ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • wwwjiovimatajur.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00€ Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERCUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 5 (1286) Čeclad, četrtek, 7. februarja 2008 ^opadc^laden^čak^o volitve Po Prodiju nam bo še žaL.. Romano Prodi odhaja. S kolesom je prevozil najbolj strme poti Dolomitov. Pretekel je maratono. Bil je nenavadno vzdržljiv kot menedžer državnih podjetij in kot politik. To je dokazal v svojem zadnjem mandatu. Prodija so po vrsti podrli: volilni sistem “porcel-lum”, pičla volilna zmaga in posledičmrpremajhno število senatorjev večine. Nadalje so se nad Prodija spravile vse močne družbene sile in lobiji, ki v Italiji nočejo reform. Prodi je padel dostojanstveno in, kot se temu reče, lahko nekaj pokaže. v Kaj je naredil Prodi s svojo vlado, predvsem s pomočjo Padoa Schioppe in Visca? Bom sintetičen. Evropska politika priznava Prodiju, da je uravnovesil italijanski državni dolg, ki ga je Berlusconi nevarno poglobil. Razbil je tabu in brez dodatnih bremen našel način, kako naj zasebniki z najrazličnejšimi poklici plačujejo davke. Uravnovesil je pokojninski sistem. Pripravil je finančni zakon, ki niža davke podjetjem in posameznikom. Nakazal je torej razvojno politiko in še marsikaj: je to nič? V času Prodijeve vlade se je po petletni zamrznitvi pričel uresničevati zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Končno je določen teritorij, kjer smo Slovenci zgodovinsko prisotni in kjer naj zakon živi v svoji polnosti. Ze danes lahko v Trstu in Gorici Slovenci prejemamo dvojezične dokumente, začenši z osebno izkaznico in drugimi. S pomočjo Prodijeve vlade so lahko v dvojezični šoli v Spetru odprli prvi razred nižje srednje šole. Po dolgih letih je Prodijeva vlada odobrila povišek sredstev za dejavnosti slovenske manjšine. Morda sem kaj izpustil, vendar se je vse to zgodilo v manj kot dveh letih. Prodiju ni bilo usojeno, da v politiki izvede zaokrožen program reform. Za kar pa je naredil, pa smo mu lahko hvaležni kot državljani in kot Slovenci. A.M. Prvo lieto diela Inštituta za slovensko kulturo Projekt kulturnega centra v Spetru, ki nas povezuje med sabo an z drugimi Osmega februarja vsi Slovenci častimo dan slovenske kulture, ki ga bomo praznoval tudi v Spietru v soboto zvečer. V videmski pokrajini v teh dneh praznujemo tudi parvo lieto življenja Inštituta za slovensko kulturo, ki se je s svojim obrazom pokazu pred javnostjo glih adno lieto od tega. Za sabo ima puno iniciativ, predvsem pa pu-no opravljenega diela za nastavit dielo an dat Na-diškim an Terskim dolinam, Reziji an Kanalski dolini tisto strukturo, ki bo v opuoro kulturni rasti naših ljudi an posebno mladine. Adna od njega glavnih skarbi je promocija slovenske manjšine, nje zgodovine, kulture, jezika an teritorija na katerem živi. An v kratkem pride na dan drobna knjižica, v kateri se bomo Slovenci Furlanije predstavili. Inštitut ni adno novo društvo, ki se je parložlo te dmgim, ki že vič liet dielajo po naših dolinah. Je teluo, ki združuje vse naše sile an energije od Višarij do Nadiže an ima dužnuost skarbiet za vas teritorij an za anj pripravit projekt rasti. Odločili smo se, de se ne bomo bali sanjat, de bomo veso-ko ciljali, de bomo ambiciozni. Takuo se je rodila ideja večnamenskega centra, kjer bodo potekale glasbene, gledališke, izobraževalne an druge dejavnosti. Tu se lahko obame vsak, ki želi spoznat slovenski jezik, utardit znanje, ki ga že ima ali pa potrebuje kake usluge v slovenskem jeziku. V njem bomo odparli tudi posebno multimedialno “okno” na naš prostor, ki bo v ponos beneškemu človieku, bo pa pa le grede tudi kraj, kjer tisti, ki parhajajo od zuna bojo videli an zastopijo, kduo smo an kako kulturno bogastvo se skriva v naših dolinah. Projekt se kliče Jezik, vključuje vse naše doline, nas povezuje s Slovenci v deželi an z Italijani v Sloveniji an ima evropsko dimenzijo. Špeter, večnamenska dvorana v petek, 8. februarja ob 18.30 predstavitev knjige Un libro racconta Knjiga pripoveduje Državni večstopenjski zavod S SLOVENSKO-ITAUJANSKIM DVOJEZIČNIM POUKOM v soboto, 9. februarja ob 19.00 - Speter, Beneška galerija Otvoritev razstave društva Kons “50x50” ob 20.00 - Dvorana slovenskega kulturnega centra Koncert dua Chiabudini-lpavec “Un tanguito para Pao” Institut za slovensko kulturo • SKGZ Slovenska kulturno-gospodarska zveza SSO Svet slovenskih organizacij • Društvo beneških umetnikov naš časopis tud na spletni strani wi/wvnoMmat^url La neve non ferma le maschere, il “Pust” dice già arrivederci Il Pust delle Valli del Natisone ha rinnovato, nel fine settimana e fino a martedì grasso, i suoi riti. Nonostante il maltempo - è caduta la neve, anche se non fino a bassa quota - a Rodda, Montefosca e Mersino, ma anche nei paesi di altri comuni, le maschere tradizionali hanno visitato le case dei paesi, portando colori e allegria. In un capannone a Bri-schis c’è stato spazio, domenica pomeriggio, per il carnevale dei bambini, e martedì sera per la festa conclusiva. A Montefosca sabato si è tenuta una serata nella quale alcuni “esperti” hanno mostrato come avviene il rito della vestizione dei “blumarji”. vedi a pagina 6 e 7 Il gallo (petelin) a Mersino domenica mattina Izšel Trin r'e petdeseti ov koledar t Predstavitev je bila v slovenskem centru v Špetru V slovenskem kulturnem centru v .Spetru je bila v četrtek 31. januarja dobro obiskana in prisrčna predstavitev Hlodič, Grmek - Občinska dvorana v nedeljo, 10. februarja ob 17. uri predstavitev KOLEDARJA 2008 in antologije V NEBU LUNA PLAVA, kjer so zbrana besedila s te prireditve od leta 1993 do 2007 Sodeloval bo pevski zbor Rečan Kulturno društvo Rečan Tankovega koledarja. Bili so prisotni tudi ugledni gostje in dolgoletni prijatelji Benečije, generalni slovenski konzul Jože Sušmelj, tolminski prefekt Zdravko Likar in predsednik Svetovnega slovenskega kongresa prof. Tomaž Pavšič, ki so sodelovali tudi pri vsebini letošnjega koledarja s spomini in razmišljanji o meji. Vsi trije so v svojih posegih izpostavili vztrajnost Slovencev videmske pokrajine ter naš prispevek h kulturnemu dialogu in slovenski kulturi. beri na strani 3 tednik Slovencev videmske pokrajine Četrtek, 7. februarja 2008 2 Dopo le primarie del 14 ottobre le costituenti locali Sabato nascono i circoli del PD Anche nelle Valli del Na-tisone e a Cividale, sabato 9 febbraio 2008 avranno luogo le assemblee locali che sostanzieranno la nascita del Partito Democratico sul territorio. La formazione politica guidata da Walter Veltroni infatti, dopo il successo delle primarie del 14 ottobre scorso, dove andarono a votare oltre tre milioni di elettori, sta portando avanti il processo di radicamento del partito sul territorio. Se infatti alle primarie si votarono segretario e dirigenti nazionale e regionali, la seconda fase vede ora l'elezione degli organi locali. Anche questi, é bene sottolinearlo, non nominati o cooptati, bensì liberamente eletti dai cittadini, all'insegna della massima trasparenza nell'attribuzione degli incarichi nonché della massima contendibilità degli stessi, caratteristica questa fino ad ora unica nel panorama politico nazionale (e non solo). Saranno i "circoli" l'unità di base scelta dal Partito Democratico in questa fase transitoria, nell'attesa che vengano approvati gli statuti nazionale e regionale. Gli elettori del Pd del 14 ottobre, nelle singole realtà comunali o sovracomunali nel frattempo costituitesi in circoli, verranno quindi chiamati sabato 9 febbraio a scegliere votandoli i membri dei direttivi dei circoli, composti per metà da donne e per metà da uomini. I diretti-vi nomineranno al loro interno il segretario del circolo, il nuovo segretario locale del Partito Democratico. Nelle Valli del Natisone saranno due i circoli che a-nimeranno la vita del Pd sul territorio. II primo ricomprenderà i comuni di Pulfero, San Pietro e Savogna, l'altro circolo ■quelli di Drenchia, Grimac-co, San Leonardo e Stregna. L'appuntamento sarà per sabato 9 febbraio a partire dalle ore 14.00, a San Pietro al Natisone presso il Centro Culturale Sloveno di via Alpe Adria n. 69 (per Pulfero, San Pietro e Savogna), e a San Leonardo presso il Circolo Culturale San Leonardo in località Merso di Sopra presso le scuole (Drenchia, Grimacco, San Leonardo e Stregna). A Cividale l’assemblea costituenteMel circolo del Partito democratico si terrà, come in tutto il resto della regione, sabato 9 febbriaio (dalle ore 14) presso la Galleria Spazio Corte 4 in Corte S. Francesco (dietro il municipio). S. Pietro al Natisone f Združena levica v Palmanovi To soboto bo v kongresnem središču San Marco v Palmanovi skupščina za združitev mavrične levice tudi v naši deželi. Sklicujejo jo deželna tajništva štirih strank - Stranke komunistične prenove, Italijanskih komunistov, Zelenih in Demokratične levice - z njimi pa še več predstavnikov civilne družbe, ki se prepoznavajo v vrednotah levice. Poziv, ki ga je napisal don Andrea Beliavite, so med Slovenci podpisali tudi Mario Lavrenčič, Igor Komel, Paolo Vizentin, Nataša Paulin, Boris Pangerc in Loredana Gec. Skupščina se bo pričela ob 10.30, ko bodo stekli delovni forumi, v katerih bodo razpravljali o štirih tematskih sklopih: o gospodarstvu, delu in okolju, o kulturi, šolstvu, raziskavi, o socialni državi, občanskih pravicah in zdravstvu, o miru, sodelovanju in preseljevanju. Namen tematskih forumov je omogočiti oblikovanje programa združene- levice tudi v naši deželi na osnovi prostega soočanja med ljudmi. Koordinatorji forumov bodo poročali na popoldanskem zasedanju, kjer bodo spregovorili tudi voditelji štirih levičarskih strank, ki nameravajo skupaj nastopiti na političnih in deželnih volitvah. 1 Pisnem iz K Stojan Spetič Kocka je torej padla. Volitve bodo sredi aprila, s starim zakonom. Desnica, ki se je bila jeseni razbila in kjer so letele psovke, je v hipu obnovila razcefrano enotnost in kot en sam mož že starta na oblast, ki je na dosegu roke. Leva sredina, če je še mogoče govoriti o povezavi, niti ne ve, kaj s seboj. In se pripravlja na poraz, z vsem, kar mu sledi. Mislite, da pretiravam? Kje pa. Ali se še spominjate, da Casini in Berlusconi sploh nista govorila, da je Berlusconi porušil Dom svoboščin in dejal, da je moral vse počenjati sam, ker mu zavezniki niso pomagali. In Fini, ki je za Berlusconija dejal, da mu ne preostane drugega, kot da pripoveduje stare vice. Bilo je, ko so se poskusi rušenja Prodijeve vlade s kupovanjem senatorjev izjalovili. Na desnici je vladala depresija. Potem so se čez noč odprla vrata. Berlusconiju je spet uspelo prevarati sogovornika, ki mu je ponujal sporazum o volilni in drugih sistemskih reformah. Cmi vitez ga je povlekel na led, nato pa pustil na cedilu. In kaj se nam sedaj obeta? Demokrati pravijo, da bodo na volitve šli sami, kar s sedanjim volilnim sistemom pomeni, da se odpovedujejo večinski nagradi in še tako redki možnosti zmage. Očitno že vedo, zakaj. Zlobni jeziki pravijo, da je za obzorjem vlada širokih zavezništev nekje na zmerni sredini, ki bi se dogovorila o sistemskih reformah, češ da ni ni- koli prepozno. Medtem bi opravili še obračun z nasprotniki v lastnem taboru. Vsak s svojimi. V tem primeru je zelo verjetno, da bo del volilcev obrnil hrbet svojim voditeljem in sklenil, da ne gre na volišča. Poraz bi bil katastrofalen. Druga možnost, ki mi je bolj všeč, pa je, da bi se leva sredina enkrat toliko zgledovala po desnici in našla pot zavezništva, pa čeprav ne popolnega. Recimo ob imenu premierskega kandidata in nekaj temeljnih točk programa. Mednje bi morali uvrstiti, tudi na prvo mesto, obvezo, da bodo - v sicer skoraj nemogočem primeru zmage - spore reševali za zaprtimi vrati, brez nepotrebnih in glasnih polemik. In še zadnja točka. Ker bo predsednika republike volil naslednji (in ne aprila izvoljeni) parlament, bodimo vsi skupaj hvaležni in ponudimo potrpežljivemu Romanu Prodiju predsedstvo republike. Takrat bo star 71 let in si zasluži urad na Kvirinalu. Mar ne? Lizbonsko pogodbo so ratificirali Slovenski parlament je prejšnji teden ratificiral novo, reformno pogodbo Evropske unije. Slovenija je tako druga članica EU, ki je ratificirala naslednico zavrnjene evropske ustavne pogodbe; kot prva je Lizbonsko pogodbo že decembra lani ratificirala Madžarska. Za ratifikacijo Lizbonske pogodbe je glasovalo 74 poslancev, šest pa jih je bilo proti. Lizbonska pogodba je bila podpisana 13. decembra 2007 v Lizboni. Gre za pogodbo, ki spreminja in dopolnjuje obstoječe temeljne pogodbe Evropske unije. Leta s 27 državami članicami trenutno deluje po pravilih, ki so bila pripravljena za delovanje EU s 15 članicami. Prenova je postala pomembna zlasti v luči novih svetovnih izzivov, kot so podnebne spremembe, zanesljivost oskrbe z energijo, mednarodni terorizem, organizirani čezmejni kriminal, priseljevanje, omogočila pa bo tudi nadaljnjo širitev Unije. V prid Lizbonske pogodbe obstajajo trije osnovni razlogi: večja učinkovitost pri odločanju, več demokracije zaradi večje vloge Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov, ter večja enotnost Unije v zunanjih odnosih. Da bo Lizbonska pogodba stopila v veljavo, jo mora ratificirati vseh 27 držav članic. Od vseh držav članic bo v postopku ratifikacije referendum glede Lizbonske pogodbe izveden le na Irskem, saj je skladno z njihovo ustavno ureditvijo obvezen. Ostale države članice bodo pogodbo ratificirale v parlamentih. Da bi se določbe pogodbe lahko uporabile že za volitve v Evropski parlament junija 2009, je kot ciljni datum za začetek veljavnosti pogodbe določen 1. januar 2009. Premier Janez Janša je v nastopu pred poslanci pred glasovanjem poudaril, da se v postopku ratifikacije vsaka država odloči sama, seštevek pa je tisti, ki na koncu pove ali je bilo teh pozitivni^ odločitev dovolj ali ne. „ Predsednik vlade je poslancem tudi predstavil novosti, ki jih prinaša Lizbonska pogodba. Nova pogodba ohranja večino vsebine, ne pa tudi oblike ustavne pogodbe, ki so jo na referendumih leta 2005 zavrnili Francozi in Nizozemci. Ena temeljnih točk nove pogodbe je krepitev odločanja s kvalificirano večino na račun soglasja. V reformni pogodbi je opuščeno izrecno sklicevanje na ustavnost, saj naj bi državljani Francije in Nizozemske ustavno pogodbo zavrnili v bojazni pred spreminjanjem EU v superdržavo. V nobenem členu niso omenjeni simboli EU, na primer zastava ali himna, ki bi nakazovali na EU kot superdr-žavo. Pogodba pa ohranja večino institucionalnih inovacij: funkcijo zunanjega ministra EU, ki je sicer preimenovan v visokega predstavnika unije zar zunanje zadeve in varnostno politiko, z majhnim popravkom število sedežev v Evropskem parlamentu (750 '+ 1, pri čemer predsednik ni vštet v poslansko kvoto), zmanjšano število komisarjev in možnost izstopa iz EU. EU bo imela enotno pravno entiteto, kar ji bo omogočalo podpisovanje mednarodnih sporazumov. Reformna pogodba predvideva tudi krepitev edine neposredno voljene institucije, Evropskega parlamenta, in spreminja vlogo predsednika Evropskega sveta. Ratifikacijo reformne pogodbe so v obrazložitvi stališč pred glasovanjem podprle poslanske skupine SDS, SLS, NSi, Desus, SD, LDS in Zares, poslanski skupini SNS in Lipa pa stajo zavrnili. Večina poslanskih skupin je v razpravi pred glasovanjem opozorila, da poslanci o vsebini reformne pogodbe unije niso bili dobro obveščeni, da razprava v parlamentu o tej temi ni bila zadostna in da sta vlada in parlament z ratifikacijo preveč hitela, (r.p.) Ai primi posti tra i paesi più verdi Stop alle province Il modello del governo sloveno, che aveva proposto di articolare la Slovenia in 14 province, è stato bocciato in parlamento. La settimana scorsa non ha infatti avuto la maggioranza dei due terzi richiesta. E quindi comincia a farsi strada l’opinione che troppe sono le distanze tra le forze politiche e difficilmente potrà essere portato a buon fine entro la legislatura. Tra i paesi più verdi Una ricerca del Centro per la qualità della tutela ambientale dell’Università americana di Yale, sulla base di un indice di efficacia di tutela ambientale (emissioni di gas, inquinamento dell’acqua e dell’aria, biodiversità, esperienze di tutela della natura) ha stilato una classifica di 149 paesi. Ai primi cinque posti ci sono Svizzera, Svezia, Norvegia, Finlandia e Costarica. L’Austria é al 6. posto, la Slovenia al 1 Sesimo, l’Italia al 24esimo, gli Usa al 39esimo posto. Fiducia a Mate Dopo una discussione di quasi cinque ore, il parlamento sloveno ha confermato la propria fiducia al ministro dell’In-terno Dragutin Mate. Un’interpellanza, in cui veniva accusato di aver agito in modo non professionale e illegittimo in diversi casi, era stata presentata prima di Natale da Lds e Zares. Dopo la discussione c’è stato il voto che riflette il rapporto di forze in parlamento: 42 voti a favore di Mate (i partiti della maggiornaza di centro-destra ed il Partito nazionale di Jelinčič, sempre schierato con il premier Janša) e 26 voti dalle file dell’opposizione per la sua destituzione. Cinque candeline Il 30 gennaio di cinque anni fa è stata deliberata l’istituzione dell’Università del Litorale che ha la sua sede a Capodistria. Il rettore Rado Bohinc in quest’occasione ha annunciato l’avvio di sei nuovi programmi di studio che saranno* connotati dall’approccio interdisciplinare e dalla dimensione intemazionale. Si tratta di discipline come la biodiversità, l’agricoltura del Mediterraneo, scrittura creativa, salute e turismo c così via. L’Università di Capodistria è attualmente frequentata da 6700 studenti, ha 594 dipendenti, tra questi 315 sono docenti e 119 ricercatori. Digiuno da alcol 11 giorno delle Ceneri prende il via in Slovenia, per il ter- zo anno consecutivo, il digiuno da alcol della durata di 40 giorni. E’ una forma di sostegno morale alle singole persone, ha detto il presidente della Caritas slovena, Marjan Turnšek. Può essere anche un test perché ogni persona verifichi il proprio grado di dipendenza dall’alcol. L’invito ad astenersi dal bere alcolici per 40 giorni è rivolto a tutti, ma in particolare ai genitori. La violenza nelle famiglie e gli abusi sui minori, come ha confermato anche il difensore civico, il più delle volte si accompagnano all’abuso di alcol. Cultura in vetrina In occasione della presidenza dell’UE, la Slovenia ha promosso a Bruxelles tutta u-na serie di iniziative culturali, dalla rassegna dell’arte pittorica e grafica del 20. secolo ad una mostra su Arte e apicoltura, dall’esposizione dedicata all’architetto Plečnik, ai concerti e spettacoli teatrali. L’obiettivo è di presentare gli a-spetti che contraddistinguono la sua cultura e il suo contributo all’arte europea. A ricordo della propria presidenza, il governo sloveno donerà un o-rologio verticale di Plečnik, che verrà posto nella sede del Consiglio dell’UE, ed un monolite in pietra del Pohorje nella piazza antistante. Kultura Pot iz Benečije v Brda in na morje “Pot Cilje Bliske” je naslov 40 minut dolgega videodoku-mentarca, ki ga je v okviru Interreg projekta pripravila ekipa Studijskega centra Nediža in so ga predstavili v Četrtek 30. januarja v slovenskem kulturnem centru v Spetru. Zbralo se je prav lepo Število ljudi, med katerimi jih je bilo precej tudi iz Brd, kjer so avtorji posneli srediSCni del filma, bili so tudi predstavniki kulturnega društva Briški griC iz Steverjana, ki je bil nosilec projekta. Evropski projekt Intrecci - Prepletanja je povezoval ves obmejni prostor od Benečije do Brd in naprej do slovenske obale in obenem tudi slovensko manjšino v Furlaniji Julijski krajini in italijansko v Sloveniji. Partnerji iz Benečije so bili Studijski center Nediža in KnteCka zveza iz Čedada ter gorska skupnost Ter Nadiža Brda. Cilja Bliska je bila ena od številnih ljudi, ki so iz Benečije hodili v Brda nabirat Češnje in kosit travo. Pripoved se je v filmu zaCela v Benečiji, s pričevanji starejših žensk v nadiškem dialektu. Sledil je prikaz dela, še redkega ročnega dela v briških vinogradih, v zadnjem delu filma je bila pot do morja in soli, predstavljeno je bilo delo italijanskega ribica iz Pirana nekdaj in danes in tudi težko delo v solinah, ki so ga sedaj skoraj opustili. Bruna Dorbolò, predsednica Inštituta za slovensko kulturo, je v svojem uvodnem pozdravu podčrtala pomen spomina, ki ga moramo ohraniti, ker brez tega ni pametne rasti. In ob tem še nujnost za slovensko manjšino, da zna gledati nazaj in istoCanso biti z misliijo obrnjena v prihodnost in odprta novim sodelovanjem. Prepletanja med ljudmi, ki živijo ob meji so bila kulturna in tudi ekonomska, je nadaljeval to razmišljanje tajnik Kmečke zveze Stefano Predan, ki je izrazil željo, da bi bil ta projekt le prvi korak na poti sodelovanja med manjšinama in predvsem, da bi se ponovno vspostavila povezava med beneškimi in briškimi kmeti. Predstavnik Zveze slovenskih kulturnih društev iz Gorice Vili PrinCiC je opisal glavni del projekta Intrecci -Prepletanja, rezultat katerega je etnografska zbirka v Brdih, kjer so zbrali nekdanje kmečko in kuhinjsko orodje ter vse, kar je bilo nekoC potrebno za delo v vinogradu in kleti. Sedaj je v pripravi še katalog z opisom predmetov in njihovim imenom v štirih jezikih. Sestavni del prikaza je seveda tudi videodokumen-tarec, ki smo ga gledali prejšnji teden v Spetru. V imenu Studijskega centra Nediža je na koncu spregovorila Stefania Carlig, omenila je raziskovalno delo o nekdanjih odnosih že zlasti med Benečijio in Brdi, ki je bilo potrebno za film ter o priložnosti za stik z neznano realnostjo, kot je italijanska manjšina v Sloveniji, ki jo je evropski projekt ponudil. s prve strani Pozdravil je, sicer nekoliko nerodno, tudi špetrski župan Tiziano Manzini. Uvodoma se je Michele Obit, predsednik kulturnega društva Ivan Trinko, spomnil na predkratkim preminulega Romana Tomasina in Ada Petdeseti koledar v Trinkovem imenu Predstavitev 1. februarja v slovenskem kulturnem centru Conta, ki sta bila pomembna stebra društva, Tomasino pa tudi eden od njegovih ustanoviteljev. Nato je urednica Lucia Trusgnach predstavila vsebino 240 strani obsegajoči koledar s prispevki 39 avtorjev iz Benečije in Rezije, Posočja in širšega slovenskega prostora. V njem je ocena prehojene poti v letu 2007, ki je bilo zelo uspešno glede uveljavitve naše skupnosti na ravni zakonsko priznanih pravic (Iole Namor), a tudi v daljšem obdobju, saj smo lani praznovali 30-letnico delovanja šole Glasbene matice v Spetru (Davide Clodig) in okteta Simon Gregorčič v Kobaridu (Vida Skvor), letos pa bo preteklo 40 let, odkar so beneški izseljenci v Svici ustanovili Zvezo Slovenci po svetu (Renzo Mattelig). Letošnji Trinkov koledar je jubiljeni, saj je petdeseti, Čeprav spremlja življenje slovenske skupnosti v Furlaniji že od leta 1953, ko je prvič izšel ob Trinkovi devetdesetletnici. Zamisel seje rodila leta 1952 kot izhaja iz dopisovanja med laži-škim župnikom Cuffolom in slovenskim misijonarjem med beneškimi delavci v Belgiji Zdravkom Revnom, ki je prav tisto leto zaCel izdajati dvomesečnik Slovenski glas Beneških Slovienju v Belgiji. Reven je bil veC let založnik Trinko-vega koledarja, ko se je vrnil domov je Založnik (Delavci iz Belgije) ostal le v Belgiji do leta 1967. To prvo, “izseljeniško” obdobje Trinkovega koledarja je v svojem prispevku predstavila Iole Namor. Na predstavitvi v Spetru Miha Obit, Lucia Trusgnach in Zdravko Likar Posebno poglavje v zborniku imajo seveda prispevki o meji. O novih perspektivah, ki se sedaj odpirajo za slovensko manjšino razmišlja predsednik SKGZ Rudi PavšiC, z različnih zornih kotov in tudi v krajevnih govorih so o tem vprašanju napisali svoje prispevke Jože Sušmelj, Zdravko Likar, Tomaž PavšiC, Anna Bemich, Riccardo Ruttar, Jožica Strgar, Luisa Battistig, Claudia Sala-mant in Adriano Qualizza. Sledijo prispevek o Čedermacih in Cedermaštvu Giorgia Banchi-ga, ki je orisal tudi lik beneškega jezuita Antona BankiCa, predstavitev gradiva o Trinku, ki ga hranijo v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici ter prispevek Branka Marušiča o Henriku Tumi. V naslednjm poglavju so prispevki v krajevnih govorih, v rezijanšCini (Luigia Negro in Silvana Paletti), v terskem dialektu (Bmna Balloch) in nadiškem (Lucia Trusgnach - Skej-cova, Gabriella Cicigoi, Ada Tomasetig in Andreina Trusgnach) ter zgodba o malih ko-špih in etnološki zbirki v Bre-ginju, ki jo je napisala Marta Mazora. V razdelku Naš skupni prostor Mojca Ravnik predstavlja razsikave o pustovanjih v Benečiji, Zdravko Likar Projekt poti miru v Zgornjem Posočju, Nataša Komac razmišlja o slovenski besedi med pripadniki slovenske manjšine, Danila Zuljan Kumar pa o sloven- skem lingvističnem atlasu v odnosu do Beneške Slovenije. Renzo Rudi je napisal o izgubi za beneško arhitekturo zaradi požara, ki je uničil Simonitti-jevo hišo v Spetru. O Plečniku na Primorskem je napisala Karla Kofol, medtem ko sta Ana Kruh in Miha Mlinar predstavila arheološko raziskovalno dejavnost med Nadižo in SoCo. V koledarju je še kratek spomin na Vlada Uršiča in Mana Bergnach, ki sta nas lani zapustila. Likovni vložek je tokrat posvečen fotografu Mariu Magajni, o katerem je napisal Dušan Udovič. V zadnjem poglavju je kot vsako leto slovenska bibliografija videnske pokrajine za leto 2006, ki jo je pripravila Ksenija Majovski iz Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Na četrtkovi predstavitvi v Spetru so bili tudi posegi številnih prisotnih avtorjev, med njimi naj omenimo Vido Skvor, ki je izpostavila sodelovanje med Benečijo in Posočjem, v prvi vrsti Breginjskim kotom, kamor vsako leto, že 15 let, zahaja Beneško gledališče s svojimi predstavami in že deset let predstavljajo Trinkov koledar, ki je moCno približal domačinom stvarnost Slovencev v Furlaniji. Letos bo predstavitev Trinkovega koledarja v Kobaridu v soboto 23. februarja. Bibliobus spet 14. febraaija Kot smo napovedali, bo bibliobus Goriške knjžnice Franceta Bevka prihajal v Dvojezično šolo v Spetru vsak mesec. Obisk bo navadno ob petkih, prihodnjič pa bo izjemoma pripeljal v Četrtek, 14. februarja. Knjige in drugo gradivo, ki ga prinaša bibliobus, si lahko izposodijo tako uCenci kot drugi, ki želijo postati Člani knjižnice. Kdor ima posebne želje, lahko knjigo tudi vnaprej naroči po elektronski pošti na naslov goriski.bibIiobus@ng.sik.si. VeC o bibliobusu in sami knjižnici dobite na spletnem mestu http://www.ng.-sik.si/, od koder imate tudi vpogled v knjižnične kataloge. Le scuole scoprono la biblioteca La biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone ha ospitato mercoledì 30 gennaio, nell’ambito di un progetto che prevede il coinvolgimento degli istituti scolastici della zona, la classe quinta della scuola primaria di S. Pietro. Assieme a Elisenia Gonza-lez gli alunni hanno dapprima “esplorato” il tema della multiculturalità per poi esprimersi con una serie di maschere. E’ stata anche l’occasione, per i bambini, di conoscere più a fondò un’importante i-stituzione culturale come la biblioteca. Aktualno Inviato dal Comitato Difendiamo il Craguenza Un documento a Ill v sulle cave nelle Valli Redipugiia-Udine ovest, accado perl’elettrodotto “Stiamo modernizzando il Friuli Venezia Giulia con programmi che non hanno precedenti e che anche nel settore delle infrastrutture costituiscono un salto di discontinuità”. Lo ha dichiarato l'assessore regionale all’Energia Lodovico Sonego che lunedì 4 febbraio a Trieste ha siglato un accordo con la Tema Spa, società statale proprietaria della rete elettrica di trasmissione nazionale. Con l’atto si dà avvio alla realizzazione di un nuovo elettrodotto in doppia terna da 380 kiloVolt che collegherà le stazioni di Redipuglia e di Udine Ovest. La nuova linea metterà fine al rischio, tutt'altro che teorico visti i casi di interruzione di servizio già verificatisi, di black-out". “Il nuovo elettrodotto - ha osservato Sonego - non costituirà un gravame ambientale per il nostro territorio poiché l’infrastruttura sarà realizzata a fronte di un consistente programma di smantellamento di elettrodotti esistenti, nel quadro di un'azione di razionalizzazione delle dorsali di trasporto". Per ogni chilometro del nuovo elettrodotto (interamente finanziato da Tema nell'ambito del suo programma di modernizzazione della rete) verranno smantellati 2,3 chilometri di altre linee ad alta tensione. Il progetto di Tema prevede pure che le attuali linee aeree da 110 kV che alimentano Udine e Spilimbergo siano sostituite da linee interrate. “Il tracciato del nuovo elettrodotto è stato definito di comune intesa dalla Regione, dagli Enti locali interessati e da Tema attraverso un lungo lavoro di concertazione che ha consentito di scegliere le opzioni progettuali di minore impatto” ha rilevato Sonego. Tema avvierà subito la progettazione dell'elettrodotto sulla base delle scelte di tracciato indicate nell’intesa o-diema, mentre si prevede che il nuovo elettrodotto possa essere operativo tra quattro anni. L'accordo coinvolge i Comuni di Basiliano, Campoformido, Lestizza, Palma-nova, Romans d'Isonzo, San Pier d'Isonzo, Santa Maria la Longa, Tapogliano, Trivignano Udinese, Viilesse, Bertiolo, Buttrio, Castions di Strada, Chiopris, Codroipo, Dignano, Flaibano, Fogliano Redipuglia, Gonars, Man-zano, Pradamano, S. Giovanni al Natisone, Sedegliano, Spilimbergo, Torviscosa ed Udine. Con un documento inviato nei giorni scorsi, il Comitato “Difendiamo il Craguenza” ha voluto informare il presidente della Regione, Riccardo Illy, sulla situazione delle attività estrattive che riguardano le Valli del Natisone. “Un contributo - si legge nella lettera che accompagna il testo - per un confronto tra cittadini ed istituzioni su un tema, quello delle cave e della difesa dell’ambiente, che riteniamo importante.” Il documento è suddiviso in otto punti che partono dall’esame della modalità con cui viene avviata la realizzazione di una cava per arrivare alla concentrazione di attività nelle Valli del Natisone: se ne contano, nei territori comunali di Torreano, S. Pietro al Natisone e S. Leonardo, ben undici. “Ci chiediamo - scrivono i membri del comitato -se il nostro territorio non ‘abbia già dato’ e se non sia il caso di valutare con più attenzione la densità di queste attività ed i volumi di roccia di cui si prevede l’estrazione.” Il documento inviato a Illy prende poi in esame l’uso che si fa della pietra piasentina (preminentemente per arginare corsi di fiumi e torrenti di altre zone della regione), l’incidenza delle attività estrattive su alcuni equilibri ambientali consolidati, l’uso che a volte si fa del denaro pubblico per riparare ai danni provocati dal trasporto di camion carichi di pietra o dagli smottamenti, il ruolo dei Comuni nella scelta se e dove ospitare le cave, la tutela di siti di significativo valore storico, ambientale e paesaggistico, infine la necessità di favorire alcune lavorazioni significative anche nel luogo di estrazione, accompagnata da controlli più severi sulle modalità di trasporto della pietra verso i siti di raccolta o di utilizzo. ZELENI , / LISTI te / Ace Mermolja Jezik in kultura sta naš obraz Slovenci smo se kot narod razvili in prepoznali v kulturi in jeziku. V zgodovini so nam namreč odmanjkali tisti konstitutivni elementi, ki so jih poznali veliki evropski narodi. Samostojno državo smo Slovenci dosegli komaj leta 1991 in z njo suverenost, ki je prej nismo imeli. Naš narodni razvoj se je dogajal pod Avstrijo, v kraljevini Jugoslaviji, po drugi svetovni vojni pa v SFRJ. Uživali smo večjo ali manjšo avtonomijo, ključne odločit\'e pa so potrebovale privoljenje oblasti, ki ni bila v Ljubljani. Iz teh razlogov smo na področju narodne identitete lahko kot embrionalni dokaz obstoja pokazali Brižinske spomenike. Kot otipljivi akt posebne etnične skupnosti smo pokazali prvi slovenski tiskani knjigi: Abecedarium in Katekizem (1550) Primoža Trubarja. Kot povsem zavestno odločitev za moderen narod smo pokazali Poezije Franceta Prešerna. Prva odločitev, da posežemo v zgodovino z uporom, je bila ustanovitev Osvobodilne fronte in to v hiši kritika in pisatelja Josipa Vidmarja. Tudi pri tej odločili so odigrali bistveno vlogo kulturniki, kot so jo pri slovenski osamosvojitvi. Ko praznujemo dan slovenske kulture, ki sovpada s Prešernovo smrtjo, Slovenci potrjujemo svojo zgodovino, ki je bila najprej jezikovna in kulturna in šele nato gospodarska in politična. Oziroma, bistvene politične zahteve je posredovala kultura. Slovenci se nikoli nismo znašli pod isto streho. Ko je danes Slovenija samostojna država, živimo Slovenci kot manjšine v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, na Hrvaškem in širom po svetu. Res je Slovenija polnopravna članica EU, res je polnopravno (celo Con un ordine del giorno il consiglio comunale di Savo-gna ha di recente richiesto al Consiglio regionale di modificare un articolo della legge 33 del 2002 al fine di concedere l’agevolazione dei contributi per l’abbattimento dei costi di riscaldamento domestico a tutti i Comuni montani, evitando la zonizzazione degli stessi. Il documento prende in considerazione una legge, recepita dal regolamento della Comunità montana Torre Natisone Collio, in base alla quale i contributi per l’abbattimento dei costi di riscaldamento delle utenze domestiche vengono erogati esclusivamente ai beneficiari residenti nelle zone classificate in fascia climatica F. “In tal modo - si legge nell’ordine del giorno inviato nei giorni scorsi ai maggiori esponenti della Giunta e del Consiglio regionale - vengono escluse alcune frazioni di fondovalle Il consiglio comunale di Savogna approva un ordine del giorno 4‘Contributi per il riscaldamento senza le zone dei Comuni montani” m Veduta di Savogna predseduje ji) vključena v evropske integracijske procese. Evropa pa le ni ena država in zato imamo tudi Slovenci različna državljanstva, osebne izkaznice, potne liste itd. Združujeta nas jezik in kultura. Slovenci so lahko kot posamezniki ali podjetja uspešni v politiki, športu, gospodarstvu, v prostih poklicih v državah, kjer živijo. Ti dosežki so nam lahko v ponos, v bistvu pa so individualni in ni nujno, da so narodno razpoznavni. Edini slovenski odbojkar, ki se lahko ponaša z olimpijsko kolajno, je Matej Černič. Ker je iz Sovodenj pri Soči, igra v Rusiji in nastopa v italijanski raprezentanci, ga slovenska javnost v Sloveniji v bistvu ni poznala. Tu je še drugo vprašanje, ki zadeva odnos osrednje Slovenije z manjšinami, je pa dejstvo, da če odpišeš jezik in kulturo, se lahko preprosto mimetiziraš. Če sta torej za vse Slovence jezik in kultura bistvena prepoznavna elementa, velja to toliko bolj za manjšine. Zgodba in zgodovina Slo- vencev v videmski pokrajini je različna. Te Slovence je Italija priznala komaj leta 2001 z zaščitnim zakonom št. 38. Priznala je tudi dvojezično šolo v Spetru, ki je bila prva v videmski pokrajini. Slovenski knjižni jezik je tudi zato v videmski pokrajini v rabi med maloštevilnimi ljudmi. Prevladujejo narečja, ki gredo od ziljskega v Kanalski dolini, do rezijanskega v Reziji in do beneških narečji. Vendar tudi omenjena narečja, posebnost kulture, nekateri zgodovinski unikati (Rezija je svojevrsten fenomen), skratka, kultura, ki je rastla iz ljudstva, pomenijo dragoceno znamenje, da smo tu: našo dediščino. Zavedam se, da je v času boga denarja, skrajnega individualizma, brezimne globalizacije, izgube smisla za skupnost in za solidarnost včasih težko ohraniti spoznanje, da sta jezik in kultura dragocenost, izročilo in prihodnost, ki nas vendarle delajo posebne: kot ljudi in narod. Morda pa je prav ta najboljši argument v prid slovenskega jezika in kulture: posebnost te odreši anonimnosti, ti daje smisel in podobo. Si v svojem, tudi če nisi na televizij. Zato se velja truditi za ta naš jezik in za to našo kulturo. Če imamo nekaj pomembnega in svojega nismo le roke in glava za delo, s katerim bogatijo drugi in o katerih odločajo drugi. che oggettivamente hanno lina media di temperature inferiore rispetto a quelle di quota, e quindi hanno c.osti supe- riori per il riscaldamento degli edifici.” Il consiglio comunale di Savogna ravvede la necessità di adeguare la nonnativa alle esigenze della popolazione, anche in vista di un riordino deH’ordinamento delle Comunità montane. Chiede inoltre che “il contributo venga e--rogato sulla base della semplice residenza della famiglia e non in base al reddito.” Domenica 10 febbraio, ricorrendo la Giornata della Memoria e nel 60° dell'entrata in vigore della Costituzione Repubblicana, saranno onorati i 23 partigiani Osovani e Garibaldini fucilati nel febbraio 1945 da un reparto fascista al servizio delle SS naziste. La celebrazione si terrà, come consuetudine, di fronte alla lapide che li ricorda, presso il cimitero di S. Vito. Alle 10.30 è previsto l'incontro dei combattenti della Resistenza, dei deportati, dei famiglia-ri dei caduti e della popolazione. Alle 11 ci saranno i saluti del sindaco della città di Udine Sergio Ce-cotti e del presidente del-l'ANPI provinciale Federico Vincenti, concluderà l'orazione ufficiale dell'assessore ai Lavori demografici del Comune di U- dine Franco Della Rossa. *** Il 31 dicembre 2007 si è spento Giovanni "Vanni" Padoan, commissario politico della Divisione Garibaldina "Natisone" durante la guerra di Liberazione. Nato a Cormons il 25 giugno 1909, Vanni Padoan emigrò insieme alla famiglia in Francia nel 1924, dove lavorò come carpentiere e venne in contatto con il socialismo d'Oltralpe. Tale esperienza lo segnò profondamente e, una volta rientrato in Italia, decise di iscriversi al PCI. Successivamente, a causa di questa sua coraggiosa scelta, venne condannato dal tribunale fascista e si fece alcuni anni in carcere. All'indomani dell'8 settembre iniziò ad organizzare nella sua Cormons i primi raggruppamenti partigiani che operarono dapprima nel Collio e poi nelle Valli del Natisone. Da quelle formazioni nacque la Divisione Garibaldi-Natisone, di cui Vanni divenne commissario. Con i suoi 15 mila uomini fu una delle formazioni più consistenti dell'Italia del Nord e contò, alla fine della guerra, ben 1500 caduti. Nella gremita sala civica del Comune di Cormons 500 persone hanno dato l'ultimo addio a Vanni, un saluto sulle note della canzone partigiana "Bella ciao". Sulla bara sono stati posti il fazzoletto rosso e il berretto da partigiano. Alla commemorazione erano presenti numerose autorità locali. Sono intervenuti il presidente del-l'ANPI di Gorizia Silvano Bacicchi che ha ripercorso la storia del “compagno Vanni”, ed il vicepresidente nazionale dell'ANPI Federico Vincenti che ha ricordato Vanni come “un uomo che ha dato coraggio ai nostri giovani nel freddo inverno durante il passaggio in Slovenia. La concordia ci univa e deve unirci ancora nelle nostre battaglie ideologiche.” Pisatelj Boris Pahor postaja znan tudi italijanskim bralcem četrtek, 7. februarja 2008 Slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor končno prodira v italijansko kulturno sceno. Beseda končno je umestna, Pahorjev prodor pa je znamenje, da se nekaj vendarle spreminja. Tržaški pisatelj bo letos, točneje, 26. avgusta praznoval 95-letnico rojstva (1913). Je čil in zdrav, dela, za sabo pa ima izjemno kulturniško in življensko pot. Pahor je napisal mnogo novel, romanov, esejev, dnevniških zapisov in sodi v vrh slovenske književnosti. Slovenija ga je večkrat predlagala za Nobelovo nagrado. Pahorjeva dela so prevedli v francoščino, nemščino in mnoge druge jezike. V Parizu je pisatelj doma, saj je v Franciji prejel tudi najvišje državno priznanje Legijo časti (Legione d’onore). Doslej pa je bil še najmanj poznan prav v Italiji. Nekaj njegovih del je doživelo prevod. Njegov najbolj znan roman Nekropolo (prvič izšla leta leta 1964) so prevedli in izdali v Večnamenskem kulturnem središču v Ronkah. Roman, ki govori o fašizmu, o koncentracijskih taboriščih, o trpljenju deportirancev, obenem pa o domači zemlji in Krasu ni presegel tržaške kultumo-politične meje. Letos se je očitno nekaj zgodilo. Italijanska založba Fazi Editore iz Rima je ponovno izdala italijanski prevod Nekropole s predgovorom Claudia Magrisa. V dnevniku Repubblika je izšla izpod peresa Paola Rumiza cela stran posvečena Pahorju in njegovemu romanu. Na prvi strani istega časopisa se je na prvi strani pojavila reklama romana. O njem je pisal Corriere della sera. Pahorjevo delo so predstavili med priljubljeno televizijsko oddajo Che tempo che fa. Po tretji mreži vsedržavnega radia (RAI) se je v oddaji Fahrenheit Marino Sini-baldi pol ure razgovarjal s Pahorjem. Skratka, italijanski medijski vrtiljak je nenadoma izpostavil Nekropolo Borisa Pahorja kot izjemno literarno in človeško delo. Vsi se sprašujejo, kako je mogoče, da je bil slovenski pisatelj iz Trsta toliko let v Italiji povsem nepoznan. Mi vemo, da se to lahko zgodi in kar rado. Smo pa lahko ponosni, da italijanska javnost pričenja poznavati-in priznavati pomembna dela slovenske književnosti. Prebiti začaran krog anonimnosti je namreč za slovenskega pisatelja, čeprav živi v Italiji, pot na Everest, (ma) La rassegna “Zadnja Confine - Ultimo Border - Last Meja”, organizzata dalle associazioni Navel e Hybrida, si terrà a Cividale, nella sede dell’Associazione Navel in foro Giulio Cesare, nel periodo del disgelo, tra febbraio e marzo, per celebrare la caduta definitiva della vicina frontiera italoslovena, ultimo residuo della cortina di ferro che rendeva la cittadina friulana estremo baluardo dell’occidente. Il titolo vuole però anche celebrare la natura dei protagonisti e degli appuntamenti, che si avvicendano in una sorta di mini rassegna ai con- II duo sloveno Orton propone musica elettronica pop sperimentale, creata con sintetizzatori, addizionata di nastri manipolati e ridisegnata tramite il mixer A Navel musica senza confine fini del mondo, o meglio in una parata di realtà che travalicano i territori musicali. In programma progetti raffinati e musicisti di rilievo come il friulano Renato Rinaldi (sabato 9 febbraio alle 21), gli sloveni Orton ed i portoghesi Curia (sabato 23 febbraio alle 21), l’apolide Tristan Honsinger (sabato 1° marzo alle 12) e la canadese Julia Kent (stessa giornata ma alle 21). Tutti musicisti che si espri- mono tra sonorità che risulta limitativo definire rock o jazz e che tantomeno possono essere etichettate come musica improvvisata o contemporanea: suoni che travalicano i generi e diventano così risultato di una continua evoluzione e rimescolamento di stili e culture. I concerti sono distribuiti in un calendario di tre appuntamenti per uno sguardo rivolto ad un futuro già presente, sempre più contaminato e privo di barriere, siano esse fisiche, culturali o mentali. Per maggiori informazioni: www.navel.fvg.it, www.hy-bridaspace.org Litus Rozajanski Dum rivawa 25 Ut Soči od Cirkola so se nalezli w Ukve za asembleo - Nejveč dela če bet za rivàt napisat librili “Trìduiine, tri kulture V soboto praznik kulture v Bovcu Litus to so 25 lit, ka tu-w Reziji dila te rozajanski kultil-rski čirkolo “Rozajanski Dum”. Za rumunet od iséh riči ma pa od wsiga dela, ka se naredilu lani ano ito ka bo se naredilu litus soči od čirkola so se nalezli w saboto 26 dnuw g'anarja tu-wnè w Ukve (Ugovizza) za asembleo. Občina Bovec bo ob 8. februarju, državnem kulturnem prazniku organizirala osrednjo kulturno prireditev na Bovškem. V sodelovanju s kulturnim društvom Golobar Bovec bo v letošnjem letu posvetila dogodek tudi 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja in 130. obletnici otvoritve čitalnice v Bovcu. Prireditev bo v soboto, 9. februarja 2008 ob 20. uri v veliki dvorani kulturnega doma v Bovcu. Ker je leto 2008 tudi leto medkulturnega dialoga bo prireditev imela tudi ta poudarek in sicer s tem, da bodo v programu sodelovali izvajalci iz pobratene občine Centa (Tarcento) iz Terske doline, izvajalci Glasbene matice iz Spetra v Benečiji - v sodelovanju s Slovenskim kulturnim središčem Planika iz Kanalske doline ter glasbena šola iz Tolmina z izvajalci iz vseh treh Posoških občin. Slavnostni koncert bo v znamenju klasične glasbe in predvsem črno belih tipk. Za Bovčane, ki so navajeni pevskih, folklornih ali gledaliških predstav bo ta sprememba gotovo dobrodošla in zanimiva. Sodelovali bodo: Iz glasbene šole Tolmin violinistka Tina Grego, harmonikar Jani Pavletič ter pianistka Ana Kravanja; iz glasbene matice v Špetru bo sodeloval harmonikar Leonardo Snida-ro; iz občine Centa bo sodelovala skupina harmonikarjev Gruppo Fisarmonicisti Tarcento. Slavnostni nagovor bo letos imel predsednik kulturnega društva Golobar Bovec Robert Trampuž, Uvodne misli in povezava programa pa bo v rokah članice gledališke sku-, pine BC gospe Erne WojCicki Germovšek. Ka je bilu nared lani? Lani čirkolo je pomagal tu-vv škuli wiičit po rozajanskin, tu-w ti parvi anu pa tu-w ti sri-dnji škuli, sta bila publikana dwa niimarja od Našaga Glasa, dicembarja je bil nared kolin-drin, ta-čiz letu je se paračal li-brin "Tri duline, tri kulture", čirkolo je pomagal naredit no lipé anu wridnè kazanje Rezije tu-w Sentjuštu, tu-w Sloveniji, je bila naréd g'ita ta-w Cerknico ano ta-w Ibjano, so se spravili bečavi za pomagat vasici Kropi, ka na jè mèla škode za wòjo hude ure, ka jè bila sa- tembarja, čirkolo jè bil pa tana KambreSkè 9 dnuw junja za fjèsto ka jè itàn anu ka na spo-maniiwa pa rejnika Menja Us-be, ka to jè bil dan briisar. Ise anu SCè driigih rači jè owdèlal lani čirkolo. Anu za litus? Pa litus se rrùsli naredit dwa niimarja od Našaga Glasa, dan jiinja anu te driigi dicembarja, tej wsakè lètu pa kolindrin, ka an Cè mèt litrate od kuškri'tuw zajtò ka pa kolindrin ma dwisti lit, ma nejveč dèla če bet za rivàt napisat librin "Tri duline, tri kulture", ka an rumunì od Kulturno društvo Rečan Vsi člani so vabljeni na letno sejo, ki bo v petek 15. februarja ob 19.00 uri pri Juožolnovi gostilni “Alla Cascata”. Sledila bo vičerja. Sei invitato/a all’assemblea annuale che si terrà venerdì 15 febbraio alle h 19.00 presso la trattoria “Alla Cascata” di Clodig. Seguirà cena per tutti i soci presenti. Dnevni red / Ordine del giorno: članarina - tesseramento 2008, obračun - consuntivo 2007, program 2008, razno - varie Za, de bomo viedel dost nas bo, te prosimo, de nam potrdiš tojo prisotnost! Per motivi organizzativi, ti preghiamo confermare la tua presenza al n. 0432 725077 oppure al n. 0432 725045 (sig.ra Mirella) entro lunedì 11 febbraio p.v. Ceramiche del primo ’900 in mostra a Cividale Un itinerario avvincente nella storia della ceramica dedicata al primo '900 (1910-40) è stato allestito presso lo spazio e-spositivo della sede centrale della Banca Popolare di Cividale grazie all'apporto delle collezioni private facenti capo a Maria Cassettini, Maiina Dolce e Paola Molinelli. Una raccolta di circa 50 pezzi di ceramiche sottolineano il sostanziale rinnovamento di quest'arte e confermano la particolare innovazione grazie a famosi artisti che hanno collaborato con le diverse manifatture: Galileo Chini, Giò Ponti, Len-ci con i suoi vari artisti, Piero Fomasetti, ecc. Come in tutti i paesi, anche in Italia l'arte della ceramica di questo periodo fu il frutto di una evoluzione delle esperienze del passato influenzate, più o meno, dalla moda dell'epoca. Diverse furono le manifatture che vennero attratte da questo nuovo gusto e-stetico: a Torino, Lenci con uno stile personalissimo, Caccia-puoti a Milano, Galileo Chini a Firenze senza tralasciare Can-tagalli, Zaccagnini e la Ginori. Sono inoltre esposte ceramiche austriache, ungheresi e danesi. A margine della rassegna, che potrà essere visitata fino al 28 febbraio, non stona uno splendido cassone d'organo originale del '700 da cui, in virtù di un restauro dell'epoca, è stato ricavato un elegante armadio. Rezije, od duline Sarmento tu-w Bazilikati, ito živi ta albanè-ška minoranča, anu od duline Amendolee, tu-w itèj dul'ini živi ta grèkarska minoranča. Isi librin an narèd ziz litrati od Santina Amedea, pisanja čejo bet od več judi od vse tri duline. Se misli pražantat isi librin warh satembarja, ko bojo se spontanih 25 lit Cirkola. Rudi za spomanot 25 lit Cirkola Cè bet narèd pa nò kazanjè ziz litrati anu timi starimi račami, Cè bet pa narèd dan konvenjo ziz drùgimi minoranči za rumunet da kaku rumunija morajo parklicat jùdi. Dopo se misli počnet pa te petnji librin "Pagine di storia -Resoconti di vita resiana" od lèèta 1991 dardu lèta 2000. Se misli tet pa w g'ito anu za isò bo skarbèl Severino Òjskin. Tu-w rivàt prešident od Cirkola jè spòmanol, da koj jè owdèlal čirkolo za leč, ka naša reg’un jè naredila za to slavinsko minorančo. Ta-z tò lètu ti od diretiva so se nalèzli anu ni so rumunili ziz konsajirji od reg'uni anu pa ziz prešidinton konsèja naše reg'uni, Alessan-dron Tesininon. Cirkolo jè pa poslal wsèn kapigrupo od reg'uni anu pa itèn ka so tu-w ti Sèjstnji komi-šjuni informacjuni, da ko to jè to rozajanskè rumuninjè zajtò ka kiri so bili jin rikle, da naSè rumuninjè to jè protoslavo. Protoslavo to na mòrè bet zajtò ka isaga langača nišči več ga rumuni anu so ga naredili spet iti ka študijajo te slavinske ru-muninja. Za zarobit čirkolo an pa vldèl, da koj to se dila anu se pravi w nè pa kùntra čirkola. Za isò čirkolo jè mažal tet ru-nunet ziz nin avokaton. To se raklo, da to jè karjè slabo, da na asočacjun ma se branit ne dilige asočacjuni ziz pomaga-njon od avokatuw! Isò to ni na lipa rič anu na kazè, da kaku kiri dila praz riàpjèta anu praz krajanče, dvi wridni rači ise ka ni be mèle valàt za wse. To jè bila pa na lipa anu wridna okažjun za poznat ito ka se dila tu-w Kanalski duline. Za isò marnò zahwalit Rudja Barthalota zajtò ka an lòpu nan popravil, da kaku to jè tu-wnè anu da koj se dila za daržat gorè to slavinsko minorančo. L.N. Kuo se spiede blumarska Capa Maškere, pust, imajo no veliko in bogato tradicijo v Benečiji in posebno v Podbu-niescu: marsinske, ruonške an posebno Canavarski Biumarji. Za no malo lieuš spoznat . — . ~ . giih tele zadnje, na skupina Skupina beneških upokojencu je šla v saboto v Canavarn za spoznat posebnosti tistega pustovanja beneških upokojencu - ki se sada skuSajo organizirati - je parpravla an dokaz tradicionalnih oblačil. V saboto popudan, v vaški gostilni na Canavarhe, Berto Laurencig, Žnidar, ki se spo-mne še od majhanega - an je Slo Ze no malo liet od tenCas -kuo se oblaCe blumarje, je za-Su no oblieko direktno na modelu (Sergio Balus). OdSu je ta na sred dvie arjuhe, brez jih vederbat - zak ankrat, po pustovanju, so jih nazaj zaSil an nucal tu pasteji - an je napravu model. Maria in M ilio Cencig pa sta spledla no “blumarsko Capo” uoz pa-luda. beri na strani 7 novi matajur ^ -------------------------------------------------------- Četrtek, 7. februarja 2008 Gli alunni della scuola dell’infanzia e primaria di Savogna sono gli artefici di un variopinto calendario realizzato, .all’interno del progetto Sentieri - Stezice e con il concorso di Comune e Comunità montana, in collaborazione con l’illustratore Moreno Tomasetig. I bambini hanno realizzato una serie di disegni, riferiti ai diversi mesi dell’anno, che hanno comunque attinenza con il terri- . torio e la storia di Savogna: il panorama del Matajur, i cappelli delle maschere di Montemaggiore, le pitture murali di Jakop Malar, la Velika jama ed altri. Un bel lavoro, da tenere appeso e conservare anche quando l’anno sarà finito. V nediejo zjutra se je v Marsine ponoviu pustni pohod po vasi. Marsinci - jih nie bluo do-st, puno od njih so muorli “preskočit” pust, zak so bli bouni - so se ponašali s petelinom an kokošjo, pa nieso manjkali pustiCi an druge maSkere. Sevieda, vasi so nimar buj prazne an samuo no malo ur priet je snežilo, takuo, da za se griet Marsinci so imiel ra-monike an kar so jim dal po hišah, Ce je bluo no malo vina al Zganja Se buojs. Stara tradicija se je ponovila tel zadnji konac tiedna tud v Ruoncu, kjer glavna lika sta bla strašen hudič an angel, ki ga tardno darZi na kietni, verigi, an v Čarnem varhu, kjer so Biumarji obnovili stare navade. Cepru lietos nieso organi-zal beneškega pusta, ki je vsako lieto privabu veliko obiskovalcu an maSkere iz drugih kraju, tradicija se je ponovila po vaseh. V BriSCah pa je lokalna Pro loco napra-vla kapanon, kjer se je pust v torak konCau z velikim praznikom an dobro voljo. Se priet, v nediejo popudan, je društvo Krocus imielo delavnico za otroke. Specialna žirija je na koncu nagradila narljeuše risbe, dizenje, go mez pust, ki-so jih napravli uCenci raznih osnovnih šol v Nediških dolinah. Parva nagrada je šla par-vemu razredu špetrske dvojezične Suole. Pust Petelin an kokoš, pustiči an druge maškere so v nediejo zjutra prehodil vasi s 6. strani Sta zaries strokovnjaka, ker palud, ki so ga pamesli u-pokojenci, ni biu glih te pravi. Na koncu sp zaluzil no dugo ploskanje. Gospa Vida Skvor iz Ro-bedišč je spomnila, de glih take maškere ku blumari jih imajo tud v Logijah, ki je vas blizu Breginja. Za napri bo trieba obnovit stare oblieke, an poglobit zgodovino naših mašker. Muormo ohranit telo veliko bogatijo an pokazat ki vaja. Diela je dost, an judi ki se brigajo pa vic. (Srebrna kaplja) četrtek, 7. februarja 2008 Dopo un lungo e difficile dibattito e una campagna di stampa tutt’altro che benevola e che per una “curiosa bizarna” si è svolta prevalentemente sulla pagine del quotidiano di Trieste, dove il deputato goriziano Alessandro Maran ha proposto addi- ' rittura il referendutn, il Consiglio regionale del Friuli Venezia Giulia alla fine di dicembre ha approvato le Norme per la tutela, valorizzazione e promozione della lingua friulana. E’ la legge n. 29 del 18 dicembre 2007. Il 27 dicembre e’ stata pubblicata sul Bollettino Ufficiale della Regione, ma le polemiche non si sono affatto placate. Così martedì 29 gennaio sono nuovamente scesi in campo l’Università di Udine, rappresentata dal rettore Furio Honsell, il Comitato 482, il Comitato per l’autonomia e il rilancio del Friuli e la Società filologica friulana in difesa della legge dal rischio di impugnazione presso la Corte costituzionale, come hanno chiesto la UIL regionale ed il consigliere regionale di FI Piero Camber, ma anche da attacchi definiti strumentali. Unanime è stato l’appello alla Regione ed ai parlamentari del FVG perché si adoperino a Roma per chiarirne i contenuti e per difendere quella che è una buona legge, come ha sotto-lineato il rettore prof. Honsell. Questa amministrazione regionale di centro-sinistra ha deciso di avviare una politica attiva di protezione delle sue minoranze linguistiche storiche ed affermare la pluralità linguistica e culturale della Regione. Lo ha fatto con la legge regionale per la comunità slovena e subito dopo con quella per la lingua friulana, sottolineando in quest’ultima anche la propria volontà di promuovere rapporti di collaborazione tra minoranze slovena, friulana e germanofona e tra le loro istituzioni ed inoltre di sostenere progetti comuni che valorizzino le diversità linguistiche e culturali. Ma che cosa prevede la legge per il friulano (29/ 2007)? Con questo strumento la Regione “tutela, valo-^ rizza e promuove l’uso della lingua friulana, nelle sue diverse espressioni”, “promuove la ricerca storica ed esercita una politica attiva di conservazione e sviluppo della cultura e delle tradizioni come componenti essenziali dell’identità della comunità friulana”. Dichiara e-splicitamente che il fine è “ampliare l’uso della lingua friulana”, ma ciò, aggiunge, “nel rispetto della ltbera scelta di ciascun cittadino” (art.l) che ha un’opportunità & /o'- S- .v* & ■ \> & & fi" ,4%^ ì oV vy v cN> . \P V5 ^ ^ \ ^ ;x° .xé .y . ^.y y iv ■.o'^ f// V ‘ • \ì>c xx ,n v© y A» cS' •S- X* r.« .01 .«x ,\X co'- y .o? V// • .ir S.-A . y .c© .<é> Norme per la valorizzazione e promozione del friulano che può cogliere o meno. I principi a cui la legge si richiama sono contenuti in diversi documenti internazionali, dalla Dichiarazione dei diritti universali dell’uomo alla Carta europea delle lingue regionali e minoritarie. In particolare attua i principi della legge statale 482, tenendo conto della legge 15/1996, la prima legge di tutela del friulano adottata dalla Regione Friuli Venezia Giulia. II territorio di applicazione è quello definito da quest’ultima oltre dieci anni fa. Sono possibili tuttavia, entro due anni, anche delle modifiche che devono essere motivate, adottate su delibera del Consiglio comunale e approvate con una maggioranza superiore ai 2/3 dei compo- nenti. Altro caposaldo della legge è la conferma della grafia ufficiale. La legge “assume come grafia ufficiale” quella già definita dalla legge 45/1996 e codificata dal prof. Xavier Lamuela. " Successivamente è regolamentato l’uso pubblico della lingua friulana, nei cartellonistica e nella toponomastica, così come previsto dalla 482. Sullo sfondo della legge c’è una grande attenzione alla qualità degli interventi e la legge introduce la certificazione linguistica, vale a dire la certificazione della conoscenza della lingua friulana che viene rilasciata da sog- L’insegnamento del friulano é inserito in un percorso educativo plurilingue con la compresenza delle lingue minoritarie e straniera rapporti con gli enti locali, nella comunicazione istituzionale e negli organi elettivi e collegiali oltre che nella getti pubblici e privati abilitati secondo modalità, criteri e requisiti definiti da un regolamento regionale su prò- Vse več vpisov V zelo živCni in polemični razpravi, ki je še zlasti po Časopisih spremljala sprejemanje deželnega zaščitnega zakona za furlanski jezik, je bilo slišati marsikaj neverjetnega-tudi iz ust pomembnih političnih in institucionalnih predstavnikov. Celo, da gre za izmišljeno manjšino. V resnici je slika popolnoma drugačna. Dovolj je, da pogledamo podatke o vpisih k pouku manjšinskega jezika v šolskem letu 2007/2008 v naši deželi torej pred sprejetjem deželnega zakona. (V kratkem bodo znani tudi podatki za prihodnje šolsko leto). Letos se je v deželi Furlaniji Julijski krajini prijavilo k pouku manjšinskega jezika (furlan-šCine, slovenščine in nemščine) 37.493 učencev. Podatek je zanimiv tudi zato, ker so zabeležili 17% porasta v primerjavi z letom prej, ko jih je bilo 32.126 in celo 27% v primerjavi s šolskim letom 2005/2006. Vzporedno s tem je raslb tudi število šol, kjer imajo pouk manjšinskega jezika. Drug zanimiv podatek je, da gre za 44,8% vseh učencev, ki imajo pravico do tega pouka, kar pomeni, da zanimanje je in veliko. Ce vzamemo vpoštev samo vidensko pokrajino, kjer ima pravico do pouka manjšinskega jezika 41.026 uCenev, ugotovimo, da se je k temu prijavilo 24.124 otrok, kar pomeni 58,75% vseh upravičenčev. V videnski pokrajini je 68% od vseh prijavljenih k pouku manjšinskega jezika v deželnem merilu. Pomenljiv je tudi podatek, da ponekod so se vsi uCenci posameznih zavodov prijavili k pouku manjšinskega jezika. To se je na primer zgodilo v didaktičnem ravnateljstvu v Codroipu (1.065 učencev), v prvem in drugem videnskem šolskem okrožju (1.108 v pr- vem in 1.134 v drugem) v Manzanu (980 otrok), Tava-gnaccu (1.015). Drugod so seveda ti odstoki nižji in se gibljejo med 20. in 30. procentom. Zanimanje za furlanski jezik je in nihCe ga ne more zanikati. Nov deželni zakon pa bo gotovo dal novo spobudo za ovrednotenje furlanščine. posta dell’Arlef (Agenzia per la lingua friulana). La chiave di volta della legge e contemporaneamente il metro per misurarne la qualità è l’approccio all’insegnamento ed all’apprendimento della lingua friulana che “sono inseriti all’interno di un percorso educativo plurilingue che prevede, accanto alla lingua italiana, la compresenza di lingue minoritarie storiche e lingue straniere. Il percorso educativo plurilingue costituisce parte integrante della formazione ad una cittadinanza europea attiva e di valorizzazione della specificità della Regione” (art. 12). E’ stato scelto dunque un modello avanzato, con uno standard europeo, che rappresenta certamente una sfida non da poco per la scuola e per gli insegnanti. Si possono dunque anche comprendere certe resistenze, ma non per questo accettarle. D’altra parte, anche se lo si è spesso scordato nel penoso e a tratti isterico dibattito dell’estate scorsa, la “legge madre” vale a dire la 482, prevede esplicitamente “l’uso anche della lingua di minoranza come strumento d’insegnamento” e chiarisce senza mezzi termini che il fi- m HI MM di Comumcazion al Cuadràt ne dell’insegnamento “è l’apprendimento della lingua della minoranza”(art.4). Molte polemiche sono state legate alla questione del silenzio-assenso che peraltro la legge non contempla affatto. Prescrive invece che “al momento dell’iscrizione i genitori, previa adeguata informazione, su richiesta scritta dell’istituzione scolastica, comunicano alla stessa la propria volontà di non avvalersi dell’insegnamento della lingua friulana”. Dunque si tratta di una scelta informata e consapevole. Nel settore dell’istruzione la Regione collabora con l’Ufficio scolastico regionale per “garantire l’armonico inserimento della lingua friulana nel sistema scolastico e per coordinare le iniziative di politica linguistica in ambito educativo” (art. 13). C’è un grande rispetto dell’autonomia scolastica e delle prerogative sindacali ed in sintonia con i vari soggetti sono previsti corsi di aggiornamento e specializzazione per l’insegnamento e l’uso della lingua friulana e inoltre la stesura dell’elenco degli insegnanti con competenze riconosciute per l’insegnamento della lingua friulana. La Regione prevede inoltre anche il sostegno finanziario agli istituti scolastici. *** Seguono gli articoli relativi alla promozione ed al sostegno dell’informazione in lingua friulana tramite radio, tv, stampa, internet. Particolare importanza viene poi assegnata alla politica linguistica relativa al friulano che fa capo alla Regione. Questa ha individuato nell’Arlef il suo braccio tecnico e scientifico, l’organismo ha infatti la competenza di definire gli indirizzi di politica linguistica, il coordinamento e la verifica degli interventi della legge. La legge prevede un Piano generale di politica linguistica, definito ogni cinque anni per garantire ai cittadini l’esercizio dei diritti linguistici, promuovere l’uso sociale della lingua, stabilire le priorità degli interventi nel settore dell’istruzione, fissare criteri e priorità per gli interventi nel settore dell’informazione e delle associazioni. E’ proposto dall’Arlef ed approvato con decreto dal presidente della Regione. Su proposta dell’Arlef, la Giunta regionale adotta ogni anno ,il Piano delle priorità d’intervento. La legge prevede infine un momento di confronto tra tutti i soggetti interessati. Il Presidente del Consiglio regionale convoca almeno una volta ogni cinque anni una Conferenza di verifica e di proposta per valutare l’attuazione della legge, (jn) šno uprašanje, buj pametno ku tiste na bakeki: Al bojo znal naši kamunski poglavarji kej napravt? Al bojo dielal radi kupe s šindakam (županom) Kobarida, Tolmina, an Kanala? Al so parpravljeni za tuole al pa se boio zgubjal za telin "Slovanom"? Kej je trjeba tudi odguorit telim “Slovanom”. Ja, ist sam se podpisu "eletto di lingua slovena". Tuole se mi zdi normal an mislem, de ni za obedno škodo, buj lahko zna bit kej hnu-cu! 2e od majhinega sem se navadu, de sim Slovenj, zak sim gauoriu "po sloviensko" an sim biu an bom nimar prepričan, de sim "Italian". Slovenskega jezika pa se nisem nikdar uciu an usedno sem znu se previdat, kar sem šu v Slovenijo. Ker sim biu ist študent, slovienska Suola je bila pre-poviedana za veliko škodo an našemu jeziku, ki ga obeden necje vic uCit tu družini an ki ima le naprej tarkaj sovražniku. Skoda je na ohranit telega našega jezika an naše kulture, kar se zgubi je zgubjeno za nimar. Michele (Miha) Qualizza Emigrata in Argentina era tornata lo scorso anno al paese natio Una lettera da Garin di Mariarosa Podrecca “Ho ricevuto con tanto piacere il giornale del 28.06.2007 con la bella ed affettuosa nota “Nei luoghi delTinfanzia”. Ringrazio di cuore avermi ricordata dopo tanti anni di lontananza dalla moja vas Ažla. Per il redattore delTarticolo un caro saluto e ringrazio la sua gentilezza di accompagnarmi durante l’incontro con il signor sindaco di San Pietro al Natisone Manzini. Colgo l’occasione per farvi un complimento per il vostro giornale con tante novità delle Valli, dei suoi incontri, le feste, l’economia, i cambiamenti... che ci aiutano a non dimenticare le belle u-sanze e la lingua slovena. Caro direttore, riceva il mio affettuoso saluto e l’augurio di tante belle cose”. Così ci scrive da Garin (Argentina) Mariarosa Podrecca, una nostra abbonata dimostrando ancora una volta il grande attaccamento alla terra natia dei nostri emigranti. Mariarosa vive in Argentina da quando era una bimba di nove anni, là aveva raggiunto assieme alla mamma Vittoria Cos di Faedis il papà Lugi Podrecca, emigrato da Azzida come muratore a Buenos Aires seguendo il destino di tanti nostri paesani. Ringraziamo Mariarosa per la bella lettera con l’augurio di incontrarla ancora qui, nella sua terra natia. SMARRITA domenica 3 febbraio sulla strada o nei pressi del rifugio Pelizzo sul Matajur macchina fotografica Konica Minolta, grande valore affettivo. Chi l’avesse ritrovata può telefonare al numero 0432/723157 Uamita tisto podobo!” Marino Gosgnach an Dino Azzolini, obadva iz Matajura, sta nardila an liep spomenik za vse tiste, ki se zvestuo uozejo gor po Matajure z mountain-bike, an tuole tudi za se spomnit na adnega njih parjatelja, Marina Iussig, ki nas je prezagoda zapustu. Spomenik je blizu cieste, ki iz matajurske vasi peje do Matajura. Na lesenem vedielanem čoku je stala na podoba moža na mountainbike. Kajšan je ukradu telo podobo. “Za dobruoto, tisti, ki jo je ukradu, Ce je pametan Človek, naj jo vame...”, tuole želijo Marino an Dino an vsi njih parjatelji. S troštam, de zaries tuole rata, napišemo o teli želji an gor na Novim Matajure. K Baudoum deCourtermj nedaVafTorre J VIZONT - Chialminis 1 Andavo per (il monte) di Cranj, nel ZawarSki (Villanova) ancora no tutte le amavo, ma la mia ancora no. 2 Cosa pensi, cosa credi a me basti tu (che ti prenda in giro) credimi pure che mi burli di te. 3 Andavo nello Stajarsko a vedere che fanno lo bevono (vino) 4 La prima è cameriera l’altra è cuoca la terza è l’amata del mio cuore Ref. Giusta di Chialminis, moglie di Tin Rogin, anno 1873 Mia madre ha detto: - Figlio mio, vieni a dormire; e io andavo a ballare, oppure a cantare. ZAVARH - Villanova Ref. Negro Angelo, SabotiC - 40 anni anno 1873 Quale abbigliamento avevano le donne di Villanova? Qualcuna aveva il vestito di coto- Po-Kràjbki seq-zódu, pò-Zawàrèki ne-Sè (te-uè), SÒW66 seq-lóbu, ma mi tege-nè (móje tge-ué) (moje te-nè). 2. iKftj mirili, knj ràjfoS, jns tjébo rat - mài) \kè za-nórc** te *11)41))? pro-ilxer vetjàmer), zii-nòrca* le >inii). Sei)-iòti« ua-ŠtAjenko glédat, kej djélajo; pljajo-gn. Pél va je kéuerca, dròga je kùxarca, trénja je ltìbica rnóga sarei. Ma - miti je - gila: «irny - alo, pùj ležat»; • jà - tei) - èow plòsàt, olply falalàt (Jaulàt). aia iKìko oblaitlo so - mjéle iene tàzA - Wàreai)? aie Katére o-mà ragadli), Mini laejeilnu. Dam-bòt su -uijèie ienè te-stiro fieraìssu bjèlo wòz-wòwue; facuiéte su-nyèlo bjèle 4aowu*-nltf> te-tè slptìr wùa-pròje (al! was-prèje). 8u - agile te pie ièr wùs - korjtaa; su - mjèle te kamUÒlu po - itone vtupt - wòwne, la bjèlu, lb éórnu, k po-ljète w-aràktcb w-mònajèlax; so - mjéle Jomiiòt ttr po - Ijéte. ne, qualcuna di misto - lana. Una volta le donne anziane avevano la cimosa bianca, di lana, i fazzoletti di filo, bianchi anche quelli oppure di seta grezza. Avevano anche la cintura nera di cuoio ed avevano, sotto la camiciola, d’inverno era di lana bianca o nera,... (Trad. Bruna Balloch) NOVI MATAJUR NAROČNINA 2008 Abbonamento ITALIJA..................... 34 evro EVROPA 40 evro AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (po avionu).......... 62 evro AVSTRALIJA (po avionu) 65 evro 5 VOLFfiNG® Comune di Drenchia So padli vsi konfini oku nas, ma tle v Dreki nic se na spreobeme. Je steklo že puno miescu, od kar je kajšan na-stavu na bakeko od kamuna tle v Debenijem pismo od tistih, ki se kličejo "Slavi" an so pruot usaki slovienski podobi. Tuole je uprašanje telega pisma: - "Slovene le valli del Natisone?"- Čudno uprašanje za tele naše cajte. An žalostno je mislit, de tuole briga tudi naše poglavarje na ka-munu. Zgodovina gre naprej za vse, tle v Dreki pa kajšan obracja oči od zat. Mislem, de tle v Dreki, buj ku drogot po naših dolinah, bi korle druge buj uriedne an skarbne uprašanja, za ree: Ki bo za naprej s telim praznim vasem? Zakej smo paršli do tuolega? Kej narest za spreo-bamit tolo štrafingo? Al bo še naprej živiela Dreka? Velika žalost me prime, kar videm de, za kajšne, nar-guorš problem ki je trjeba rešit tle par nas je zbrisat našo kulturo an naš materin jezik (naj ga kličejo takuo, ki ciejo je zmieram naš jezik). Prave-jo de je star, zaničan, de nie-ma obedne uriednosti. V Dreki al bojo znal kamunski poglavarji kej napravt kupe šindaki iz sosednje Slovenije? Oči obarnjene od zad Le tisti pravejo, de je pa- an tuole muorijo zastopit usi je trieba napravt kup s Slove- dielal kup med sabo. metno branit konfine, zak va- Drejčanj, posebno naši pogla- nijo za ušafat pomaganje sku- Europa je tuole ukuazala rjejo pruot nagobamosti. Sa- varji, če ciejo ušafat pomaga- oz "Obiettivo 3", 2007-2013, za de ljudje, ki žive na konfi-da je trieba mislit, de kadar nje za iti naprej. kjer je napravljenih parbližno nu bojo muorli ratat dobri pa- nagobarnosti ni vic, konfini Na naši bakeki tle v Debe- 140 milionu euru. Pomaganje rjatelji: tuole se mi zdi zaries so samuo za škodo. nijem bi teu videt druge novi- se ga ušafa samuo, če ljudje pametno. Tuole je zastopila Europa ce: novice ob projektu, ki jih ki žive na obieh kraju bojo Mi pride na miseu še kaj- četrtek, 7. februarja 2008 Risultati Pallavolo Maschile Vini Sbaiz - Polisp. San Leonardo 1 3 1. Categoria Valnatisone - Reanese 3-4 Pallavolo Femminile Polisportiva San Leonardo - Dlf Ud. 1-3 3. Categoria Trivignano - Audace 2-4 Prossimo Turno Juniores Riviera - Forum Julii 0-5 1. Categoria Allievi Torreanese - Valnatisone (9/2) Moimacco - Lib. Atl. Rizzi n.d. 3. Categoria Valnatisone - Cussignacco 3-0 Audace - Poggio Giovanissimi Juniores Moimacco Sacilese 2-2 Forum Julii - Arteniese Cussignacco - Valnatisone n.d. Allievi Donatello/B - Valnatisone 2-1 Serenissima - Moimacco Amatori Lib. Atl. Rizzi - Valnatisone Feiettis United - Filpa 3-4 Giovanissimi Bar Pizzeria Le Valli - Sos Putiferio n.d. Fortissimi - Valnatisone Polisportiva Valnatisone - Beivars n.d. Valnatisone - Cormòns Calcetto Amatori Paradiso dei golosi - Varmo 2-1 Filpa - Mereto di Capitolo (9/2) N. Udinese Sport - Merenderos 6-6 Dinamo Korda- Bar Pizzeria Le Valli (9/2) V-Power - Pizzeria Grizzly 5-5 Sos Putiferio - Il Gabbiano (9/2) Carrozzeria Guion - Tired Pigs 8-2 Ravosa - Polisportiva Valnatisone (8/2) Calcetto La Torate - Paradiso dei golosi (8/2) Merenderos- Osteria la Cjacarade (11/2) Rist. alla Frasca Verde - V-Power (8/2) Carrozzeria Guion - Rist. Morena (8/2) Pallavolo Maschile Polisp. San Leonardo - Flusystem (8/2) Classifiche 1. Categoria Maranese 36; Valnatisone 33; Aurora Buo-nacquisto Remanzacco 31 ; Riviera, Cjarlins Muzane 28; Lavarian Mortean, Palazzolo* 27; Arteniese, Reanese 25; Torreanese, Ancona Udine 23; Castionese*, Tarcentina 18; Latisana, OI3 17; Medeuzza 15. 3. Categoria Sagrado 36; Cormòns 35; S. Gottardo 33; Rangers, Azzurra 30; Pocenia 29; Audace 27; Villanova 26; Lestizza 25; Poggio, Ronchis 24; Moimacco 23; Pro Farra, Zompicchia 21 ; Trivi-gnano 11 ; Assosangiorgina 1. JUNIORES Bearzi 38; Forum Julii 37; Reanese 36; Ar- teniese 25; Venzone* 19; Riviera, Pagnacco 18; Torreanese, Union Martignacco, Graph. Tavagnacco 16; Fortissimi 14; Osoppo* 13; Ragogna 7; Majanese 2. Allievi Valnatisone 33; Esperia ’97 25; Forum Julii 21; Buttilo 19; Moimacco* 18; Ubero Atletico Rizzi* 15; Union '91* 13; Azzurra Premariacco* 10; Serenissima 9; Cussignacco 7; San Gottardo* 0. Giovanissimi (Regionali) Itala San Marco 43; Virtus Corno 38; Moimacco 35; Sacilese 34; San Giovanni Trieste, Comunale Fiume Veneto Bannia 30; Bearzi 20; Cormor 13; Torviscosa 6;Torre 4. Itala San Marco e Virtus Como ai play-off. Giovanissimi (Sperimentali) Itala San Marco 30; Donatello/B 25; Valnatisone 19; Virtus Corno* 17; Bearzi* 16; Cormòns* 10; Pro Romans* 9; Union '91*, Sangiorgina* 4; Tre Stelle 3. Giovanissimi (Provinciali) Valnatisone* 23; Forum Julii 21; Centro Sedia 20; Fortissimi, Azzurra Premariacco 15; San Gottardo 14; Cussignacco*, Buttrio 12; Chiavris, Aurora Buonacquisto 2. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 24; Filpa, Ziracco 19; Ba.col Lovaria, Gunners '95 Povoletto 18; Anni '80 16; Flumignano, Feiettis United 12; Latteria Tricesimo*, Dimensione Giardino 11; Rott. Ferr.* 10; Carrozzeria Tarando Tavagnacco, Warriors 8; San Vito al Torre 6. Amatori (2. Categoria) Pro Cargnacco 17; Birago bar 16; Trattoria da Raffaele 15; Amatori Calcio Pozzuolo, Dinamo Korda, Il Gabbiano 13; Amatori Cam-peglio 12; Sos Putiferio, Colugna 11; Bar Pizzeria Le Valli 10; Amatori San Domenico 9; Redsking 3. Amatori (3. Categoria) Amatori Beivars 19; Orzano, Ravosa 18; Poli-sportiva Valnatisone, Lovaria 17; Friulclean, Over Gunners 12; Carioca 11 ; Panda Calcio 7; Osuf, Gasthof Pork 5; Pingalongalong 4. Le classifiche amatori di 2. e 3. Categoria sono aggiornate al turno precedente. * Una partita in meno. Tanti gol in una partita che ha visto la Reanese prevalere sulla squadra allenata da Castagnaviz Valnatisone, fermata che brucia Bel successo dell Audace a Trivignano - Riscatto degli Juniores della Forum Julii - Ripartono bene gli Allievi La Filpa di Pulfero torna a vincere superando la United Feiettis - Rinviato il derby tra Le Valli e Sos Putiferio Inaspettata e bruciante battuta d’arresto casalinga della Valnatisone nell’incontro che la vedeva opposta alla Reanese. La squadra allenata da E-zio Castagnaviz, sotto di una rete dopo otto minuti, ha rimontato ed è passata a condurre alla fine del primo tempo grazie alla doppietta di Gazzino. Nei primi venti minuti della ripresa gli ospiti sono andati a segno per tre volte. Il gol di Antonio Dugaro sul finire della contesa ha reso meno amara la sconfitta. La Valnatisone è attesa ad un pronto riscatto del derby di Torreano in programma saba- to 9 febbraio alle 15. L’Audace di San Leonardo ha vendicato la sconfitta casalinga patita all’andata espugnando il campo di Trivignano. La formazione allenata da Robi Caucig ha proseguito la serie positiva andando a segno con Simone Cudicio, autore delle reti che hanno sbloccato e chiuso la gara, Daniele Cen-cig e Sergio Piccaro. Dopo lo stop di Reana pronto riscatto degli Juniores della Forum Julii che sono ritornati dalla trasferta di Magnano con un largo bottino firmato dalle reti di Luca Passa-riello, Alan Luis, Luca Zua- >,MIK(f) <£. Tj KRONOMETER, IGIÀVNI 50DNIK PlétALKA Elektronska TABLICA PISAL ‘ TREČI STRANSKI SODNIŠKA SODNIK ZASTAVICA / kOV4NEC E.ZNICA N0T£S) DRU6I Stranski SODNIK Četrti sodnik un risultato equo per quello che hanno fatto in campo le due formazioni. Nel campionato amatoriale di Eccellenza la Filpa di Pulfero è tornata al successo superando la United Feiettis. Un’autorete dei padroni di casa con Beltrame, una rete di Paluzzano che ha trasformato un calcio di rigore ed una doppietta di Almir Besič hanno consentito alla formazione guidata da Severino Cedarmas di portare a casa due punti. Sabato 9 febbraio alle 14.30 a Podpolizza di Pulfero è in programma l’incontro di vertice con la capolista Mereto di Capitolo. Sabato pomeriggio a causa del maltempo è stato rinviato l’attesissimo derby di Seconda categoria previsto a Merso di Sopra tra il Bar Pizzeria le Valli di Drenchia-Grimacco e la Sos Putiferio di Savogna. Stessa sorte anche per la Poli-sportiva Valnatisone di Civi-dale che doveva ospitare la capolista Beivars. Paolo Caffi Ginnastica artistica, a Lestizza in gara anche Aleksej Dopo mesi di allenamenti, il 26 gennaio a Lestizza si è tenuto il primo incontro del Campionato regionale di ginnastica artistica, cui ha partecipato anche la squadra Artistica 81 di Trieste della quale fa parte il giovane Aleksej Petricig di S. Pietro al Natisone. Gli atleti della società di ginnastica artistica monodisciplinare, nata nel 1981 nel rione di San Giacomo e specializzata nell’avviamento alla ginnastica artistica, sono riusciti a conquistare il primo posto, prevalendo per un decimo di punto sulla Ginnastica Triestina. A fine febbraio la prossima gara. La squadra maschile della Polisportiva San Leonardo La formazione di Prima divisione maschile di pallavolo della Polisportiva San Leonardo ha espugnato Codroipo superando per 3-1 la squadra della Az. Agr. Vini Sbaiz. La prossima sfida è in programma a Merso di Sopra venerdì 8 febbraio alle 20.30 contro la Flusystem di Pradamano. Le ragazze della Seconda divisione hanno subito una sconfitta per 3-1 ospitando le udinesi del Dopolavoro Ferroviario. La prossima settimana il campionato osserverà un turno di riposo. LE CLASSIFICHE Prima divisione maschile Caffè Sport San Giorgio di Nogaro 11; Lignano volley*, Polisportiva San Leonardo 9; Pittarello Reana* 8; Aurora volley Udine 5; Az. Agr. Vini Sbaiz Codroipo 3; Us Friuli Povoletto 2; Flusystem Pradamano* 1; Team Up. SICEM Udine* 0. Seconda divisione femminile Pulitecnica Friulana 24; Aurora Volley Udine 18; Il Pozzo 16; Pallavolo Faedis 15; Afa Estintori-Rizzi Volley 14; Polisportiva San Leonardo 8; Dopolavoro Ferroviario U-dine 7; Azzurra 6; Amga Energia 0. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge-dr2ave: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoCi raCun za Italip Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI Planinska družina benecije SOBOTA 1. MARCA ob 19.30 uri v gostilni “Alla trota” v Podvarščah (Podbonesec) 16. OBČNI ZBOR pozdravi - poročilo o dejavnosti v letu 2007 - finančno stanje - Planinska v letu 2007 (slike) Za vpisovanje na vicerjo poklicat v veCemih urah: Flavio (0432/727631 ), Mariso (0432/717001) ali Danijelo (0432/714303) Bo možno obnoviti Članarino ali pa se na novo vpisati v Planinsko! • Prodajam harmoniko diatonično Melodija, 1.200 evro. Telef. 335/5387249 Prodajam Fiat 600 leta 2005, 4.500 evro. Telef. 335/5387249 14. FEBRUAR SVET VALENTIN Ažla ob 10.30 sveta maša, žegan kruha svetega Valentina ob 19.30 sveta maša, pieu bo zbor iz Mojmaga po maši veselica pred cierkvijo Liesa ob 18.30 spuoved ob 19. sveta maša, pieu bo zbor ReCan, mašavu bo mons. Mateucig. Po maši v telovadnici veselica za vasnjane an za parjatelje UFFICIO APERTO ANCHE DI SABATO SABATO 23 FEBBRAIO LA REDAZIONE DEL NOVI MATAJUR RESTERÀ’ APERTA DALLE ORE 9.00 ALLE ORE 12.00 CAI Sottosezione Val Natisone ordine del giorno: - nomina del presidente dell’Assemblea - relazione annuale del presidente della sottosezione - approvazione dei bilanci consuntivo 2007 e preventivo 2008 - presentazione programma attività 2008 -tesseramento per l’anno 2008 - varie ed eventuali SABATO 9 FEBBRAIO 2008 ALLE ORE 20.00 Sala parrocchiale di S. Pietro al Natisone Assemblea ordinaria annuale dei soci del C.A.I. sottosezione Val Natisone Vsi vemo, de papež Benedetto XVI je Josef Ratzinger iz Nemčije, ampak malo kaj-San vie, de kadar je biu mlad, je imeu velik pa-sjon za avtomobilne glih ku njega rojak (connazionale), znani pilot Schumaker. V cajtu zadnjega obiska v Afriki, papež an njega šofer sta imiela se premestit (trasferire) od adnega miesta do drugega. Papež Ratzinger, ki je sedeu ku po navadi tam zad v njega velikim avtu, ki se kliče “Papamobile” je popraš u njega šoferja: - Pusti uozit mene avto, tle ki je ravna ci-esta, takuo se zmislem na moje mlade lieta, kadar sem biu an esperten šofer. Njega avtist je subit sparieu tisto papeževo željo. Ničku ustavu je avto, se usednu tja zad v velik “Papamobile” an pustiu volant v njega ruoke. Papež, ki se j’ ču ku pilot Schumaker je ničku parti-snu na ačelerator an subit zleteu po stuo an vic kilometru na uro! Malo cajta potlè, ker hitrost je bila 70 kilometru na uro, jih je ustavla afrikanska policija. Policjot, ki je imeu buj velik “grado” se j’ parbližu za mu narest multo an ku je zagledu papeža, mu je ponižano jau: - Morete iti žihar napri! Te drugi policjot ga j’ radoviedno poprašu: - Zaki si ga pustu iti napri brez narest multe? - Eh, Ce ti vieš kaj-šan poseban Človek je biu v tistim avte! - Kaj je biu, an kraj? - Vic, vic! - An cesar (imperator)? - Vic, vic! - Ki vic more bit? -je radoviedno poprašu kolega policjot. - Pruzapru ne viem, kduo je biu, pa je muo-ru bit te narbuj mogočen človek na sviete! Pomisli, de je imeu papeža za šoferja! *** Kadar je umaru papež Wojtyla, so vsi jokal na placu svetega Petra, samuo an mož je vrisku: -Juhuhuj! • - Zaki ste takuo ve-seu? - so ga poprašal. - Zatuo, ki muoj miedih mi je jau: niC pit, niC kadit an ženske vsako smart papeža! Juhuhuj! — Kronaka---------- Danieli Natisone 30 liet od tegà Na teli fotografiji videmo an part dielucu, ki so dielali v Danieli Natisone, kar je imiela še nje fabriko gor par Muo-ste. Fotografija je bla nareta lieta 1979. Pred fotograsko makino so se dieluci parstavli an moment priet, ku so zaCel dielat njih “turno” ponoč. S te prave roke so ta zad, stoje: Giovanni Dorbolò, Renzo Balutto, Tiziano Petri-cig, Angelo Spelat, Enzo Cer-noia, Italo Cemetig; ta spriet so pa Dante Specogna, Lorenzo Iuretig, Sergio Floram an Sergio Pecile. Za Sigurno tisti, ki se bojo videli, bojo veseli’tega, saj je nimar lepuo videt kaki smo bli... kako lieto od tegà! Četrtek, 7. februarja 2008 Čedad Uodica Žalostna oblietnica Jutre, petek 8. februarja bo deset liet, odkar nas je Andrea Obit zapustu. Ziveu je v Uodici, blizu SenCurja, njega korenine so ble v Kozci. Biu je velik dielovac an pošten Človek. Z veliko žalostjo se ga spominjajo Michele z dru- žino, Walter z Giuliji, Elda, kužin Angelo z Marcello an drugi sorodniki an prijatelji. Ankrat je mala Serena gledala telo fotografijo an vprašala je, kduo je tist mol z brado, an kar sem ji jau, da je biu nje nono, je tiela viedet vic od njega. Ga nie mai spoznala, pa sem siguran, de C e bi biu šele živ bi se rada igrala kupe. (michele) • • • “Donas ki je puno tontu je pa malo ljudi...” Gor z Gniduce so nam par-nesli tele lepe fotografije. Po navadi naš ljudje nam pamese-jo fotografije od otruok, od porok, od rojstnih dnevu.... tele krat ne, tele krat so nam pame-sli kiek, ki nas spominja na naše stare cajte. Je an skliedu-njak, ki ankrat so ga imiel v vsaki hiši. Jal so nam: “Donas je puno tontu an puno za jest... nie pa ljudi!”. Na adni fotografiji videmo pa Gniduco, kuo je donas: hiše lepuo postrojene an adne še na nuovo zazidane, družine z otruok... Konc koncev je adna med narbuj živimi vasmii srienjskega kamuna. Takale so gobe, ki jih Beppino Obrilu iz Zverinca ušafa vsako lieto. An če tel tle nie pru te pravi cajt za hodit po gobe mu želmo, de jih bo le napri take parnašu damu: lepe, zdrave an velike! “Con affetto”, dva vasnjana Četrtek, 7. februarja 2008 m “Gredo, gredo! Pustje gredo!” Je zaries kratak pust lietos! Za resnico poviedat, seda ki prebierata tel Novi Matajur, je že paršu h koncu. Na drugih straneh Novega Matajura bota prebieral an vidli, kakuo so pustinal po naših vaseh. Pokažemo pa vam tudi adno fotografijo, ki jo je naredu Marco Gorenszach v njega rojstni vasi, v Matajure kako lieto od tega. Je liepa, zak nam kaže naše domače maškere, ko gredo po vasi, ku ankrat, pobierat jajca, klobase an magar še kako staklenco vina za naredit potlè dobro an veselo vičerjo Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA in PROSTO PLAVANJE Corso di nuoto e nuoto libero v bazenu v Čedade od sobote 16. februarja do sobote 26. aprila info: Flavia 0432/727631 - Daniela 04321714303 / 731190 TELOVADBA PALESTRA od 8. februarja do 29. aprila v telovadnici sriednje Suole v Spietre palestra scuola media di S. Pietro al Natisone torek in petek - martedì e venerdì od 19.00 do 20.00 info in vpisovanje: Daniela 0432/731190 - 714303; Flavia 04321727631 (v večernih urah) Anita an Chad, naši novid po sviete Anita Tomasetig an Chad Murfy sta se oženila že malomanj adno lieto od tegà, bluo je na 23. junija. Njih žlahta, ki je pa seda dobila fotografijo, jim želj še ankrat, skuoze Novi Matajur, sreCno an veselo življenje. Chad Murfy je iz Kanade, an tam, v kraju Thunder Bay, živi tudi Anita Tomasetig. Priimak pa nam prave, de je “naša”. Nje tata je biu Rinaldo Martinu iz Dubenijega, na žalost ga nie vič med nami. Nje mama je pa Lucia .Marseu - Cempna iz Ruonca. Ze mlada sta bla Sla v Kanado. Anita se je tam rodila, zna pa guorit zlo lepuo po sloviensko takuo, ki sta ji od nimar guorila mama an tata. Skuoz njih be-siede an spomine tudi Anita se je na-vadla ljubit našo zemljo. Nji an nje možu srečno življenje tudi iz strani Novega Matajurja, ki ga tam v Kanadi takuo zvestuo prebierajo! Incontri di preghiera presso il Santuario di Castelmonte La comunità dei frati Cappuccini propone degli incontri aperti a tutti coloro che desiderano condividere un momento di meditazione alternando il canto, l’ascolto della Parola di Dio e il silenzio personale. Gli incontri si terranno dal 15 febbraio al 14 marzo, ogni venerdì alle o-re 20,30 presso il Santuario della Beata Vergine di Castelmonte. A R FA EEr~r■ - - - VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 -www.meteo.fvg.it slovensko@osmer.fvg.it ČETRTEK, 7. FEBRUARJA Pretežno jasno bo, ozračje bo čisto in suho. V gorah bo pihal močan severni veter, posamezni sunki bodo dosegli tudi gorske doline. V nižinah in ob morju bo pihal zmeren severni do severovzhodni veter z občasnimi močnejšimi sunki. PETEK, 8. FEBRUARJA SPLOSNA SLIKA Proti nam bodo v višinah prehodno pritekali močni in suhi severni tokovi, od petka bodo prevladoval anticiklon s severovzhodnimi tokovi. Zmerno oblačno bo, pihal bo zmeren do močan severovzhodni veter. Ob morju bo predvsem v popoldanskih urah zapihala močna burja s sunki, ki bodo v večernih urah dosegli do okrog 100 kmh. OBETI V soboto in nedeljo bo sončno, ob morju bo pihala burja. Temperature bodo skladne z dolgoletnim povprečjem. Najnižja temperatura (°C) Najvisja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 0/3 11/14 Obala 5/8 11/14 rc -4°C Najnižja temperatura (°C) Najvišja temperatura (°C) Nižina -2/1 8/11 Obala 4/7 8/11 Srednja Sredi n|a tempei njatempei ratura na 1000 m: peratura na 2000 m: -1°C -8°C Ure sonca lasno z mamo obl. »promonlj oblačno Sonc« mogla nizka obl. <&£) = = 12 ali vač »-12 6-9 3-6 3 ai manj ! ; „ , . ................................................... Zmanjšana Srednji veter Padavine (od polnoč do 24h) ..... e vidfevost 1~rT I -----1—r:——r.—r .-------j Nevinta oneg Inlralni rmaran mn^an rahla im«« __ JI_ «Lih. i * lokalni zmtren močan rahla zmtriM močna o brina il III o 3-6 m/s / >8 m/* è 0-5 miri i t 5-10 mm t t i i 10-30 mm 11 i tu >30 mm Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà 0432.510188-723481 Kras: vsriedood 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. GRMEK doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v Cetartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak , sriedo an petak od 15.00 do 15.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Camtvartr v torak od 14.30 do 15.30 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: vtorakod 15. do 15.30 vpetakod 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Sriednje v torak an četartak od 11.30 do 12. SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje v pandiejak an petak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 9. do 10.30 SPETER doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Spietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak an petak od9. do 11. v četartak od 9. do 12. vtorakod 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910 / 339.8466355 Spietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse Uste bunike al pa juda. ki imajo posebne težave an na morejo ib sami do Spitala "za prelieve", je na razpolago "servizio infermieri-sbco" (tei. 708614). Pridejo oni na vas duom. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 8. DO 14. FEBRUARJA Cedad (Fontana) tel. 731163 - Tavorjana tel. 715828 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 10. FEBRUARJA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Cedad (na poti pruoti Sencuiju) Agip Cedad (blizu Tre pietre)