker je edini gospodar nad svojimi podložniki — vendar po navodilih iz Kremlja, se pravi od Hruščeva, njegovi delegati pri vseh problemih, s katerimi se bavi Glavna skupščina, ovirajo ali onemogočajo njihovo hitro in pametno rešitev, da bi tako sčasoma dosegli cilj, ki si ga je bil zastavil Hruščev: razbiti ZN in tako odvzeti vsem svobodnim državam forum, na katerem morejo Moskvo in nje sopotnike z glasovanjem po-ražati.
Tako sovjetska delegacija še nadalje vztrajno zahteva, da se mora vprašanje svetovne razorožitve razpravljati in reševati samo v okviru Glavne skupščine in nikakor ne v posebnem odboru, v katerem naj bi, kakor zahtevajo zahodnjaki, najprej proučili možnosti razorožitve in jih že izdelane predložili širšemu forumu v pretres. Sovjetska delegacija dalje zahteva, naj bi se ta problem razpravljal na posebnem zasedanju Glavne skupščine, ki naj bi se sklicalo za prihodnjo pomlad in na katerega naj bi zopet prišli predsedniki držav-članic, tako da bi bila pomladna skupščina neke vrste super-vrhunska konferenca, na kateri bi zopet nastopal Hruščev s svojimi sateliti.
Na sedanjem zasedanju glede razorožitve niso prišli nikamor naprej in menijo, da bo komunistični blok napovedal bojkot nadaljnega razpravljanja o tem problemu takoj, čim bodo govorili vsi komunistični delegati.
Prav tako je sovjetska delegacija po
nalogu iz Moskve objavila, da ZSSR no bo plačala svoje letošnje članarine za Organizacijo ZN, ker da se denar uporablja za “imperialistične namene v Kongu”. Letošnji proračun ZN je predviden na 66.625.000. — dolarjev, če ZSSR ne bo hotela plačati svojega deleža, je treba pričakovati sedaj še finančne krize v ZN. Nastopil pa bo še drugi problem: po določilih pravilnika ZNv tista držaa, ki dve leti ne plača svojo članarine, izgubi pravico do glasovanja. Moskva bo v slučaju, če odpove članarino, sprožila novo vrsto debat o tem členu in o vprašanju njenih pravic v ZN kot velesile z vetom.
V ZN so začeli tudi razpravljati o kubanski obtožbi, da USA pripravlja napad na Kubo. Prav tako imajo na programu debato o italijansko- avstrijskem sporu glede nemško govoreče manjšine v južnem Tirolu. Poseben politični odbor ZN je pretekli teden priro-čil direktna pogajanja med Avstrijo in Italijo.
Nadalje bo skupščina razpravljala o pritožbi arabske republike Oman proti Angliji, katero dolži napadalnih namenov proti njej. Poseben politični odbor ZN bo tudi začel razpravo o problemu povečanja članstva v Varnostnem svetu in v gospodarskem ter socialnem svetu ZN.
Že več let se pojavlja problem povečanja članstva v omenjenih odborih ZN, ker je število članic ZN naraslo sedaj na 99. Varnostni svet šteje trenutno 11 članov, gospodarski in socialni svet pa 18. Ker pa je število članstva v obeh organih ZN določeno po ustanovni listini ZN, je vprašanje povečanja števila članov v teh organih problem ustavnega značaja Organizacije ZN.
ZN kolebaj© v Kongu
Združeni narodi v Kongu preživljajo težke čase. Nekatere države, ki so poslale svoje oddelke v Kongo ob izbruhu krize, se vidno nagibljejo na stran komunistično nastrojenega Lumumba, druge so odločno s protikomunističnimi silami Konga, spet tretje pa kolebajo sredi med obema strujama in tako prav zaradi vmešavanja; ZN še ni moglo priti do končne odločitve v Kongu. Res je, da zaradi vdora ZN komunisti niso mogli prevzeti oblasti v Kongu, kar bi se jim brez dvoma posrečilo, če v ZN ne bi bilo Hammarskjoelda, res pa je tudi, da se Hammarskjoeld in druge nekomunistične sile v ZN nikakor ne morejo odločiti za polno podporo nekomunističnim silam v Kongu in vzpostaviti reda.
Polkovnik Mobutu, ki je v prvih dneh, ko je prevzel oblast s svojo več ali manj urejeno vojsko, prepovedal Lumumbi na-daljne rovarjenje, je v zadnjih dneh skoro popolnoma izgubil oblast nad svo-
jimi vojaki, ki so pod vplivom nekaterih Belgijcev, kateri so ostali v provincah Katangi in Kasai, začeli ropati in pleniti po državi in izvrševati grozodejstva, tako, da so se morali vmešati v zadevo ZN in skoro nasilno prisiliti Mobutuja, da je umaknil svoje vojsko iz Leopold-villa. Mesto so potem zasedli oddelki ZN.
Mobutu je nato proglasil, da dokončno odstavlja Lumumbo. Predsednik Ka-tange čombe je zagrozil ZN, da se bo z orožjem zoperstavil prihodu ZN oddelkom v svojo provinco, če bi ti s seboj pripeljali njjegove nasprotnike, ki jih je pred tedni izgnal iz province. ZN so kljub grožnji vkorakali v Katango in pripeljali s seboj njegove politične nasprotnike. Prišlo je do manjših spopadov med nekaterimi črnskimi plemeni in ZN oddelki ter so ZN v spopadu ujeli enega britanskega in več belgijskih častnikov, ki so vodili črnce proti ZN.
IZ TEDNA V TEDEN
Predsednik uruguajskega vladnega sveta Benito Nardone je dal odločno izjavo proti komunizmu, ter obtožil Castra, ker mu utira pot na ameriško poloblo. Dejal je, da so na kongresu sovjetske kom. stranke v Moskvi zahodne diplomate proglasili za vohune. Nardone je naglasil, da mora Uruguay v diplomatskih predstavnikih Ikom. držav gledati samo to. Zatem je naglašal potrebo, da mora Uruguay nemudoma izdati najostrejše ukrepe proti komunizmu, kajti to državo so si komunisti izbrali za svoj glavni štab za vso Južno Ameriko. Središče te propagande je sovjetsko veleposlaništvo. Kot dokaz je navajal, da je sovjetsko veleposlaništvo oktobra meseca 1959 dobilo samo v enem tednu 7 vreč kom. propagande po letalski pošti. Obsodil je dalje komunistične namene, da bi se vrinili v sindikate in druge organizacije ter ustanove ter rovarjenje Castrovih propagandistov.
Odločen nastop venezuelske vlade proti komunistom in njihovim sopotnikom iz Gibanja revolucionarne levice je imel za posledico, da se je v prestolnico Caracas povrnilo redno življenje. Policija je zaprla nad 1000 demonstrantov, pri raznih prevratnikih izvršila hišne preiskave in zaplenila velike količine orožja. Po teh odkritjih je policija objavila,
da je obstojal široko zasnovan načrt komunistov in pristašev Castra za zru-šenje sedanje ustavne vlade v Venezueli. Predsednik republike dr. Betancourt je imel razgovore s predstavniki treh vladnih strank, od katerih republikanska demokratska zveza igra dvolično vlogo. Istočasno, ko sede njeni predstavniki v vladi, dobršen del stranke simpatizira in podpira prevratnike ter zahteva sestavo nove vlade “narodne integracije”. Na te zahteve je predsednik republike izjavil, da s komunisti n® bo paktiral in se z njimi sploh noče razgovarjati. Poznavalci političnih razmer v Venezueli so mnenja, da bodo zadnji prevratni poskusi komunistov in Castrovcev za zrušenje sedanje ustavne vlade razčistili položaj v tej deželi v tej smeri, da bo vlada začela odločno preganjati komuniste, proti Kubi pa tudi ne bo več vodila filoeastrovske politike, ampak jo bo uvrstila v blok komunističnih držav.
V Vatikanu bo papež Janez XXIII v začetku decembra sprejel verskega poglavarja anglikanskih protestantov kan-terberijskega nadškofa Geoffreya Fisher ja. Sestanku pripisujejo velik pomen, ker bo to prvi sestanek poglavarja kat. Cerkve in poglavarja anglikanskih protestantov od 16. stoletja naprej, ko so se Angleži ločili od Rima.
Buenos Aires, 3. XI, 1960
SVOBODNA SLOVENIJA
_U_____________—----
Spominska proslava za škofa dr. Rožmana
Vel. Buenos Aire- skih srednješolcev. Polnoštevilno je bil zastopan častniški .zbor slovenske na-
BRALI SMO
TUDI MRTVI SLOVENCI JIM NAGAJAJO
i
Tudi ta govornik je bil deležen odobravanja.
Naslednja točka spominske proslave je bil oratorij
Irenej Friderik Baraga,
ki so ga na tej proslavi prvikrat izvajali.
Na besedilo dr. Tineta Debeljaka ga je v 4 delih konec 1954 in v začetku 1955 uglasbil za zbor, soliste in klavir prof. Lojze Geržinič. Izdala ga je Slov. kult. akcija 1957. Delom s slovenskim značajem stoje nasproti spevi Indijancev. (Prvi je zgrajen na motivu peruan-skih Indijancev, drugi in tretji uporabljata celotonsko skalo). Doslej so bili izvedeni posamezni deli: Baragova smrt (B. Fink z avtorjevo spremljavo); “Dušna paša” (mlad. zbor Gallusa); spev Indijancev v Kanadi. Celotni oratorij je izvajal Slov. pevski zbor Gallus in njegov mladinski zbor pod vodstvom dr. Julija iSavellija in klavirski spremljavi g. prof. Jožeta Osane. Solistovske dele oratorija so peli: Gdč. Koza Golobova 1. rojenica, gdč. Majka Čargo, drugo rojenica, gdč. Nuša Kristanova, tretja rojenica. Barago je pel Lado Lenarčič, Indijanca Janez Mežnar, nadangela Ivan Rode in zgodovinarja Jože Malovrh. Napovedovalec je bil Janez Perharič.
Za velik trud, ki so ga vložili v izvedbo tega glasbenega dela so ob koncu o-ratorija rojaki nagradili s ploskanjem Gallusove pevce, pianista prof. Osano ter pevovodjo dr. Savellija. Priznanje in ploskanje pa je veljalo tudi navzočemu skladatelju prof. Geržiniču.
Tako so se Slovenci na področju Vel. Buenos Airesa poklonili spominu pok. škofa dr .Rožmana ob prvi obletnici njegove smrti.
zem je globoko zasidral strah in bojazen v dušo našega človeka. In fašizem v Gorici ni še popolnoma poginil... Sicer pa prosimo, naj nam ‘‘Piccolo” pove, zakaj oblast demokratične italijanske republike uradno ne popravi po fašistih storjene krivice? Zakaj se ta oblast poslužuje ravno tistega zloglasnega zakona za nadaljevanje s poitalijančevanjem slovenskih priimkov? Res, da to dela na prošnjo nekaterih, toda ta prošnja najde vedno vzrok v pritisku krajevnih političnih razmer šovinističnega izvora in značaja, ker Slovenci v Italiji, kljub lepim določilom republikanske u-stave in pa mednarodne listine človečanskih pravic, še danes nismo zaščiteni.
V ostalem pa zopet spominjamo gospodo okoli “Piccola”, da so italijanski matični uradi tisti, ki najbolj pačijo slovenske priimke, saj najdemo v eni sami družini po dve, tri, štiri oblike enega in istega slovenskega družinskega priimka, pa tega noče nobena italijanska oblast uradno popraviti, ko že vidi da se dogaja uradna krivica. V Gorici sami se še vedno upirajo spoštovati voljo staršev, ki krstijo svoje novorojence s slovenskimi imeni, medtem ko na ana-grafskem uradu pišejo slovenske priimke z italijanskim pravopisom in vedno brez strešic pri šumovih.
Poziv oblasti, ki ga “Piccolo” stavlja, naj prepove osmrtnice, iki nosijo pravilno slovensko obliko zraven poitalijančenega priimka, ni niti na mestu niti v skladu s pravico, ki jo sleherni državljan ima, da se javnosti predstavi tak, kakršen v resnici je in ne samo v uradni popačeni, t. j. krivični obliki.
Slovenci s področja sa so se zbrali v nedeljo 30. kotobra t. 1. v salezijanski dvorani Yapeyu 132 v Buenos Airesu, da se ob obletnici smrti poklonijo spominu svojega nadpastirja dr. Gregorija Rožmana.
Od vseh strani so prihiteli, da s svojo navzočnostjo izkažejo čast svojemu škofu, ki je s tako veliko ljubeznijo prihajal med nje, da je njihovim otrokom podeljeval prvo sv. obhajilo in zakrament sv. birme, nje same pa utrjeval s svojo ognjevito in prepričevalno besedo v veri očetov in mater ter jih navduševal za pravo slovensko narodno stvar. Posebno je bilo razveseljivo, da so starši pripeljali s seboj na spominsko proslavo tudi otroke. Prav so storili, kajti tako so ti otroci sami lahko slišali od govornikov, kaj vse nam je bil umrli škof, kako neizmerno je ljubil Boga in slovensko domovino in kako močno so mu bili pri srcu slovenski izseljenci po raznih deželah in zlasti slovenska mladina, katero je vedno učil in ji polagal na srce, naj se rada uči slovenskega jezika in slovenskih pesmi.
Sv. masa zadušnica
Pred proslavo je bila ob 16.15 uri v zavodski kapeli sv. maša zadušnica za pok. škofa dr. Gregorija Rožmana. Slovenski rojaki so prostrano kapelo povsem napolnili. K oltarju je pristopil g. direktor Anton Orehar in opravil sv. daritev, med katero je pel na koru pevski zbor Gallus.
G. direktor Orehar je imel tudi cerkven nagovor, v katerem je med drugim poudarjal naslednje misli:
Na prazink Kristusa Kralja, ki je pred Pilatom rekel: “Jaz sem za to rojen in sem za to prišel na svet, da spričam resnico”, obhajamo spomin rajnega škofa ljubljanskega, dr. Gr. Rožmana. Imenovati ga moremo apostola mladine, dušnega pastirja moških, škofa KA, a ne bomo se zmotili, če rečemo, da bo šel v zgodovino posebno velik kot učitelj resnice in mučenec za resnico.
Ne zato, ker ga moremo označiti kot enega največjih slov. cerkvenih govornikov v zadnjih 30 letih, ki je znal združiti preprostost in globino ter dostojanstvo s prisrčnostjo; posebno velik je zato, ker je ob pravem času povedal resnico odkrito, jasno in odločno in jo vztrajno učil, čeprav z življensko nevarnostjo in prav zaradi tega moral v izgnanstvo, sramoto in nazadnje v smrt.
Kot škof se je zavedal besede sv. Pavla: “Gorje mi, če ne bi evangelija oznanjal”. S svojimi besedami je usmerjal mišljenje škofljanov ter jih tako pripravil za vse preizkušnje. Ko pa je nastopil med Slovenci brezbožni komunizem je izpolnil drugo .nalogo škofovo, da je branil svoje vernike zmot in izrekel znane besede: “Do zadnjega bom učil isto in opominjal: da je brezbožni komunizem največje zlo in najhujša nesreča za slovenski narod.”
Ko smo se začeli iz, begunskih taborišč seliti po svetu, nam je kot ljubljanski škof zadnjikrat poslal pastirsko pis,-mo na pot, rekoč: Bog vas pošilja med druge narode, ki doslej Slovencev niso poznali, da bi z zgledom kršč. življenja tem narodom svetili. Vse dni svojega življenja imejte Boga pred seboj. Imejte ljubezen in usmiljenje med seboj. Molitev pridno gojite. Marijo častite. Angele varuhe častite. Zakramente redno prejemajte.
Sedaj je naš škof v duhu med nami. Izprašajmo si vest, če smo ostali zvesti njegovemu nauku. Popravimo, če smo že kaj izkrivili. Sklenimo, da se ne bomo nikdar kesali, da smo tako mislili, kakor nas je učil in smo zaradi tega morali v begunstvo in veliko trpljenje. V versko brezbrižni deželi ne pozabimo na vero. Ne mislimo samo nase, temveč tudi na druge. Odpovejmo se vsaj delu svoje osebne svobode in sreče za druge, kakor se je škof Rožman vsej. Potem upajmo, da nas bo škofova žrtev ohranila in nagradila za resnico.
Spominska proslava
Po slovesni zadušnici so rojaki — bilo jih je nad tisoč — odšli v veliko dvorano na spominsko proslavo. Zastopam šo bili vsi sloji slovenskega izseljenstva. Tu so bili v Argentini živeči člani Narodnega odbora za Slovenijo, predsedniki in funkcionarji Društva Slovencev, Slovenskega kat. akademskega starešinstva, Slovenske kulturne akcije, Družabne pravde, Društva slovenskih protikom. borcev, Slovenske fantovske zveze, Slovenske dekliške organizacije, Slovenskih kat. akademikov, Slovenskega planinskega društva in Zveze sloven-
rodne vojske. Dalje so bili navzoči: Rektor slovenskega bogoslovja s profesorji, bogoslovci in gojenci škofovega zavoda, slovenska duhovščina s svojim direktorjem na čelu. Z eno besedo: Vsa izseljena Slovenija je bila zbrana, da se skupno pokloni spominu svojega nadpastirja.
Slovenskim izseljencem pa so se pridružili pri tej spominski svečanosti tudi odlični predstavniki drugih emigrantskih narodnosti v Argentini. Tako je bil navzoč direktor hrvatskih duhovnikov v Argentni č. g. p. Rade. Poleg njega je bilo še več drugih hrvatskih prijateljev. O dobrih stikih med Poljaki in Slovenci je pričala navzočnost g. Jeremije Stempowskega, podpredsednika Zveze poljskih društev.
Slovenska akademska mladina v Argentini se živahno udeležuje dela v A-kadémskem združenju študentov iz držav za železno zaveso. Letos, temu društvu tudi predseduje Slovenec in sicer g. Vital Ašič. člani tega akademskega združenja so v velikem številu prišli na spominsko proslavo ter so se lahko prepričali, kako bridko je zadela slovenske izseljence izguba škofa dr. Rožmana, in kako močna je bila ta o-sebnost, saj s svojimi nauki še po smrti druži slovenske izseljence različnih nazorov in političnih opredelitev po svetu.
Spominsko proslavo je začal
predsednik DS Lojze Horvat.
V uvodni besedi je najprej v slovenščini, zatem pa v kasteljanščini povedal namen prireditve.
Zborna recitacija g. župnika Malija
Ko se je dvignil zastor, so rojaki zagledali pred seboj na desni strani odra veliko sliko dr. Rožmana, na levi strani se je pa po steni spuščal slovenski trak. V ozadju odra je bila slika Ljubljane, posneta s tromostovja proti gradu. Škofova slika je bila okrašena s cvetjem in palmami. Na odru so bili v narodnih nošah: skupina mladine, žena in mož. Vsi so klečali na enem kolenu, na drugem šo pa imeli prekrižane roke in glave sklonjene nanje. V začetku je bil oder temen, ko je pa za odrom zadonela koroška “Gor čez izaro”, je svetloba postajala vedno močnejša. Vse tri skupine so se počasi zravnale ter z očmi uprtimi v škofovo sliko, začele izvajati dramsko sliko, ki jo je napisal g. župnik Gregor Mali. V dramatski prizor je strnil najlepše odstavke iz škofovih govorov, člankov in pisem, v katerih so prelepi nadpastirjevi nauki za vse: za slovenske otroke, fante, dekleta, može in žene, kako naj žive in delajo v tujem svetu, da si bodo ohranili vero očetov in mater in da na svoj jezik ter domovino ne bodo pozabili. Prav tako je v prizoru zgoščeno prikazana škofova živdjenska pot.
Vse tri skupine so recitacijo zaključile z naslednjo izpovedjo slovenskih izseljencev:
”Mi danes pojemo zahvalno pesem Bogu, da je poslal ljubljanski škofiji pastirja, ki si je upal kljub grozečim nevarnostim zg. svoje življenje in kljub zamotanemu svetovnemu položaju pred svetom povedati resnico o brezbožnem komunizmu.”
“Slovenski naseljenci v tujini smo ponosni, da je veliki naš pastir prvi škof, ki je bil deležen preganjanja in obsodbe rdečega nasilja. Tebe Boga hvalimo, da si nam slovenskim beguncem dal škofa, ki je bil duhovno središče, vir duhovne edinosti izseljencev, pa tudi vir tolažbe in spodbude, kako je treba nositi težko breme begunstva in izseljenstva.”
“Naš škof, duhovni oče, kličemo ti:
Slava
Pot, ki si nam jo kazal, je bila
edina prava.”
Ob teh besedah je za odrom zadonela mogočna pesem-himna: Ti si Peter, skala... Pel jo je mešani zbor Gallusa, začetno pesem “Gor čez izaro” pa moški zbor Gallusa.
Zborno recitacijo odn. dramatski prizor g. župnika Malija so izvajali: Glasnik je bil g. Janez Perharič. V skupini žena so nastopali: Tinca Glavanova, Fani Grumova, Jožica Tomazinova, Anica Zupanova in Ivanka Modic, v skupini mož: Ivan Fajfar, Janez Mehle, Božo Vivod, Peter Bergant in Jože Tornaže-vič, v skupini otrok pa Cilka in Jože Cestnik ter Alenka in Janezek Perharič. Scenarijo je napravil g. Tone Oblak.
Pri izvajanju zborne recitacije je bilo samo škoda, da je glasnik govoril pregloboko na odru in zato v dvorani ni
bilo čuti zadosti razločno odstavkov iz škofovih govorov in poslanic.
Slavnostni govornik na spominski proslavi je bil
g. Miloš Stare.
Govoril je o temi “Dr. Rožman in njegova doba”. V dokumentarno podprtem in miselno izredno bogatem govoru je prikazal najprej stanje v Sloveniji ob začetku okupacije in revolucije, nato pa tudi stanje v svetu. Orisal je načrte o-kupatorjev in cilje komunistične stranke Jugoslavije.
V drugem delu je prikazal osebnost dr. Rožmana in njegovo delo. Omenil je tudi sramotni proces, ki so ga uprizorili komunisti proti njemu. V zaključnih mislih je pokazal na bogato dediščino, t. j. nauke, ki nam jih je škof Rožman zapustil v govorih in spisih.
Prikazal je lik škofa Rožmana v o-kviru slovenskih in svetovnih dogajanj tiste dobe.
Obsežni govor so zbrani rojaki poslušali z veliko pozornostjo od začetka do konca. Nato pa so se zahvalili Milošu Staretu z dolgotrajnim odobravanjem. (Govor bomo vsaj v izvlečku objavili v prihodnji številki.)
Akademik g. Vital Ašič
je imel zatem krajši, a zgoščen govor v kasteljanščini. V njem je navzočim argentinskim prijateljem ter predstavnikom drugih narodnosti prikazal v vsej veličini škofa dr. Rožmana, njegovo življensko pot ter njegovo delo v obrambi Cerkve, resnice in slovenskega naroda pred navalom brezbožnega komunizma.
Pod tem naslovom objavlja tržaška Demokracija naslednje ugotovitve:
“Piccolo” od petka 26. avgusta se razburja zaradi slovenskih osmrtnic po zidovih goriške občine. Po svoje seveda zavija in trdi, da bi morale vsebovati-slovenske osmrtnice tisti priimek kot ga nosijo one v italijanščini ter poziva pristojno oblast, županstvo namreč, naj prepove, dvojno vrsto priimka za isto osebo.
Dogajalo se je, da je italijanski fašizem svojevoljno, torej nasilno pačil slovenske priimke in jim dajal italijansko obliko. Užaljeni Slovenci, zvesti svojemu rodu in priimku, pišejo zraven po fašistih popačenega priimka še pristno slovensko obliko. To povzroča preglavice gospodi okoli “Piccola”, ki ne more trpeti človečanskih državljanov slovenskega jezika in rodu.
“Piccolo” pravi v svojem članku, da obstoja ministrska okrožnica, ki nudi prizadetim možnost prošnje za vrnitev slovenske oblike poitalijančenim slovenskim priimkom in da če se oni te možnosti ne poslužijo, morajo rabiti samo italijansko obliko, ker ne gre, da bi ena in ista oseba bila v javnosti predstavljena z dvojnim različnim priimkom. “Piccolo” ima prav, ko opozarja na okrožnico, ki dajč možnost zahteve po vrnitvi slovenskega priimka. Če “Piccolo” tako piše, zakaj bi se te možnosti razni Slovenci ne poslužili? Odgovarjamo mi na to vprašanje: Eni si tega ne upajo iz gole strahopetnosti in žal tudi zaradi premišljenega koristolov-stva, drugi pa iz resnične bojazni pred pritiskom italijanskih šovinistov. Faši-
POLJAKI SE POKLANJAJO CHOPINU
V nedeljo 30. oktobra so se poljska glasbena društva poklonila Chopinu ob njegovi 150 letnici rojstva pred spomenikom v parku Chacabuco, katerega je svoj čas postavil g. Gonzalez-Alvarez, ki se je tudi udeležil te slovesnosti in katerega hčerka je položila tudi venec pred spomenik. Po sveti maši opoldan v bližnji cerkvi, kjer je pel poljski zbor Chopin pod vodstvom dirigenta Dilonga med drugim tudi po njem prirejen za mešani zbor Chopinov Žalni marš, se je vršila pred spomenikom poklonitev Poljakov z udeležbo vseh pevskih društev z zastavami in predstavniki poljskih vseljencev. Po govoru dr. Gajaczynske-ga je govoril o Chopinu tudi ravnatelj arg. državnega konservatorija, in za zaključek predsednik Poljakov ing. Je-zierski. — Zbor “Chopin” pa je za uvod zapel staroslavni poljski koral Gaude, mater Polonia ter Dilongovo priredbo za mešani zbor Chopinove vokalne skladbe Poljski .vojak. S poklonitvijo cvetja se je zaključila lepa poklonitev Chopinu, ki sp se jo udeležili tudi predstavniki Slovencev.
IZ TEDNA V TEDEN
(Nadaljevanje s 1. strani)
V Srednji Ameriki so imeli prejšnji petek znova revolucijo. Tokrat v republiki El Salvador. Skupina častnikov in politikov je odstavila predsednika Le-musa. Vlado je prevzel šestčlanski vladni odbor. V njem so trije častniki in trije civilisti, ki pa ne pripadajo nobeni politični skupini. Po prevzemu oblasti so objavili, da ima sprememba v vodstvu republike samo namen vzpostaviti popolno demokracijo in svobodo. Republika bo ostala še naprej odločno v demokratskem bloku držav in ne bo trpela nobene propagande tujih ideologij. Volitve bodo v poldrugem letu.
Zahodnonemška vlada je odkrila dobro razpredeno komunistično vohursko mrežo, v katero so zapletene nekatere odlične osebnosti, 'ki so dalaje komunistom podatke glede zahodne obrambe. V vohunsko afero je zapleten celo poslanec socialistične stranke Alfred Fren. zel, katerega so že zaprli.
Zunanji ministri Francije, Zah. Nemčije, Holandije, Luksemburga in Italije pripravljajo v Parizu sestanek predsednikov vlad teh držav, ki bo v začet-
ARGENTINA
Argentinska vlada je sklenila, da ne bo več dopuščala, da bi v državi diplomatski predstavniki komunističnih držav izrabljali položaj, ki jim ga daje diplomatska služba in z njo združene razne ugodnosti, za širjenje komunistične propagande. Ta namen hoče med drugim doseči tudi na ta način, da od držav, ki so za železno zaveso zahteva, da morajo znižati število svojega diplomatskega osebja na isto višino, kakor ga ima Argentina v dotičnih državah. Tako ima n. pr. Argentina v Moskvi samo 7 dipl. uradnikov, v Čehošlovaški 4, na Poljskom 3, v Bolgariji 3, enako število na Madžarskem, v Romuniji pa sploh samo poslanika. Sovjetska zveza pa ima na svojem veleposlaništvu v Buenos Airesu 15 uradnikov s položajem diplomatskih predstavnikov ter 27 oseb za trgovinsko in administrativno delo, na romunskem poslaništvu je 11 uradnikov, na madžarskem 16, čehoslo-vaškem 21, poljskem 16. Argentinsko zunanje ministrstvo je doslej pozvalo že več diplomatskih predstavnikov komunističnih držav za železno zaveso ter jim je izročilo noto argentinske vlade z zahtevo po znižanju števila osebja na enako število, kakor ga ima Argentina na svojem poslaništvu v dotični državi. Prvi je bil pozvan v zunanje ministrstvo sovjetski veleposlanik.
V	Argentini se je mudil več dni na prijateljskem obisku ameriški državni, tajnik za kmetijstvo E. T. Benson.
Vlada je vetirala zakonski osnutek, ki ga je sprejela poslanska zbornica, s katerim je odpravnino v primeru odpusta delavca ali uslužbenca zvišala od 1.000 pesov na 5.000 pesov za vsako leto službe. Sindikalne organizacije so na ukrep vlade odgovorile s proglasitvijo splošne stavke za 7. november. Minister za gospodarstvo ing. Alsogaray je preko radijske in televizijske postaje javnost obvestil, da vlada gornjega zakona s tako povišano odpravnino ne more uzakoniti, ker bi s tem znižala državne dohodke za 17 milijard pesov letno. To bi pa pomenilo, da bi država znova morala začeti tiskati denar brez zlatega pokritja. Tako bi se inflaciji znova široko odprla pot in vse dosedanje pridobitve in uspehi za ustalitev gospodarskega in denarnega. življenja bi bili zamanj. S tem bi bilo zopet najbolj prizadeto delavstvo, kajti industrija mu pač ne bi mogla nuditi gotovosti za redno zaposlitev. Naglasil je tudi, da proglašanje splošne stavke ni prava pot za rešitev gornjega vprašanja, kajti vsak dan stavke v Argentini oškoduje državno blagajno za 5 milijard pesov. “Pošteno rešujemo to vprašanje in s temi problemi ne delamo politike in demagogije” je nalaglasil za konec svojih izvajanj minister za gospodarstvo, ki je tudi še povedal, da vlada razmišlja o učinkovitejši zaščiti delovnih ljudi pred odpuščanjem, kakor pa je povečevanje odpravnine.
V	Buenos Airesu bodo 5. februarja prihodnjega leta nadomestne volitve za iz volitev enega senatorja, in poslanca.
Mendoza ima po zadnjem ljudskem štetju v Argentini 235.420 prebivalcev.
Šef zvezne policije v Buenos Airesu je dal izjavo časnikarjem, katerem izraža zaskrbljenost zaradi naraščanja kriminala med mladostniki. Starše je rotil naj se bolj brigajo za svoje otroke in naj pazijo kam zahajajo. Opozoril je dalje, da naraščanje prestopkov med mladino najbolj pospešujejo slabi filmi ter pornografska literatura. Zato je napovedal, da bo oblast še bolj kot doslej nastopala proti nemoralnim filmom ter pornografski literaturi ter bo povečala skrb za duhovno in telesno zdravje mladine. Pozval je pa tudi javnost in zlasti starše naj tudi sami pri tem oblastem pomagajo.
ku decembra. Vabila za ta sestanek sta predsednika francoske in nemške vlade že razposlala.
Na decembrskem sestanku bodo skušali spraviti v sklad različni stališči, ki jih imata De Gaulle in dr. Adenauer glede organizacije Združene Evrope. Po De Gaullu naj bi bila Združena Evropa Evropa domovin, t. j, federacija evrop-skh držav, ki bi ostale še naprej povsem suverene. Tako urejena Evropa bi imela v Parizu stalno tajništvo, predsedniki in zun. ministri evropskih držav bi se pa pogosto sestajali in določali smer politiki, ki naj bi jo vodile evropske države. Dr. Adenauer in ostali člani evropske skupnosti se pa zavzemajo za tesnejšo povezavo eyropskih držav tudi v političnem pogledu. Tako zgrajena evropska skupnost bi imela nadnarodni politični organ, ki bi določal politiko Združene Evrope.
llmice	iz
V Šoštanju je začela obratovati prva tovarna v Sloveniji za izdelovanje zidakov in drugega stavbnega materiala iz elektrofiltrskega pepela.
Zvezni izvršni svet je pripravil spremembe k zakonu o vseučiliščih, ki imajo namen ustvariti enotni sistem visokega šolstva. Po novih predpisih vpisovanje študentov na univerze ne bi bilo omejeno. Izbiro vseuč. profesorjev naj bi v bodoče potrjevale fakultete, ne pa več vseuč. sveti, mandat rektorja naj bi trajal tri, dekana pa dve leti. Za izrazito nadarjene študente je predvideno, da lahko študij zaključijo tudi pred rednimi roki.
Letošnji mednarodni lesni sejem v Ljubljani je bila doslej največja tovrstna gospodarska prireditev v državi. Ogledalo si jo je 83.000 ljudi, celotni denarni promet je pa dosegel višino 4.6 milijard dinarjev.
Franc Maček, uslužb. Narodne banke, Ivana Savski, Anica Jan, roj. Lanegger, Alojzija Rakovec, v. poštna kontrolor-ka v p., Justina Rozman, upok., Alojz Ban, Marija Tršek, roj. Suhadolnik, upok., Frančiška Jakopič, Anton Mehle, miz. mojster, France Selan, pravni ref., dr. Matej Šmalc, upravnik znanstvene pisarne Akademije, Hermina Kos, Valentin Zupan, elektrovarilec, Milka Ger-šak, Konrad Drofenik, vodja skladišča, Ivan Ivančič, žel, uradnik v p. in Stane Kožuh, tisk, delavec v Kranju. Ignac Nered v Vižmarjih, Anton Vahtar, ključavničar — pos. v Mengšu, Kristina Do-ijak, učit. v p. v Solkanu, Ivanka Vadnal, bančna urad. v Murski Soboti, Alojzij Petrovčič v Borovnici, Alojzija Lu-kec, upok. v Sp. Kašlju, Martin Narog-lav v Trbovljah, Karol češenj, bančni
SLOVENCI V
Slovenci v Karlovcu — nekaj nad 600 jih je — imajo že 30 let svoje “Kurtur.-prosvetno društvo Triglav“. Ta jubilej svojega društva so proslavili z vrsto prireditev v času od 4. do 12 junija. Med društvenimi sekcijami je najbolj delavna mladinska “Mladi harmonikarji”, :ki šteje 250 otrok od 6. do
15.	leta.
Svet ljubljanske univerze je sklenil združiti naravoslovno fakulteto s fakulteto za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, razen oddelkov za biologijo in geografijo. Oddelek za biologijo mislijo pridružiti fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, oddelek za geografijo pa filozofski fakulteti.
V rojstni hiši slikarja Ivana Groharja v Sorici so uredili sobo z njegovimi mladostnimi deli. Tako imajo sedaj v Sloveniji poleg Prešernove zbirke v Vrbi, Cankarjeve na Vrhniki in na Rožniku ter Župančičeve v Vinici še Groharjevo sobo v njegovi rojstni hiši v Sorici z njegovimi mladostnimi deli.
Slovenska filharmonija, Radio televizija in Društvo skladateljev so proslavili 30 letnico skladateljskega snovanja Marijana Kozine s slavnostnim koncertom njegovih del.
Na Lipici med Sežano in Divačo so imeli nedavno proslavo 380 letnice obstoja tamošnje kobilarne. Sloviti konji bele barve — lipicanci — so znani po vsem svetu. To kobilarno so ustanovili v tem kraju leta 1580.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Burger, uslužb. Drž. založbe Slovenije, Franc Kastelic, uslužb. podjetja Agroindus, Ivan Furlan, upok. Ivan Gostiša, upok., Gabrijela Smole, roj. Prešern, Cecilija Cimperman, roj. Podbornik, Elza Pogačar, roj. Sitar, Andrej Sežun, šolski nadzornik v p., Antone Rome, upok. Franc Rožič, kovaški mojster v p., Franc Gogala, bančni ravnatelj v p., Stefan Simonič, vlakovodja v p., Leopold Mavser, Rudi Narobe, Marija Ratajc, upok.,
BUENOS AIRES
VAŽNO OPOZORILO Na nedeljski osmi mladinski prireditvi dne 6. novembra na slovenski pristavi v Morenu boste lahko naročili in plačali Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1961 v prednaročilu in predplačilu. Istotam boste lahko tudi plačali naročnino zo Svobodno Slovenijo, če tega doslej še niste storili.
PRIREDITVE
NOVEMBER
Petek, 4: XIII. kult. večer SKA (koncert Finkovih) ob 19. uri, dvorana Bi-raben, Av. Roque S. Peña 740, Capital. Sobota, 5: Ob 10. uri zv. oddaja za Slovence na Radio Porteña.
Nedelja, 6: 8. mladinski dan na slovenski pristavi. Celodnevna prireditev. Popoldne tekma v odbojki med kluboma River Píate : SFZ, zatem nastoj) 1 slovenske mladine.
Dop. ob 9.30 uri v Našem domu v San Justu predavanje Rudolfa Smersuja o temi “Mi in naša mladina na prelomnici časov”.
Dop. po slov. maši v San Martinu v dvorani poleg cerkve predavanje dr. Milana Pavlovčiča o življenju Slovencev v Clevelandu.
Sobota, 12: Ob 10. uri zv. oddaja za Slovence na Radio Porteña.
Nedelja, 13: Slov. šolski tečaj v San Martinu pripravlja ob 17.30 uri uprizoritev v prostorih ul. Tucuman 171, San Martin p. Krizostoma Pavelčkovo piščal.
Lahkoatletsko tekmovanje v Don Bos-cu v R. Mejia. Začetek ob 9.30 uri. Slov. šolski tečaj Ivana Cankarja v Berazategui: Materinska proslava ob 17. uri na vrtu pri Lovšetovih.
Sobota, 19: Slovenski šolski tečaj A. M. Slomška v Ramos Mejia: Materinska proslava ob 18. uri v cerkveni dvorani v Ciudadeli.
Martinovanje Slovenske besede v Santos Lugares, Patricios 457.
Sobota, 26: Ob 10. uri oddaja za Slovence na Radio Porteña.
Nedelja, 2J: Velika tombola Slomškovega doma na slov. zemljišču v Ramos Mejia (vogal ul. Castelli in Av. San Martin).
Slovenci na ¡področju Vel. Bs. Airesa
so tudi letos na praznik Vseh Svetnikov in vernih duš z globoko pieteto počastili
direktor v p. v Kranju, Valentin Košir, upok. v Goričah, Janez Petrič, prog. čuvaj v Črnomlju, Ivan Godina, upok. v Mariboru, Jože Havelka v Brežicah, Ivan Bregar, gost. in mesar v Ribnici, Franc Majnik, žel. v p. v Hrušici, Franc Rožič, upok. v Dvoru, Uršula Ferenčak v Slov. Bistrici, Franc Pospeškar, gost. iz Mil pri Kranju, Marija Pevec v Medvodah, Franc Trilar na Studencu, Milka Pahor, roj. Babič v Celju, Jože Osenk, upok. v Mengšu, Helena Rakovec, roj. Lenaršič v Vnanjih goricah, Anton Breskvar, obč. tajnik v p. na Prežganju, Ivan Robič, učit. v p. v Slivnici, Pavla Juvan, roj. Jereb na Studencu, Jerica Perko, roj. Smolej v Begunjah, Anton Rantaša, zlatomašnik v Pernici, Franc Sluga, ključavničar v «j. v Litiji, Franc Fugger, fin. kontr. v p. v Domžalah, Terezija Kokalj v Litiji, Barbara Hladnik v Malih Liplah, Maks Auflič, cestar v Dolu pri Hrastniku in Stanka Bendar, roj. Tavčar v Loki pri Mengšu.
ARGENTINI
spomin svojih umrlih svojcev. Pa ne samo teh — z zbrano pobožnostjo so molili za pokoj duš vsem slovenskim žrtvam sed. kom. tiranije doma in velikim zaslužnim slovenskim možem, ki so narodu priborili svobodo in mu gradili lepšo bodočnost.
Na pokopališčih Chacarita in Flores v Bs. As., San Martinu, Moronu, San Justu, Lomas de Zamora, Espeleta in Oli-vosu se je zbralo veliko rojakov, ki so obiskali grobove dragih rajnikov.
V slov. kapeli na R. Falconu je bil na praznik Vseh svetnikov zvečer sv. rožni venec nato pa maša z molitvami “Reši me” za slov. žrtve.
Slov. duhovščina je tega dne opravila molitve za umrle rojake tudi na pokopališčih, kjer je le bilo mogoče. Tako so bile molitve na Chacariti, v San Martinu in San Justu. V San Martinu je na grobu pok. svetnika Škulja govoril g. Jože Jurak. Rojaki so na tem pokopališču zatem obiskali še grob dr. Ahčina in druge slov. grobove.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V župni cerkvi sv. Kajetana v Liniersu v Bs. Airesu sta se poročila dne 12. oktobra t. 1. z večerno mašo gdč. Sonja Dijana Sivec in Emilio Luis Agolio. Mladi par je poročil g. Štefan Tonkli, za priči sta pa bila: nevesti g. Lojze Sivec, ženinu pa'Karolina Mlekuž. Častitamo.
t Marjeta Indihar. Iz Vel. Lašč je prišlo žalostno sporočilo o smrti ge. Marjete Indihar, roj. Jaklič. Dne 5. X. je prenehalo biti njego plemenito srce. K zadnjemu počitku so jo položili dne 7. X. na pokopališču v Vel. Laščah. V Argentini žaluje zanjo njen sin g. Matko Indihar, vnet delavec v slov. organizacijah v San Justu — zlasti v Našem domu.mu. Ob težkem življenskem udarcu mu izrekamo sožalje, rajna njegova mati pa naj počiva v miru.
Popravek. — V uvodniku o Koroškem plebiscitu v št. 42. Sv. Slov. se mora stavek ustoličenje pomeni tudi “najstarejšo slovensko državno tvorbo sploh kakor jih poznamo po vipih”, pravilno glasiti “najstarejšo SLOVANSKO”, kar vsekako ogromno razširi važnost te slovenske državnopravne starine. Tudi zadnji stavek naj bi se glasil: Koroška “naš izvor, naša slava in naša bolečina”.
t JANKO RANT
Organizirana slovenska skupnost v Argentini je izgubila novega člana. Dne 26. oktobra t. 1. je v Bahia Blanca umrl Janko Rant, znana oseba v kranjskem in gorenjskem trgovskem svetu.
Pok. Janko Rant se je rodil 14. maja 1889 v Ljubnem na Gor. Starši so mladega fantiča poslali v šole v Kranj, kjer je na to stopil v trgovino, ki jo je imela tam njegova teta Likozar. Pri njej se je izučil za trg. pomočnika, nakar je služboval pri raznih trg. podjetjih, dokler ga leta 1914 niso poklicali k vojakom. Na ruskem bojišču je bil ranjen. Prišel je v rusko ujetništvo ter tam leta 1917 doživel komuinstično revolucijo. Kot težek invalid je bil leta 1917 zamenjan ter je preko Finske in švedske prišel za Božič domov. L. 1918 je bil nekaj časa prostovoljec na Koroškem, nato je pa v Kranju s Franjom Sircem ustanovil trgovsko podjetje. Leta 1926 je šel na svoje. Skupno s svojo ženo, pok. gospo Marijo, roj. Gogala, jo je tako razširil in dvignil, da je trgovina “Pri Puppotu” postala znana po vsej Gorenjski. V tedanjih letih si je pridobil nešteto prijateljev s svojo dobrodušnostjo in voljo pomagati vsakomur, kdor je bil v potrebi in stiski.
V srečnem zakonu se mu je rodilo 5 sinov: Pavle, Janko, Peter, Jože in Tone. Sin Janko je umrl, ko je bil 11 let star.
SPOMINI VMRET!
To je naslov Maroltovi povesti, ki bo objavljena v Zborniku Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1961. Nobene neresnice ne bomo zapisali, če takoj povemo, da bo ljudem zelo ugajala, posebno še rojakom iz Vrhnike in njene bližnje ter daljnje okolice. V povesti je namreč popisano dogajanje pod avstrijskim cesarjem Jožefom, ki je ukinjal razne samostane po državi. Tako je bil ukinjen tudi kartuzijanski samostan v Bistri pri Vrhniki, njegov predstojnik je pa hotel ostati vseeno še v njegovi bližini ter je pozneje postal prvi dušni pastir najprej na kaplaniji pozneje pa na samostajni župniji sv. Lenarta na črnem vrhu.
Ni treba še posebej poudarjati, da je povest pisana zelo zanimivo, da so vse osebe prikazane v luči zgodovinskih podatkov, ki so vezani na te slovenske kraje v tedanjih časih in da novela spada v vrsto najboljšega, kar je doslej Marolt napisal. Zato nič ne dvomimo, da bodo ljudje z enako vnemo prebirali tudi to najnovejše njegovo delo, kakor so segali po njegovi “Zori noč vesela”, ki je dosegla v izseljenstvu to čast, da je bila njena naklada povsem razprodana ter danes te Maroltove knjige, sko-ro ni mogoče več dobiti, ali pa po njegovem duhovitem “Buhcando trabajo” v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije pred leti.
Zato nič več ne odlašajte z naročilom in predplačilom na Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1961, da si boste zagotovili to edinstveno knjigo slovenskih izseljencev.
Vsak teden ena
KMETSKA Vida Jerajeva
Čevlji gosposki, slamenček bel, jaz pa jih nimam, in, sem vesel.
Šle so nožiče bose v vodo, čevelj se ognil, sram ga bilo
Glava se skrila je pod klobuk; sonce se smeje; junak ti, hajduk!
Begunska leta je preživel na Koroškem, odkoder je s svojo družino prišel leta 1948 v Argentino. Najprej je živel v mestu Villa Martelli, nato pa v Bs. Airesu, v zadnjem času pa pri sinu dr. Petru v Bahia Blanca. 3. oktobra 1959 ga je zadel hud udarec — umrla mu je zvesta in dobra življenska družica. Ta življenski udarec ga je zelo zadel. Nato je pa prišla še bolezen ter je moral aprila meseca t. 1. na težko operacijo. Po njej se je dobro popravil ter odšel k sinu dr. Petru v Bahia Blanco. Za obletnico smrti svoje žene je hotel biti v Buenos Airesu. S svojimi sinovi je bil zanjo pri sv. maši, zanjo prejel sv. obhajilo, nato se pa 24. oktobra zopet vrnil v Bahia Blanco. Dva dni pozneje — 26. oktobra opoldne ga je zadela možganska kap, zvečer istega dne, t. j. točno na dvanajsto obletnico njegovega prihoda v Argentino, je pa prenehalo biti njegovo dobro srce.
Pogreb je bil v četrtek dne 27. oktobra ob šesti uri zvečer. Ob svojem mrtvem očetu so bili zbrani vsi njegovi štirje sinovi: Dr. Peter iz Bahia Blanca, iz Buenos Airesa sta prišla sinova Pavle in Jože, iz Cbrdobe pa sin Tone, salezijanski bogoslovec. Iz Bs. Airesa je prišel na pogreb tudi še notar Jože Lesar z gospo.
Pogrebni sprevod je vodil pokojnikov sin g. Jože ter je ob asistenci svojega brata Toneta ob odprtem grobu izmolil tudi vse molitve in izvršil pogrebne obrede.
Naj počiva v miru, njegovim sinovom in ostalim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
BLED
PRVI HLADILNIK S SLOVENSKIM IMENOM!
Sedaj v štirih velikostih, najmodernejših oblikah in opremi.
V kvaliteti prekaša najboljše, v cenah naj cenej še. Dvojna garancija za dobo 5 let! Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
JANKO JAZBEC:
Spomini koroškega korca
(3)
Naslednji dan zvečer smo odpotovali z, zadnjim vlakom na Jesenice, kjer smo prenočili v hotelu “Paar” nasproti kolodvora. Ker se je nadpor. P- -tz strogo držal še avstrijskih navad in se z nama ni spuščal v pogovor, sem skušal dobiti od štabnega malo več vpogleda, kak-:šen naj bi bil naš delokrog, štabni nar. H. ni dosti več vedel od mene, tudi si ni belil glave glede bodočega delovanja On je bil dalje služeči podčastnik, pred vojno službo rudar v Nemčiji in poleg tega še — Kočevar. V lepo družbo sem zašel, sem pomislil, in to pri ta-"ko pomembni naravnost vzvišeni nalogi v službi domovine. Poveljnik, po rodu Korošec, se še ni zavedel, da bi lah-'ko podpisoval svoj čisto slovenski priimek v polni slovenščini brez uradnega dovoljenja, a moj kočevski naredniški kolega se verjetno v duhu požvižga na koroške Slovence. Naša komanda bo pa res velik bav-bav za fanatične koroške heilovce (heil — bodrilni nemški pozdrav)! Zjutraj smo morali biti malo pred peto uro na kolodvoru, kajti bil je edini vlak, sestoječ iz starega stroja in enega voza, ki je tisti čas vozil do Podrožce. Zjutraj tja in zvečer pa nazaj. Pred odhodom je naročil nadpor. strojevodji, naj ob izhodu iz predora dobre zavre stroj, da lahko poskačemo iz voza, ker so na kolodvoru v posesti področja avstrijski mornarji in bi nas ■zajeli. Od Podrožce naprej je bil pro-
met pod upravo celovškega prometnega ravnateljstva.
Prišedši v Št. Jakob po gozdni stezici v zgodnjem jutru, so nas tam že pričakovali na domu ugledne Kobentarje-ve družine mnogi narodno zavedni možje, pa tudi čez dan so prihajali dobri ¡Slovenci iz sosednih vasi, pozdravljat svojega koroškega rojaka, ki je zdaj poveljnik tako važnega slovenskega o-zemlja, ki se razteza tja do Žile in Kanalske doline. V službo smo sprejeli takoj dva domača sina, to je narednika Korena, vrlega narodnjaka iz male hribovske vasice in podnar. Kobentarja. Še dopoldan je poslal poveljnik pismo mornarjem v Podrožco s pozivom da morajo zapustiti postajo najpozneje do večera, kar se je tudi zgodilo, toda — odpeljali so s seboj ves premični žel. material in inventar, ter je s tem bila železniško zveza s Celovcem in Borovljami, pretrgana. Po nalogu, je pripeljal naslednji dan narednik Koren 12 mož za stražo v trgu Rožek, kjer je bil tudi most čez Dravo. Vsi so imeli še uniformo, orožje in municijo od časa, ko so se vrnili s fronte. Pravilnika za to edino našo stražo ni bilo. Z njihovo po-javo na naši strani mosta, so postavili Avstrijci tudi svojo stražo na drugi strani. Prehod pa je bil prost za obe strani, a okoristili so se s tem le nasprotniki, ki so takoj začeli s propagandno akcijo na naši strani. Naš po-
veljnik ni bil človek iniciative, da bi uvidel, da nam strupena avstrijska propaganda na naši strani lahko veliko škoduje. Začel sem ga dnevno drezati z malimi sugestijami, toda on je ostal za vse popolnoma nepristopen. Minevali so dragoceni dnevi, toda zaman, naše delo se ni premaknilo naprej.
III.	odsek obmejnega poveljstva za zapadno Koroško Tako se je glasil žig našega poveljstva. Sedež je bil v št. Jakobu, a naše področje je segalo mimo beljaške okolice vse tja do Podkloštra pri Trbižu. Ko smo odhajali iz Ljubljane, je prejel poveljnik večjo vsoto denarja za plače mobiliziranega moštva, a za prehrano je bilo določeno skladišče na Jesenicah,
' ki naš je moralo oskrbovati. Pri štabu smo bili 4 podčastniki in razumljivo bi bilo, da nam poveljnik točno pojasni, kakšen je naš delokrog. Iz razgovora z nadpor. Ribarom v Ljubljani sem mogel ugotoviti, da je naloga poveljstva v Št. Jakobu zbrati pod orožje domačine - Slovence, ter postaviti v vseh večjih krajih narodne straže s primernim delokrogom. Ker smo bili po številu III. odsek, je pomenilo, da se nahajata nekje še drugi in prvi odsek, pa bi bilo važno vzpostavili zvezo z njima, a ravnotako tudi z višjim poveljstvom. Iz poveljnika nisem mogel pri najboljši volji izvleči 'potrebnih podatkov in ker nam ev. povelj, če jih ' je prejemal, ni dal na 'čitanje, smo bili vsi brez prave orientacije. Da bi zbral nekaj več podatkov o naših nalogah,
sem odhajal, z, dovoljenjem poveljnika, v Borovlje, kjer je bilo naše višje poveljstvo, na čelu z majorjem Lavričem. Tam sem se informiral o raznih vprašanjih in sem tudi zvedel, da spadata pod naš delekrog posadka na Podkorenu, ki je bila sestavljena iz prostovoljcev, nabranih v Kranjski gori in okolici pod poveljstvom nadpor. Pečarja, ki so mu pomagali še nekateri častniki, ter četa poročnika Mikla v Podkloštru in okolici. Ko sem se vrnil, sem pojasnil vse to naredniku Korenu, ki se je zelo zanimal za pravilen razvoj našega dela. V Borovljah .sem opazil precej gibanja, imeli so že krepko četo infante-rije, strojniški vod in so pripravljali tudi topniški vod. Tam je bil sedež II. odseka, a v železni Kaplji prvega. Medtem je železniška direkcija iz Ljubljane zopet vzpostavila redno zvezo Borovlje — Jesenice, ter en vlak dnevno v smeri proti Beljaku.
Po administrativnih opravilih sem se hotel odpeljati z vlakom zopet v Borovlje. Nekako istočasno pa je vozil vlak iz Podrožce tudi proti Beljaku. Zamišljen v našo nenavadno situacijo na čelu s čemernim in vase zaprtim poveljnikom, sem stopil v napačni vlak in opazil to šele, ko smo bili že pred postajo Ledenice. Presenečen sem zagledal na postaji avstrijskega stražarja s puško na ramenu. Tedaj sem spoznal svojo zmoto in še predno se je vlak popolnoma ustavil, sem bil že na drugi strani zunaj in sem se v diru zgubil med vrtovi. Stražar me ni opazil, ker
me je zakrival vlak, a neznatno število potnikov verjetno ni razumelo mojega položaja. Ledenice so oddaljene kakih 6 do 8 km od št. Jakoba. Takoj sem javil nadpor. svoj doživljaj z opozorilom, da je takorekoč za mojim hrbtom še avstrijska straža. Tudi sem menil, da bi morali postaviti naše straže po vseh kolodvorih. Prisotni Koren me je hitro podprl v mojih izvajanjih, ter je poudaril razočaranost domačih fantov, ker da jih še nismo poklicali v narodno službo. Oni da težko čakajo trenutka, ko bodo lahko pod slovenskimi barvami nosili orožje, korakali pod slovensko zapovedjo in da bodo oni tisti, ki bodo predstavljali državno oblast. Poveljnik je poslušal, nekaj zamrmral in — odšel. Od tistega trenutka naprej sva začela sumiti s Korenom, da z našim poveljnikom nekaj ni v redu.
V prvih dneh decembra je vendar nastopilo neko olajšanje za položaj v Rožu. Iz Ljubljane je prispel I. bataljon ljub. pešpolka, ki je dobil po priključe-nju v ustroj jugoslov. armade tekočo štev. 37. Bataljonu je poveljeval kapitan Martinčič, a uvrščena je bila cela vrsta častnikov in podčastnikov iz 'bivšega 17. pp. Po kratkem odmoru v Pod-ražci je bil odrejen sedež bataljonu v Bistrici v Rožu, to je nekako na pol pota proti Borovljam. Le škoda, da s prihodom tega bataljona ni bilo poverjeno poveljstvo III. odseka kap. Martinčiču, ki bi bil lahko vršil obe dolžnosti hkrati, saj je imel v bataljonu kaj izkušene častnike (Prezelj, Ahačič, Treo in dr.).
SLOVENCI
AVSTRALIJA
V zadnji številki smo poročali o slavnosti, ki so jo imeli rojaki v Melbournu ob otvoritvi in blagoslovitvi Slovenskega doma. Veliko je bilo njihovo veselje, ko so videli uresničene svoje dolgoletne želje in uspešno zaključene napore svojih prizadevanj. Vse to so lepo povedali, kakor tudi namen novega slovenskega središča z naslednjo pesmico, ki ¡so je deklamirali ob otvoritvi:
Uspeli smo in ne brez truda, da košček ta je naša gruda.
Da, to je naša skupna streha, to krona našega uspeha.
Je res preprost slovenski krov, a v nas prižgal bo plamen nov.
Pozdravljen, naš slovenski dom, le brž odpri nam svoja vrata, nas druži v svoje zavetišče!
Naj v tebi brat spet najde brata, ti — naše narodno svetišče! Pozdravljen naš, slovenski dom!
Na otvoritev in blagoslovitev Slovenskega doma v Melbournu je pa vezan še drug pomemben dogodek med melbournskimi Slovenci: začetek slovenske šole v tem avstralskem mestu. Začela se je po slovenski maši. Otroci so se zbrali o-koli dušnega pastirja p. Bazilija in Ka-pušinovega Jožeta, njihovi starši so pa imeli med tem prijateljski pomenek v dvoranici, kjer fantje nabijajo ping pong, igrajo šah ter kuhajo tudi klobase.
Slovenci v Melbournu so se tudi letos postavili na melbournskem velesejmu.
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
B limar, SIIL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
Ta^o na rodna tla prižeti, rastemo v živega Boga.
In zdaj tesno, tesno objeti, to himno hočemo izpeti s prisego, da vsak izklesa povsod slovenskega moža!
Kdo bolj kot mi — Jegličevci!
(iz petja)
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
26. novembra 1960 Colegio Sta. Rosa, Bme Mitre 1655
študentje škofovega Zavoda
PO SVETU
Razstavljali so kot doslej v paviljonu, ki ga vsako leto najame The Good Negh-bour Council of Victoria. Obiskovalcem paviljona so posebno ugajale idrijske čipke, ki jih je za razstavo posodila ga' Kvedrova iz Adelaide.
Poročili so se: V North Fitroyu Anton Valher iz Velikega Boča pri Selnici ob Dravi in Marija Ceglar iz Hrušice pri Podgradu; v North Richmondu France Urdih iz Sel pri Gorici in Roza Ku-lot iz Vrtojbe; v Frankstonu Vilko Pavlič iz Cenič pri Gorici in Petrina Vodopivec iz Domberga; v Paddingtonu Lino Canzutti iz Vrtojbe pri Gorici in Marija Grubiša iz Nun v Istri.
Avstralski lazaristi imajo svoj samostan v mestu Ashfield, kjer je lepa cerkev sv. Vincencija Pavelskega. Skupina Vernikov te župnije ima vsako prvo soboto v mesecu ves dan molitve za trpečo Cerkev pod komunisti. V te molitve je vključena tudi trpeča Cerkev v Jugoslaviji. Slovenski rojaki v Sydneyu so zato letos priredili svoje romanje v to božjepotno cerkev. Popoldne je bila najprej procesija z molitvijo rožnega venca, nato pa v cerkvi pridiga, pete litanije M. B. in blagoslov.
V Cardiff-New Castlu je umrl Franc Dekleva, doma iz Bitnja pri Ilirski Bistrici. Na pokopališču Sandgates ga je pokopal dr. I. Mikula. V imenu društva “Tivoli” je umrlemu rojaku izrekel poslovilne besede predsednik tega društva Franc Klopčič.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Marko Kremžar
CONTADOR PUBLICO 25 DE MAYO 140, pisarna 17 T. E. 34- 1597
uraduje vsak torek od 18 do 20
SLOVENSKA
BESEDA
ima svoje
MARTINOVANJE
v soboto 19. NOVEMBRA t. 1.
v običajnih prostorih kluba Excelsior ul. Patricios 457, Santos Lugares IGRA MOULIN ROUGE Čisti dobiček je namenjen Slovenskemu domu v San Martinu.
V NEDELJO 4. DECEMBRA
Slovesnost prve obletnice blagoslovitve cerkve Marije Kraljice
V SLOVENSKI VASI V LANUSU
S CELODNEVNIM PROGRAMOM
LAHKOATLETSKO TEKMOVANJE Nedelja 13■ NI. — Začetek ob 9.30
MLADINSKI DOM — DON BOSCO
NA SPOREDU: Teki na 100, 400, 800, 1500' m in 3000 čez dm in strn. Meti krogle, diska in kopja ter skoki v višino in daljavo. Zaključeno bo tekmovanje z balkansko štafeto (800 x 400 x 200 x 100).
Na tekmovanje so vabljeni vsi veterani in začetniki. Vodstvo tekmovanja prosi vse slovenske mladinske organizacije, da pošljejo ali pa vsaj priporočijo svojim članom, da se tega tekmovanja udeleže, da s tem vzbudijo pri mladini zanimanje za ta tako plemenito vrsto športa. Tekmovanje je mišljeno kot tekmovanje posameznikov in bo v ta namen, dobil vsak zmagovalec spominsko gravirano plaketo.
PO ZAKLJUČKU
razdelitev nagrad in prijateljski asado
VABLJENI VSI, POSEBNO MLADINA
Prireditelja: Mladinski dom — Naš dom
PO ŠPORTNEM SVETU
Šahovski turnir v Leipzigu: Kakor je bilo 11 ičakovati, sta se v finale uvrstila Argentina in Jugoslavija. Vendar Jugoslavija ni bila prva v _ svoji zoni, to mesto je zasedla Bolgarija. Po cetr-em kolu finalnih tekem je vodila ZSbR pred ZDA. Jugoslavija, ki je na 3. mestu __se je že srečala v finalnih tekmah
z najresnejšim favoritom ZSSR in je podlegla z lVz : 2%.	...	,
V Amsterdamu pa sta igrali na mea-narod. ženskem šahovskem turnirju tudi dve Jugoslovanki; Lazareviceva, ki je na drugem mestu za Bukovo (ZbbKl in Piberlova. Zadnja je prišla na turnir šele k 4 kolu in je zato ostale igre izgubila; v tem kolu pa je premagala Lazarevičevo.
XIX. Balkanske igre so bile letos v Atenah. Na teh tekmah so zmagali med moškimi Jugoslovani in sicer z naskokom 50 točk pred Grki in 80^ točk pred Romuni. Dosegli so 173 točk. Športni kritiki so sicer pričakovali zmago moških, toda z bolj majhno razliko. Ženske pa so se uvrstile na drugo mesto _ za Romunkami. Iger sta se udeležili poleg naštetih še Bolgarija in Turčija. Grki so zelo skrbno pripravili te lahkoatletske igre v proslavo tridesetletnega jubileja tega tekmovanja. Gledalci — nad 50.000, neobičajno velika številka za lahkoatle ske tekme so z navdušenjem bodrili domače atlete, niso pa štedili s ploskanjem zmagovalcem posameznih panog. Jugoslovani so osvojili 9 zlatih, 11 srebrnih in 5 bronastih medalj, dosegli pa so še pet četrtih, 7 petih in 3 sesta mesta. Od nastopajočih jugoslovanskih tekmovalcev samo v troskoku drugi tekmovalec ni priboril nobene točke. Dame pa so osvojile 3 zlate, 4 srebrne in 2 bronasti medalji.
Slovenski atleti so v Atenah dosegli naslednje uspehe: Lorger na 100 m 10,7 (3); tudi zmagovalec Bačvarov (B) in drugi Comitudis (G) sta tekla 10,7. šele fotografija je določila vrstni red. Gluk je bil peti z 10,8. 1.500 m: Vazic 3:54,3 (2), Ingolič 3:55,2 (3); 800 m: Ingolič 1:53,2 (2), Važič 1:53,8 (4); 3.000 m: Hafner 8:52,2 (2); deseteroboj: Brodnik 6926 točk (1); 110 m ovire: Lorger 14,2 (1), skok s palico: Lukman 4,30 (5); Gašparutova 400 m 58,6 (2); 80 m ovire: Stamejčičeva 11,2 (2), višina: Jugova 154 (4); 100 m Šikovčeva 12,4 (3), Kolenčeva 12,4 (4); 200 m: Ši-kovčeva 24.0 (1, nov rekord),: Useni-kova 14,66	(4), disk: Hudobivnikova
44,20 (4), čelešnikova 44,05 (5); peteroboj; Stamejčičeva 4201 (2), škrjan-čeva 3913 (6).
OBVESTILA
XIII. kulturni večer ho v petek 4. novembra t. 1. od 7. uri v dvorani Bira-ben, Vv. R. Saenz Peña 740 (Diagonal Norte). Na sporedu je koncert kvarteta Finkovih.
Predavanje v San Martinu. Na prošnjo pripravljalnega odbora za Slovenski dom v San Martinu bo v nedeljo 6. novembra po sv. maši v prostorih poleg farne cerkve predavanje dr. Milana Pavlovčiča o življenju Slovencev v Clevelandu. Ob tej priložnosti nam bo predavatelj predvajal tudi nekaj pesmi in
NEDELJA
L novembra 1960
Slovenska
pristava
S P O H E B :
•	10 h
SV. MAŠA
» 11 h
MLADINSKO
ZBOROVANJE
KOSILO
RAZSTAVA ROČNIH DEL
*	15 h
TEKMA:
RIVER : S. F. Z.
L
A
D
I
N
S
K
I
NASTOPI
NAJMLAJŠIH	T)
PROSTE VAJE ČLANIC S.D.O. LANUS H NASTOP ČLANOV SFZ **
•	N
Vesela
družabna
prireditev
Bogat srečolov! S
Srčki	p
zabavne igre slovenska	Z
glasba
•	—
Z dobro pijačo in izbranimi jestvinami Vam bodo v obilni meri postregli fantje in dekleta.
•
Hvaležni Vam bomo za dobitke in peeivo.
S
D
O
spevoiger snetih na magnetofonski trak. Vsi rojaki toplo povabljeni.
V nedeljo 6. novembra ob pol 10 v Našem domu v San Justo predavanje g. Rudolfa Smersuja pod naslovom: “Mi in naša mladina tik na prelomnici časov”. Predavanje ho zelo aktualno za vse Slovence.
Nekaj izvodov pesnitve rajnega dr. Antona Novačana
PETI EVANGELIJ nam je še uspelo dobiti za prodajo. Rojakom toplo priporočamo nakup te knjige dokler je še na zalogi, saj je že redkost na knjižnem trgu. Dobite jo v pisarni Društva Slovencev, Ramón Fal-cón 4158.
Vsakoletni izlet članic SDO in članov SFZ bo v nedeljo po mladinski prireditvi. Odborniki(ce) obeh organizacij bodo sprejemali prijave že na spomenski proslavi za škofa dr. Rožmana, nato pa tudi na mladinskem dnevu.
Odbora SFZ in SDO
Slovenski šolski tečaj A. M. Sloniška v Ramos Mejii bo priredil v soboto 19. novembra ob 18. uri v cerkveni dvorani v Ciudadeli v počastitev naših mamic proslavo materinskega dne. Lepo vabljeni starši in prijatelji
Otroci šolskega tečaja Ivana Cankarja v Berazategui — ju bodo častitali svojim mamicam na proslavi materinskega dne v nedeljo 13. novembra ob 17. uri na vrtu pri Lovšetovih. Vsi prijatelji našega tečaja lepo povabljeni.
Dekle, članica SDO, zavedaj se, da je Tvoja častna dolžnost sodelovati pri mladinski prireditvi. To lahko _ storiš: pri razstavi ročnih del; v kuhinji, da pokažeš svojo kuharsko umetnost z dobro potico ali drugim pecivom; pri sre-čolovu, da preskrbiš vsaj dva dobitka. Se Ti lepo zahvaljuje odbor SDO.
Božič, Novo leto, sv. Trije kralji in 10. jubilejna misijonska veletombola. 8. I. 1961 na senčnem in prostranem vrtu Mladinskega doma v Don Bosco, Ramos Mejia.
Dijakinje, dijaki! V soboto 5. novembra pričnemo z vajami za proslavo Brezmadežne ob 17 na Ramón Falconu.
Odbora.
Koncert Finkovih v petek 4. novembra t. 1. se bo pričel točno ob 7. uri, ker je dvorana pozneje znova oddana. Vstopnice pol ure pred pričetkom pri blagajni.
Velika tombola za Slomškov dom Ibo 27. novembra na slovenskem zemljišču — štiri kvadre od postaje v Ramos Mejia (skoro na vogalu ulice Castelli in Av. San Martin. Do danes imamo že nad dvajset tombil v vrednosti nad 50.000 pesov. Glavni dobitek pa bo krasen televizijski aparat. Tablice so že v prodaji. čim več jih boste kupili, tem večja bo možnost, da postanete srečen last-
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires. Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* Í77i
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 8814
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
nik glavnega ali enega izmed mnogih lepih dobitkov. Pohitite z nakupom! Pridružite se tudi vi številnim darovalcem in dobrotnikom Slomškovega doma!
Otroci Slovenskega šolskega tečaja v San Martinu bodo v nedeljo 13. novembra ob 17.30 predvajali otroško igrico p. Krizostoma Pavelčkova piščalka. Kraj prireditve: Tucuman 171, San Martin, kjer so šolski prostori. Odbor šolskega tečaja vljudno vabi starše in vse druge prijatelje naše mladine, da s svojo navzočnostjo moralno in denarno podpro napore tistih, ki se trudijo za rersko in narodno vzgojo naših otrok. Za kritje stroškov se bodo hvaležno prejemali prostovoljni prispevki.
Ob zlati poroki zakoncev Jožefe Žnidaršič in Jožeta Korošec iz Villa Adeli-na se bo za jubilanta brala zahvalna, sv. maša v nedeljo 6. novembra 1960 ob 10.30 uri v kapeli ss. trinitark, Vallejos-4746 Villa Devoto, ob mistu čez progo pri postaji Saenz, Pena, Capital, kjer je g. Jože Jurak za hišnega kaplana.
Prvo nedeljo v decembru bo v Lanusu celodnevna slovesnost prve obletnice blagoslovitve cerkve Marije Kraljice. Program slovesnosti bo objavljen.
DARILNE PAKETE " C I T R U S "
in
DENAR IZ TRSTA najhitreje pošilja
Oton Fresl
Maipu 735/1.
T. E. 31-5142	Capital
DA BI VAM BILA ZEMLJA, KI V NJEJ POČIVATE DALEČ OD RODNE GRUDE, LAHKA, DA BI VAŠ NEUMRLJIVI DUH MED NAMI NAŠEL TOPLO DOMAČINSKO VZDUŠJE LJUBEZNI IN ZVESTOBE, VAM DANES, DRAGI RAJNI ROJAKI, POSVEČAMO GLOBOK IN ISKREN PIETETEN SPOMIN. — PO VAŠEM DUHU VEKOVITO ENOVITI Z VAMI, KI STE SAMO TELESNO ZAPUSTILI VSE ZEMSKO, POSTANIMO V VAŠ SPOMIN TVORCI DRUŽNE IN KLENE VEJE SLOVENSTVA V VELIKEM SVETU. — ZA TO MILOST BODITE VI PRI VEČNEMU PRIPROŠNJIKI NAM, SLABOTIN. —
DRUŠTVO SLOVENCEV. — V BUENOS AIRESU,
NA DAN SPOMINA RAJNIH, 1960.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam žalostno novico,
da je umrla dne 5. oktobra t. 1. v Velikih Laščah v starosti 86 let moja dobra in skrbna mama
ga Marjeta Indibar, roj. Jaklič
K zadnjemu počitku so jo položili dne 7. oktobra 1960 na farno pokopališče v Velikih Laščah.
Vsem jo priporočam v molitev in blag spomin.
Buenos Aires, 31. oktobra 1960.
Žalujoči
sin Matko Indihar z družino
26. OKTOBRA JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ ATA IN STARI ATA
gospod
JANKO RANT
POKOPALI SMO GA NASLEDNJI DAN NA POKOPALIŠČU V BAHIA BLANCA.
VSEM GA PRIPOROČAMO V MOLITEV.
Pavle, Peter, Jože, Tone, sinovi, Miriam Peršuhova in Regina Lesarjeva, snahi, Gregor, Tomi, Monika, Dani, Lučka, Adriana, vnuki in vnukinje.
Buenos Aires - Bahía Blanca - Córdoba 30. oktobra 1960.