List 22. Tečaj LVI. i Jzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr po poSti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje dom 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo Ljubljani se plača na leto n se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 3. junija 1898. mali list prav toliko plače vati za kolek, kakor veliki in Politiški oddelek. m bogati list, še večja krivica pa da se je s tem one mogočalo izdajanja cenejib listov. Časnikarski in kole darski kolek je eminentno kulturnosovražen davek, kateri Važne reforme. prvih dveh sejah na Binkoštih je vlada predložila poslanski zbornici nekaj vele važnih zakonskih načrtov, glede katerih želi vse prebivalstvo, da bi se čim prej je bil uveden z namenom, da se širšim slojem prebivalstva podraži duševna hrana in da se po možnosti zadržuje razvoj časopisja in s tem politična in splošna izobrazba prebi- y valstva. Žalostno, da se je bilo dobrih dvajset let boriti za odpravo časnikarskega in koledarskega kolka a uprav čudovito je, da je bilo sojeno Thunovemu ministerstvu, nemška nagajivcst in hudobnost že ne dovoli, da bi mogel lotiti ge tega ko je yender načelnik tega ministerstva o njih sklepati parlament. > na glagu? da je odločen reakcijonar. Najvažnejši predloženih načrtov se tiče kmetskega jak0 važna reforma je dalje odprava eraričnih mitnic. stanu in utegne postati za kmetsko prebivalstvo velike čudno, da se to že davno ni odredilo. Mitnice so bile za uveljavili, in da bi makar s porno čjo § 14. uveljavili, ker koristi. tem načrtom se določa prav znatno znižanje sedanjih pristojbin, katere je plačevati pri přepisu kmetskih posestev. Te pristojbine so bili ostanki tistih časov, ko je moral kmet plačevati davke za gospodo, ko so kmeta drli brez usmilfenja. Sedanje pristojbine niso v nobeni prebivalstvo veliko breme, velika ovira prometu in krivica, ker mora siromak ravno toliko plačevati, kakor bogataš. Država pa nima od mitnic skoro nič dobička. Dokler ni bilo železnic, tedaj so mitnice mnogo nesle in polnile so blagajnice državne še bolj pa blagajnice zakupnikov, pnmeri z vrednostjo posestev, a čestokrat so znatno pri- toda odkar je ves promet přešel na železnice, so se do pomogle, da je gospodarski propadel kmet, kateri je pre-vzemši posestvo moral izplačati znatne dote, povrh pa še visoke pristojbine. vladnim načrtom se odpravijo vsaj največje trdosti sedanje postave in naš tudi za naj manjšo dobroto hvaležni kmet bo že tega poboljška vesel. hodki jako skrčili tako da vlada njimi komaj po krivala režijske troške. Da tlačeni kmet po mitnicah ne bo žaloval, je pač samo po sebi umevno, 0 Končno je vlada predložila tudi načrt zakona o de-lavski statistiki. Za zakon sicer ne bo takoj uplival na Jako važna je vladna predloga glede odprave kolka gospodarske razmere, pač pa utegne postati za bodočnost do časnikov in koledarjev. Ta kolek ni délai časti naši velike važnosti. Sedaj nimamo nikakih statistiških po državi. V kulturnih državah so kolek že da\no odpravili datkov o razmerah delavcev. Ne vemo ) kako urejen in Avstrija je poleg TurČije jedina država, kjer se davek delavski čas, kake so mezde raznih delavcev, kako je še pobira. Časnikarski in koledarski kolek je nesel državi preskrbljeno žanje za slučaj nezgode, za slučaj onemoglosti dva in velik. pol milijona goldinarjev na leto. Ta znesek ni in brezdelja itd. itd., iz kratka, nedostaje nam statisti ako se primerja vsakoletnemu avstrijskemu budgetu, škega materijala i da na njegovi podlagi mogli spo Država ga lahko utrpi, a če se navzlic dolgoletnim bojem znavati delavske razmere in presojati delavsko vprašanje nobena vlada ni mogla odločiti, da odpravi časnikarski Druge države so nas v tem oziru davno prehitele so in koledarski davek î tiče vzroki temu globlje velikih sebno mala, a v socijalnem oziru jako napredna Švica časnikov, kateri imajo ogromne dohodke ni kolek nič Te reforme so nujno potrebne in občekoristno in preveč obteževal, plačevali so ga lahko toliko rajše, ker gotovo ga ne bo člověka, ki bi vzlic vsem pomislekom jih kolek varoval konkurence. Za manjše liste pa je vladi ugovarjal, ako jih izvede s pomočjo § 14. Pač pa bil koiek neznosno bremo. Krivično že to » da mora se utegne ugovarjati načinu, na kateri hoče vlada dobiti 212 pokritje za izpadek dohodkov od mitnic, časnikarskega primorana, pokazati nemškim nacijonalcem zobe. Razpustila je in koledarskega kolka ter od prepisnih pristojbin. Vlada obô. svet, ker je bil vlado na predrzen način provociral in ye postavil na stran graških revoltantov. Vlada je bila to storiti doižna radi svojega lastnega ugleda in radi državne avtoritete, a krivo bi bilo misliti; da se bodo vsled tega Gradčani strez- dajal na leto petnajst milijonov goldinarjev, a ž njim bi nili. Gradec je preveč zastrupljen, da bi se mogel premeniti. se ne pokrili samo prej imenovani izpadki, ampak tudi Nove volitve prine?o zmago najradikalnejšim nemškim nacijo- hoče namreč uvesti nov davek na prodajo sladkorja, na oslajene pijače, na čokolado in na likerje. Ta davek bi stroški za povišanje uradniških plač. tem davkom se najcem, a vzlic temu odobravamo vladni korak. Ta bodi Nemcem ne moremo sprijazniti, ker podraži tako že jako drago živilo, namreč sladkor, a takih davkov mi načeloma ne moremo odobravati. V Avstriji žive ljudje že itak jako slabo in zato nikakor ni pravično da se jim podraži še s katerim se v Avstriji v rev- v svanlo, žebti pa je, da ostane vlada konsekventna in da zatre vsako protizakonito gibanje nemških nacijonalcev v pri-hodnje z jednako eneržijo, kakor jo je pokazala sedaj. Nagodba. Avstrijska vlada se je dogovorila z sladkor oni isti sladkor ogersko vlado, da poskusi na jesen izvršiti prvo branje na- godbenih predlog v avs'rijskem parlamentu, a če se ne posreči, nejših hišah štedi na vse možne načine, dočim ga na potem hoče ogerska vlada podaljšati sedanji provizorij za jedno drugi strani izvažajo vsled velikih izvoznih premij tako na Angleško, da morejo tam naš avstrijski sladkor po ceni pokladati prasičem. leto parlamentarnim potom, avstrijska vlada pa ga uveljavi izvenparlamentarnim potom, namreč s pomočjo § 14., kar je ocitni absolutizem. Ogerska vlada stori to seveda samo proti do volitvi znatnih koncesij, kar bodo avstrijski davkoplačevalci Politični pregled. Državni zbor. Dne 1. junija se je zopet sešla po- slanska zbornica, da nadaljuje razpravo o jezikovnih predlogih. Opozicijonalni poslanci so nameravali koj od kraja podati dve obtožbi : jedno proti Badenijevemu ministerstvu radi časopisa „Reichswehr" 0 drugo proti Thunovemu ministerstvu radi raz-pusta graškega obč. sveta. Pričakovati je torej, da se prime-rijo viharne seje. Razmerje mej Thunom in mej nemško opozicijo se je radi graških dogodb pooštrilo in radikalci bodo zmernejše nemške poslance brez težav prisilili na najljutejši boj proti 'vladi. Thun je mislil, da bo vsaj za jubilejno leto izhajal brez konfliktov in ne da bi mu bilo poseči po najskraj- kaj hudo občutili v svojih Napaden poslanec pih. Tolpa madjarskih drž. po slancev je te dni na cesti napadla svojega tovariša drž. po- slanca Lepcsenya in ga grdo pretepla, ker je spisal o Kos-sutbu knjigo, v kateri je o tem lopovu povedal resnico. Belgija Ob jednem z ožjimi volitvami v francoski za senat parlament vršile so se v Belgiji nadomestne volitve in zbornico poslancev. Volitve so se vršile mirno Boj je bil mej klerikalci in socijalisti. Volitve niso izpale najugodneje za sedaj vladajočo klerikalno stranko. Izgubila ie mandatov, nasprotno so socijalisti mnogo napredovali zlasti glede števila glasov. Liberalci so le po nekod postavili samostojno kandidate, sicer so glasovali s socijalisti. Italija. Odstopilo je Rudinijevo ministerstvo. V raz- nejših sredstvih, toda kaže se, da to ne bo možno, da pride merah, kakoršne vladajo v Italiji, je vladanje težavno; nemiri odlocitev še pred cesarjevim jubilejem. in beda delajo preglavice ministrom. Največ ie pa Zasedanje delegacij. Letošnje zasedanje delegacij nastala glede je trajalo nenavadno malo časa in bilo vzlic jako mehki in navidezno glasni nemški obstrukciji tudi prav mirno. De- ministerska kriza, ker se ministri niso magli zjedeniti postopanja o omejitvi dohodkov duhovšČini. Vlada dolži namreč duhovščino, da je sokriva zadnjih nemirov in zato nastopa zdaj legaciji sta dovolili vse, kar zahtevala skupna vlada in oštro proti nji. Celo poroča se, da je izšel zadnje dni tajen tudi horendni naknadni kredit. Dovoljenje naknadnega kredita je odobravati, ker vender ne gre radi brez dvoma iz dobrega namena storjenega kršenja ustave kaznovati s tem, spravi državo v stisko. Ali delegaciji naperjan proti duhovščini. Kardinal Ferrari se ni dolgo ukaz, upal domov v Milan, ker se je bal napada. Papež pisal da se kardinalu in je vzpodbujal niega in bili morali zahtevati da vztrajajo v borbi zoper neresnico in katoličane v Milanu Leo XIII. i za vero. zadoščenja. Tega pa nista storili, pač pa sta šli v svoji servilnosti tako daleč, da sta celo sami prevzeli odgovornost za to kršenje. Ministri so kredit opravi čili v tajnih sej ah dotičnih odsekov, a ker delegatje niso silili na to, da te uzroke po- pravi v svojem pismu da so dogodki v Italiji sad semena, ki se je nekažnjeno sejalo po vsej Italiji na škodo vere s korupcijo idej in pačenjem običajev. Tudi se hoče papež v slu-čaji, da bo Italija le pritiskala na cerkev, obrniti s posebno iasnijo tudi v javni seji, da se mogli volilci o njih teht- spomenico do vseh evropskih vladarjev. nosti prepričati, so odgovorni za te milijone samo še dele- Francija. Soditi po iziđu zavrženih volitev v fran- gatje. Radovedni smo, kako opravičili, bodo delegatje svoje postopanje coski parlament, se je položaj v zbornici malo sprcmenil. Od 581 poslancev je 254 zmemih republikancev in 38 drugih, ni ral Regulacija uradniških plač Cesar sankcijo ki trdno stoje za vlado. To ne sicer močno večino bode pa ti akon o regulaciji uradniških plač. S tem so dobili urad skoro v vseh vprašanjih podpiralo tudi 44 monarhistov. Tako niki zagotovilo, da se davno potrebna in željno pričakovana regulacija uradniških plač že tekom prihodnjih mesecev izvede. Zajedno ali nekoliko kasneje hoče vlada povišati tudi dohodke uradnih slug. Za to regulacijo potrebni denar hoče dobiti z naklado na sladkor, poslajene pijače in likerje, katera naklada je ta republikansko-konservativna liga precej močna napram radikalni in socijalistični nasprotni stranki. Ker je kolonijalni minister Lebon pri volitvah pal, strašilo se je že po listih z padcem Melinejevega ministerstva. Pa to more z ozirom na izid volitev prav mirno ostati na krmilu, premembe bo bi nesla 15 milij gld. na leto tem dogodkom se po krije tudi izpadek vsled nameravane odprave časniškega in koledarskega kolka ima stopiti v velj s januvarijem prihodnjega leta. Ker ni upanja, da se ti zakoni uveljavijo parlamentarnim potom, bo vlada primorana porabiti 14 treba v ministerstvu, namreč da namesto Lebona kdo drugi nastopi. Propal je pri volitvah tudi državni tainik Delpeuch. Socijalisti so pri volitvah po številu napredovali, pa pali so njih glavni voditelji. Senzacijonalna poro- v Spanjsko-ameriška vojska. čila so přinesli minole dni časopisi o španjsko-ameriški vojski. Gradcu, tem središči pruso- Reklo se je, španjski admiral Ceivera je po ljuti bitki popol-filske agitacije, je končno prišlo tako daleč, da je vlada bila noma premagal ameriško glavno brodovje in da je zapovednik tega Graške homatije 213 brođovja admiral Sampson bil ubit. druge strani se je jedno veliko zaslugo imajo posojilnice na Kranjskem pa poročalo, da so Amerikanci premagali Spanjce. Oboje se je odpravile so namreč tako škodljivo oderuštvo s tem izkazalo kot neresnicno. Eesnica je le, da nihče ne ve nič pozi-tivnega niti o ameriškem niti o španjskem brodovju. Po morju ob Kubi bloditi semtertja brez pravega gotovega cilja in pře- žiti, kje bi najugodneje drug drugo zajeli in pokončali. Poročila so vedela povedati, da Španjci v kratkem zapuste Santjago. Sedaj se sliši, da je admiral Cervera izkrcal tu 800 topni- čarjev, 20.000 pušk in mnogo topov. Španjci menda utrjujejo Santjago kar mogoče, tako, da se mu nobeno sovražno bro-dovje ne more približati, iz cesar se sklepa, da je ta pristan določen kot zaslomba za vse operacije španjskega brođovja. ÁčfcdMfcťfcílíáBdb tfcáfíáfcáfe žfeíií? dbáti&řfed&Ažfcet«'!*1Vdfc Ml Obrtnija. 9 99999999999999999 99999999 999999999999 91 4.) Kreditne stvari (Konec.) Uspeh i obstoječi h zavodov kredit. z a osobni i da so obrestno mere za posojila globoko znižale. Pred ustanovljenjem posojilnice se je n. pr. v Krškem zahtevalo pri intabuliranih tirjatvab, kakor kaže zemljiška knjiga, 120/ 0) 100/ o ali vsaj 8%. Ni še minulo 4, 6, 8 let, pa so že isti upniki dajali posojila po da da 7o/01 6% in 5%. Pri v nekem kraju že obstoječi de je v istem kraju ustanovila po petilo se je tudi, narni zavod s tem sojilnica, znižal svojo obrestno mero za l*/f, kar je bil za novo posojilnico gotovo že prvi blagodejni účinek (Metlika), donosno. da Vse posojilnice pa delujejo na ta način plo-zaprečijo obilne eksekutivne prodaje in da obvarjejo marsikatero rodbino, začasno ali trajno, pred gospodarskim poginom ; rade posojujejo posojilnice kmetom, da se isti znebijo zastarelih dolgov na zasebnike ali tuje kase. jim prêté z eksekutivno dražbo. Verjeti se nam sme, da je velika zasluga ravno posojilnic, ako se dan za dnevom v uradnem listu bere manj eksekutivnih prodaj. V obče. Omenili smo že » da pripadajo udje kranjskih po občin in drugih korporacij) se le malo sprejme ; sicer pa njih vsprejem sploh ni dovoljen zadrugam, ki se ravnajo Krivico bi dělali obstoječim posojilnicam, ako bi tr- sojilnic najrazličnejšim stanovom. Jurističnih oseb (društev dili, da ne store vsega, s čemur morejo ugoditi osebnemu kreditu malega posestnika, kmeta. Dosedanje naše naprave v tem oziru bodo v nekaj letih popolnoma zado-stovale, ako se bo začeto posojilništvo do vel j krepko razvijalo, ako se bodo starim posojilnicam pridružile še ne-katere nove, ako bodo posojilnice svoj delokrog, kar se » po zakonu z dné 1. junija 1889. Mnoge posojilnice so si v svojih pravilih postavile za drugo nalogo, snovati go- spodarska društva ali jih vsaj podpirati. Do danes te tiče teritorija, pravilno omejile in ako bo pravi gospodarski duh prešinjal tako posamezne posojilnice, kakor celo skupno organizacijo. Kredit pri naših posojilnicah je mudile tako cen, kakor se ga cenejšega dandanes povprečno sploh ne debi, In to je velike važnosti za deželo, v kateri po-sestniki pri večjih bankah kredita sploh ne iščejo, pa ga tudi ne dobé. druge, gotovo hvalevredne, naloge še niso mogle povoljno rešiti, ker jim je že to velike skrbi dělalo, kako dobiti denar za prosilce posojil. Sicer pa s tem niso veliko za- ker deluje na Kranjskem kmetijska družba s svojimi mnogimi podružnicami prav marljivo in v do sego istega namena poboljšanja pravih gospodarskih razmer. Da se godile zlorabe, ko se jemlje na posodo, o Uspehi posameznih vrst kreditnih zadrug, posebno tem se sliši kaj malo v javnosti, število tako nesramnih Vpliv Raiffeisenovih posojilnic. posojilnic na gospodarske in tudi moralne prosilce v posojil znaša morda, kolikor moremo stvar pre gledati 9 10/ 0 vseh drugih. Kar se tiče vračanja po razmere njenih udov ter prebivalcev okraja, v katerem sojil, smo že omenili, da traja isto dostikrat 4 in še več delujejo, je splošno jako ugoden. Posojilnice budé v pre- let ; vender so posojila, ki bi se še pozneje vračala, redka. bivalstvu čut za varčevanje, jih vabijo, da vlagajo hra- Sredstva, katera uporablja posojilnica, da dobi izposojeni nilne vloge, ki jim nesejo lepe obresti, razun tega se denar nazaj, so pač različna; največ se navadno opravi z denarno stanje in vlagateljevi dolžnikov strogo nadzoruje lepimi in prijaznimi opomini; dostikrat plačajo poroki od strani posojilničnih nadzornikov. Posojilnice napeljujejo prostovoljno za dolžnika. Redki pa so slučaji, da je po- ljudstvo o skupnega delovanja ; kjer zaupa jeden kmet, sojilnica prisiljena stranko tožiti pri sodniji, à to vedno tam bo tem rajši zaupal drugi, in tako se shajajo ob uradnih izjem skoro ni — z uspehom. rijami i občevanju s sodnijo, s političnimi uradi, davka . niso imele posojilnice, kolikor nam znano dnevih v pisarnicah posojilnic kmetje iz različnih krajev, različnega premoženja, različne starosti itd. — jedni vlagajo, ker vedo, da denar ni zgubljen in da ga dobi drug kmet nobenih sitnostij. Ako so se tu ali tam pripetile majhne kot posojilo, dolžniki pa plačujejo nizke obresti in petak diference, tedaj so bile navadno tako malenkonstne da za petakom na račun kapitala. Pri posojilnicah, pri niso silile v javne pogovore katerih prevladujejo boljša načela Raiffeisonova, si ne morejo udje med sabo razdeiiti vsakoletnega dobička, ki se pridene rezervnemu fondu; kajti po principu tegamoža gré remuneracija . Nasveti za prihodnjost. Obsteječe posojilništvo se bodo v prihodnjem času delujočemu osobju predsedstva. Ako pre- na prav korišten način razvijalo ; gotovi dobri uspehi za segaja aktiva pasiva, tedaj tudi to ni nikomur v korist, nepreskrbljeno prebivalstvo na deželi pa so mu po našem ker se tudi rezervni fond ne sme razdeliti med ude. mnenju zagotovljeni le pod sledečimi pogoji 214 1 ) Jednostranskih načel, niti onih Schulze- Delitscha, niti Raiffeisena, ne sme nobena posojilnica preveč poudarjati in porabljati. 2.) Le v večjih sodnijskih okrajih je za dve poso jilnici dovelj obsežen delokrog; št. plačevalcem, 2. Davčne oblasti morajo tudi po preteku v členu 38. izv. pr . določenega roka onim pridobninskim davko-se izkažejo s pridobninskim plačilnim nalogom, še ni pravno moč zadobil, dovoliti, da pogledajo v pridob- ninski register, dokler je isti še v členu 38. št. 4 predpisani treh ali še več denarnih obliki v posesti davčne oblasti. zavodov naj se nikjer ne snuje. Pravi sedež posojilnici To velja zlasti tudi za pridobninske obdačence, ki so se naj bo sedež okraja, kjer se nahaja zemljiška knjiga, uradi, notar ali advokat, ki pospešuje denarni promet ter skrba za pravne razmere posojilnice na jedni strani, na drugi stvo je trgovski in obrtniški zbornici naznanilo, da se v teku prireditvene dobe v smislu § 66. oseb, davčni zakon na novo obdačili. Novi menični blanketi. C. kr. finančno ravnatelj- bodo pa jo zamorejo prav krepko materijelno podpirati. vsled odlokov finančnega ministerstva z dne 24. in 29. aprila 3.) Ker se hranilnice v deželi ne smatrajo dolžne, 1898 št. 20346 in 13992, objavljenih v drž. zak. st. 73, ali pa tudi niso v stanu i da bi 74 in 75 s 1. j ulij em 1898 začeli prodaj ati novi uradni me pospeševale personalni blanketi, novi uradni blanketi za trgovske nakaznice o kredit dežele, bodisi direktno ali indirektno s tem, da bi podpirale posojilnice, za to so te slednje brez izjeme mo- ralično prisiljene, da pristopijo k edinemu velikemu za vodu tega smotra « » Centralni posojilnici slov. a » Cen- denarnih plačilih z največ na 8 dnij omejeno plačnostjo, sled-njič novi uradni prometni blanketi Dosedanji blanketi se bodo po razmerji kolikor jih je še v zalogi pri prodajalnih uradih Ljubljani c. kr. deželni plačilni urad, na deželi c. kr. davčni uradi) še do 30. novembra 1898 zraven prodajali in traîna posojilnica slovenska" je poklicana izjednačiti denarno Se lahko do vštevši 31. decembra 1898 porabljajo. stanje vseh slovenskih dežel ter spraviti isto v ravnotežje. dobi se bode njih poraba smatrala za prestopek postavne kolkovné dolžnosti. Neveljavni in še ne porabljeni preostali blanketi se bodo, držeč se dotičnih zakonitih določil, od 1. januva-rija do vštevši 31. marca 1899 pri založnih in prodajalnih Ljubljani deželni plačilni urad in na deželi davčni Zato pa so vse slovenske posojilnice, ki imajo doma pre- odvečno gotovino, zavezane vlagati isto v „Centr, pos slov." podajati mladim, majhnim zavodom potrebne tečne hrane. uradih uradi) z novimi uradnimi blanketi iste kategorije brezplačno jedno vprašanje nam ostane; kaj je z „omejeno" zamenjavali. Dotične vloge strank so kolka proste Naposled in kaj z „neomejeno" zavezo pri naših posojilnib ? Katera je koristnejša ? Katera bolj priljubljena ? Iz skušnje vemo, da, kadar se ustanavlja v kakem kraju posojilnica, zahteva velik del, posebno premožnejši del udov, da se dá posojilnici „omejena" zaveza. Ustanovitelji posojilnice pa priporočajo bolj „neomejeno" zavezo po dobrem preudarku, se o priliki te nove izdaje posebno opozarja na uvedbo ničnih blanketov za 2 kroni s slovenskim besedilom. me- ífcíti í&fiiífc & Ý; fr, fr, fr, fr, fr, fr, frifc ififri fr, fr,fr,fr,fr, & &frifri friitl tit Žfr €z i « Kmetijstvo. » » poudarjajo njeno korist in navadno tudi zmagajo. Ako je Agrarno ffibanie na Nemškem pa posojilnica enkrat ustanovljena, tedaj je jednako pri- 6 5 J ljubljena in uživa isto zaupanje, ako ima jedno ali drugo (Dalje.) zavezo. Ako se je pa ustanovila posojilnica z omejeno za- Drugi splošni uzrok stiski pa zade va samo večje vezo, tedaj se ne more spremeniti v zadrugo z neomejeno posestnike, kateri ne prideljujejo samo toliko, kolikor zavezo s tem, da bi si dala premeniti; kajti nadsodišče treba za domačo rabo, ampak ki svoje pridelke spravljajo je v takem slučaju določilo, da mora tak predlog pod- v kupčijo. Ta uzrok je konjunktura. Prememba konjun-pisati přeje celo število tedanjih udov posojilnice. Tak kture je toliko nevarnejša za posestnike, kolikor bolj ka- korak ste namreč hoteli napraviti dve posojilnice na No- pitalislično ti gospodarijo. Nezadolženega manjšega po-tranjskem; kljubu temu napredujete obadve prav čvrsto sestnika, kateri doma vse porabi, kar pridela, ia kateri tudi pri „omejeni" zavezi. ima samo skrb, kje dobiti tište goldinarje, kar jih mora Obrtnijske raznoterosti. imeti, da plača davke, kupi obleko itd.. tega se konjunktura prav nič ne tiče. Cena žita mu ne kvari spanja, ker ne upliva na njegove produkcijske troške, in ker ne C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo tr- upliva na ceno živine î mu daje kar potřebuje denarja govski in obrtniški zbornici sledeči ukaz finančnega minister- Veleposestnik, ki porabi sam le jako neznatnn del svojih stva z dne 27. aprila 1897, št, 21.086: „Vsled predloženih pridelkov, ki sam nič ne delà, ampak prepušča svojim pritožb, da se oznanila o izpoložitvi pridobninskih registrov uradnikom, da vodijo kmetijo in razprodajo pridelke, pa dovolj ne objavljajo, pa da se tudi neglede na to pridobnin- i i • i t i i j • i i i skim davkoplačevalcem za utemeljitev njihovih morebitnih pri- J® °đ kon'unkture tako P°Polnomi odmen> kakor ™*k zivov ne nudi v žalostni meri prilika, upogledati v pridob- trgovec ali tovarnar. Njegovo gospodarstvo nima druzega ninske registre, ukazalo je finančno ministerstvo, da je' v bo- namena, kakor doseći kolikor mogoče visok dobiček, kar dočih slučajih ravnati naslednje : Davčne oblasti morajo razglas o izpoložitvi pridobninskih registrov ob ednem z objavo, ki je v kraju navadna, in s pri občenjam v uradnem listu naznaniti tudi trgovski in obrtniški zbornici svojega okraja, kateri je na prosto dano, da je samo mogoče, ako so produkcijski troški dosti manjši kakor skupilo za pridelke. To skupilo pa je odvisno od konjunkture Od 1840 do 1873 je konjunktura imela vedno rastoč značaj, to pa vsled tega, ker se je ukrene morebiti nadaljno razglasitev v dnevnikih ali kako prebivalstvo množilo, ker se je industrija razvijala drugače. ker se produkcijski troški niso dosti pomnožili, dočim je stalno 215 rasla potreba po kmetijskih produktih in so se torej do- nanjo tako pripravljen, kakor trgovec ali fabrikant ? ako hodki posestev vedno množili. Mnogi veleposestniki in hoče obdelovati posestvo kapitalistično kot privatni lastnik. zakupniki veleposestev so silno obogateli. „Krah" 1. 1873. Tako pa delajo vsi veleposestniki na Nemškem, a čim je vse to predrugačil. Tovarniški delavci niso več zmagovali večje je posestvo, toliko bolj kapitalistično se obdeluje. visokih cen živil, ker so prišli v znatno slabše razmere » (Konec sledi.) vse je hiralo in mej ljudstvom bi bila zavladala strahovita beda, da se ni produkcija žita sosebno v severni Ameriki neizmerno pomnožila in da ni Amerika s svojo konburtnco prisilila nemških producentov, da so zni- ef. ft&&&&&&& ífcá^fcllHttfct^tl^ ft&ftí&fe t; . i ti ri Poučni in zabavni del. » ..............»......................................»........................................................ žali renta ceno žita. dobrih letih 1 ko bila zemljiška postala velika, se je tudi cena zemljišč znatno povečala, saj ni cena zemljišč nič druzega » kakor v pravem času Povest; spisal I. Podnanósec. kapitalizovana renta. Kdor je svoje' posestvo drago kupil (Konec.) in si dvetretjini kupščine izposodil in tacih kup čij V. je bilo največ tisti Aiti obresti od hipotečnih dolgov ni mogel več plačevati, ko je bila padla cena pridelkov. Le mimogrede bodi omenjeno, da so prav pogostoma kupovali veleposestva taki ljudje, ki niso imeli denarja niti za nakup kmetskega posestva, ki sami niso znali in niso hoteli delati, ker so hoteli gospodsko živeti, kakor so vajeni aristokratje. Ti ljudje so se obremenili s takimi dolgovi, da jih ne bi mogli zmagati, tudi to bi bila ostala konjunktura vedno ugodna. V še večjo stisko so jih spravili produkcijski troški. Mezde se niso zvišale. Omenjeno bodi ali vsi trezni nacijonalni ekonomi sodijo, da do hodki ne bili tako silno narasli, da so posestniki mezde v dobrih časih zvišali, vsled ćesar bi ne bila cena po-sestov postala nenaravne velika. Simen Kralj je ozdravil in čakal samo ugodnega vremena in pripravnega časa, da bi naperil tožbo proti Žilčkarju. Povedati moramo, da ga ni bolezen v njegovi skoposti izpremenila prav nič. Šimen prej ostal je tudi poslej. Ker je bil prijatelj s sodnikom, upal si je toraj svoje dolžnike tlačiti s težko. Tega se sicer ni lotil, napovedal je pa Žilčkarju tožbo in pravdo nekaj mesecev naprej. „Tudi če grett, rekel je jezno, „zadnja krava iz hleva, vedeti moramo, če se sme tako tajiti poáteno odštete, pošteno přejete in nikdar vrnene denarje". Popje na drevju se je napenjalo, tu in tam je že ocvetel dren in kačje grozdje, češnje so čakale samo še prvega solnčnega dneva, da se posujejo z belimi Toda državni in občinski davki, katere je tudi šteti šopki, prav v tistem času je izvedel Šimen Kralj se- mej produkcijske troške ? so mogočno narasli, umetna veda v svojo veliko žalost, da je njegova pravda proti gnojila pa stanejo tudi ogromno mnogo čim bolj pada Žilčkarju po tolikih letih izgubljena v prvi instanci. cena pridelkov, toliko bolj skuša posestnik pomnožiti Nekaj časa je hodil sem ter tja kakor brez uma, potem množino pridelkov tem pa se zopet le znižuje cena, je pa stopil k mizi, udaril s pestjo ob vogel, da je votlo ker se več producira, množe se pa produkcijski troški. odmevalo po nizki sobi, rekoč: To je iako zanimiva točka, katera je nacijonalnim ekonom prouzročila že mnogo preglavice. Agrarci pravijo, da krivično, zahtevati, naj dajejo kmetijske pndelke po tisti ceni kakor se dobivajo v deželah, kjer so produkcijski troški nizki Produkcijske troške zvišuje umetno gnojenje na pr. s čilskim salpetrom. Pruski posestnik pošilja svoje pridelke in kar je ž njimi vzel iz zemlje redilnih snovij v Berolin, snovi pa nadomešća s stvarmi, katere je dobil iz južne Amerike, to pa naj mu plača tiati, ki je njegov kruh, in ta posestnik zahteva celo, naj bo vsak primoran i jesti njegov od drugod, kruh » in ne kupovati pridelkov pripeljanih iz krajev » kjer àe ni treba rabiti umetnih gnojil. Ali tak egoizem ni že podoben blaznosti? Če pa državni in občinski davki posestnike hudo tišće, zato ti » Rekuriral bom ! Prej bo Zilčkarja in vse njegove bogatije konec kot mene!" Drugi dan pa vender ni bil tako hud, ko je go- # voril s svojim zagovornikom iz deželnega glavnega mesta in ga je ta pregovoril izvedši za nove priče in nove dokaze, da je začel iz nova tožbo. Lahkih korakov Hudo- jo je obral Simen opoldne potem k dr. Muhi. mušno ga je gledal sodnik med obedom in prašal: Đ Veste kaj > kje sedaj Zalar? u » Nič ne vem, kam je neki odšel. Sploh sem malo občeval ž njim. Ni se mi videl kaj prida člověk", odgovarja Šimen. motite. Zalarja jaz dobro Hm Morda se pa posestniki še vedno niso opravičeni, odvaliti ta bremena poznam. Nadarjen mladenič je, le škoda, da se mu je konsumente, kateri imajo že itak prav take davke neprestano boriti z revščino. Navdušen člověk, ki bi rad videl vse ljudi srečne, povem Vam, da je vreden na plačevati, kakor posestniki. Konjunktura je torej kriva, da veleposestniki, ki so bila konjunktura vse podpore. u svoja kupili ugodna ugodna dati bankerot posestva v času i ko » Ne vem, zakaj ni postal duhovnik, če je že tako težko izhajajo sedaj, ko je konjunktura ne in da so nekateri izmej njih že morali napove študiran !w » Kaj pa če ni bila božja volja in če ni čutil v To nesreča > a veleposestnik mora biti sebi pokliča? (C » Pusti va to, gospod sodnik. Zalarja jaz ne morem Kaj mislite o moji pravdi?" „Le govorite, Manica, škoda da niste doktor, jutri bi Vas povabil s seboj", norčuje se zopet mož in Měnila sta se potem seveda o Žilčkarju in nje- meče zdrobljena drva na kup. govih zvijačah. Ko je Šimen odhajal, skomizgnil je „Morda sodnik z ramami, mrmraje med zobmi: Čudni člověk! Lahko noč!" Vas bodo ugnali tudi brez mene Bog vedi, kedaj mu bode člověk več kot mamon?" Dva meseca sta minila odtlej. Lahko noč ! " odgovori Žilčkar, zbere naročaj polen m se vrača ž njimi v kuhinjo mrmrajo med seboj: Zalarjeva mati in Manica sta se do cela sprijaz- »Ta pa ni zastonj studirala, ta, in še pravijo, da je nili. Ne bode odveč, če povemo, da je starico večkrat bila pri nunah. Pri doktorjih je morala biti. Ni čuda, obhaj ala misel, zakaj ni Bog nji dal take brhke hčerke da je še očeta premotila. V samostan ne gre, doma, kot je Kraljeva — mesto Ivana, o katerem sta v pravijo, da ji ne sme stari nič več ukazati. Ta ni zastonj zadnjem času dognali z Manico le toliko, da biva v študirala." Ravno tako je povedal Žilčkar v kuhinji deželnem glavnem mestu, več pa dr. Muha ni hotel svoji ženi in dostavil ono, kar je rekla Manica povedati. Dekle mu je že večkrat hotela naravnost Ženski sta odšli mirno naprej domu. Zalaricá povedati, da ni lepo, če navlašč vse skriva pred njo, je mislila: ko bi bil moj Ivan za to, to bi mu po saj bi vender moral vedeti, da sta z Ivanom jedno. kazal Manica je rekla: „Če bi bil Ivan sodnik raz Kar ni prav ni prav. Dr. Muha se je pa tako hudo- sodil bi po vesti in kaznoval tega zvijačnika u mušno nasmehoval tolažeč jo, da pride kmalu vse na dan. Preveč dobrega na jeden mah je pa nezdravo. To Vam je vražji člověk, ta dr. Muha! Tudi Žilčkar se je hvalil, da delà novi sodnik „Krivično blago nima teka", dostavi starica in pripoveduje nekaj v Žilčkarjevih, kar ni zanimalo Ma-nice, Ločili sta se. Drugi dan je čakala Manica očeta nestrpno domov. vse po njegovih mislih, Odkar je dobil pravdo seveda Tudi njena mati je bila radovedna. kako se konča v prvi instanci proti Kralju, podi se vse za njim, pravda. Deklici je stopalo v nedovršenih slikah pred minilo življenje. Roditelje ima, ki skrbe za njo, vse išče sveta pri njem. Kaj bi tudi ne, doslej ni nobeden pokazal zob. Žilčkar, ta je mož ! Ko je izvedel, oči toda ona jim ne more, ne sme razodeti srčnih bo da je Kralj iz nova naperil tožbo proti njemu, smejal lesti, mladost se ji smehlja nasproti, kamor pogleda, se je, kakor da mu je Kraljeva najdebelejša krava toda ona se je ne more razveseliti kakor njene vrst-pribežala sama v hlev. Saj je on gotovo na vrhu tudi nice, ki gledajo skoro samo na to, da ne ostanejo sa- zdaj, kako bi ne bil, ko je bil že prvikrat. Kar po- mice. Ivanu je prisegla zvestobo, njega ljubi, o nje skakoval je od samega veselja, ko mu je sodni sluga govern spominu ji zdrgava srce, toda ona skoro ne dostavil vabilo k obravnavi. Solnce se je že nagnilo, ve za nj, ne more popolnoma verjeti besedám dr. Muhe. in slugi je svetoval, da mora urno prestavljati noge, da si ne dvorní o njegovi zaresnosti Take misli če hoče priti o pravém času domov. Poleg tega je še so se ji rojile po nežni glavici, ko je zvečer v mraku podražil uročevalca, da mu bil Kralj to pot res slonela na oknu in željno gledala tja ono stran, od prihranil, ker je vse prebiranje in dokazovanje koder bi se imel prikazati očetov voz. Ko je davi od zaman. Sluga je odšel, mimo hiše pa sta prišli Kra- hajal, videti je bil v skrbeh. Seveda troski pravde ne ljeva Manica (in stara Zalarica. Žilčkar je cepil drva bodo majhni. Manica se je v trenotku bala za lastnega za jutri, da bi to delo ne připadlo njegovi ženi, ker ga očeta, da ne bi v naglici, kakoršne je navajen, kaj ne bo doma. Trske so letele na vse strani ravno tako zagrešil; ko se je pa spomnila poštenega dr. Muhe kakor Žilčkarjeve misli v veseli nadi, da zopet vžene umirila se je zopet. Mrak se je že naselil tudi v njeni Kralja in s tem pridobi nekaj potnih troškov. Hudo- sobici, odaljenih reči ni več spoznavala, le sveta De mušno se pošali, ko prideta ženski mimo njega: „Hm! Menda bi bilo bolje, ko bi doma pomagala očetu študirati odgovore za jutri, gospodična, pa ne zamerite! Dober večer!" Morda so pa oče že koga najeli za tou,zavrne » ga Manica, katere nisi takoj spravil v zadrego » Prav tudi to; meni ni bilo treba nikogar", po hvali se Žilčkar. » ti Torej ste gotovi, da dobite tudi sedaj? Kakor Bog da, gospodična." vica na steni ob oknu tako živo zrla na Manico da nehote pogledala Božji Materi v obraz, na ka- terem so třepetali zadnji sledovi gubečega se večernega žara. Ta pogled je deklico pretresel v dno duše. Spo- mnila se je onega večera, ko je klečala pred njo proseč je milosti. Nebeška Devica jo je uslišala. Zato se vrže M? lica tudi nocoj pred njo na kuleni, da jo zahvali in prosi v goreči molitvi . . . Drugo jutro pred poldnem se ustavi pred hišo Šimnov voz. Prvi skoči na tla visok, vznešen člověk z lepo rmeno brado, za njim se skobaca stari Kralj, kate- n Veste kaj Žilčkar, pravda ne ubogati nikogar. rem u Če ste Vi dobili denarja od mojega očeta, torej ste hotel oni rusi mladenič pomagati, a Šimen tako pomoč odklonil radostno ga zahvaljeval in jih dolžni vrniti že po vesti, če ne drugače. Pomislite, nazi val „gospod doktor da ni vedela. kaj To Manico tako zmešalo t da bode nazadnje le Bog sodil." silni zadregi je stala na pragu 217 Šele ko je stopi! oče z onim rusobrađcem k nji, spo- zakon, ko bode samostojen, kar se zgodi v kratkem, znala je Ivana Zalarja. Šimen je stopal naprej po veži Opisal je vsem tudi zgodbo svojega življenja. Mani- in rekel onima na vratih: „Le pozdravita se le, saj čina mati si je brisala solze. Zalarica je s predpas je menda že čas skoro po treh letih. Manica, mislim, nikovim oglom potegnila da ga poznaš. Glej, ta gospod doktor je ugnal Žilč- desnem očesu. Izdaj po levem zdaj po karja. a Ko se je vrnila Manica h gostom, razloži Molče .sta stala drug poleg druzega in stiskala njegovo prošnjo. Tu pa seže vmes dr. Muha: oče Ali desnici. In kakor je bilo. prej navadno, tako je morala veste oče, kako ste nekoč obljubili, da je ne bodete tudi zdaj Manica začeti prva: I silili n Zakaj niste nič pisali?" „Da, res, gospod doktor, jaz moram molčati." n Tako je odločil nekdo, ki je nama obema dobro znan". „Govori, Manica!" vzdihne nehote teta Cila. „Bodem pa jaz govorila, če je že na tem, da sama „Dr. Muha?" izbiram. „Ivan!" pokliče ga Manica in on stopi poleg „Da, on je tako določil, jaz sem ga moral slu- nje držeč jo za desnico. „Bog Vaju blagoslovi", reče Sati in molčati. Obljubil mi je za to mnogo, mnogo. Šimen in potem tudi njegova žena. „Bog Vaju blago- „Kaj neki?" praša Manica nagajivo in gleda Ivanu naravnost v oči. „Tebe, ljuba moja," reče on in je hoče poljubiti cvetoče ustnice. dari a > želi dr. Muha in dvigne čašo v pozdrav novi dvojici. Teta Cila se je na tihem domislila prošlih časov in brisala oči. Tri mesece pozneje je bila poroka. „Prosim, gospod doktor, stopite naprej. Včeraj Strehar in Podregec, a tudi drugi dolžniki so ste ukazovali Vi z menoj, danes ste pa v moji hiši. spoznali, da je novi gospodar boljši. Vsem je znižal Takoj jaz nekaj ukažem", izpregovori stari Šimen na obresti. Stari Kralj je bil vesel, da je mogel še vse pol resno, na pol šaljivo s kuhinjskih vrat. » roke. In pa jaz", reče Manica ter se oklene Ivanove Oče se je nasmehnil. Njena mati si je otrla solzo iz očeša ugledavši svojo hčer ob roki jezičnega doktorja, ki je neki zelo učen, a tudi pameten in prijazen, kakor ji je ravnokar pripovedoval Šimen .sam upravljati, ker je zet bival z Manico v mestu, dr. Muha pa je videč svojo namero tako lepo izpeljano, zapisal v svoj zapisnik: izvršil jedno delo za narod. Nagovarjal je Ivana, da se nikar ne vleni, marveč svojo odločnost cbrne proti narodovim sovražnikom Svojim uzorom je ostal mladi odvetnik vedno zvest Bila tanij nedelja, in ko so ljudje prihajali od li-šepetale so si ženske med seboj, da pri Kraljevih menda snubijo danes. Po Zalarico so poslali. Nikomur ni pa moglo v glavo, da je Ivan res doktor. Strehar se je počesal za uhom, na pol odprl usta in •tl.t.ít.ífcííiítiít. îfitlMfe^îî^îtiAdS^^^^^Aîl^ttifc fr, ífc íi«$iifciti .if. & rte: rř. ífe ífi ,ir; Novice. £ ..................,,,,,.,..................................................;............................ g W W WW W W W W '4*' "4' '4P 5J? Osebna vest. Svetnik deželnega sodišca Manda v Marenbergu je imenovan svetnikom deželuega sodišČa pri pogledal Podregca, rekel pa ni nič. Zato založi jedno okrožnem sodišču v Novemmestu. Začasni okrajni zdravnik v Podregec, a bolj po tihom: Grôbmingu gosp Al Kônig je imenovan okrajnim živinozdrav Sodnik je menda vedel, kaj delà, da si se je šálil, nikom v Koëevji. Notarski kandidat gosp. dr Jos Barle ko je pisal testament. Strehar, zdaj bomo piskali. Jaz sem vender mislil tedaj, da bomo Šimna spravili. Veš, člověku odleže, samo če pomisli, kako je lepo — brez dolgov. Žilčkar je izgubil. imenovan notarskim substitutom v Slov. Bistrici Gosp Vinko Kolšek, notar v Idriji premeščen v Lož V mestno hranilnico ljubljansko je vložilo me- seca maja 687 strank 312 020 gld. 58 kr., vzdignilo pa 687 strank 299.549 gld. 42 kr. » Vem. vem Ta mladi doktor ga je izpodkopal Še zaprt bode," de ta žalostno » Vsi bomo piskali. Mož ni pražen, kakor moja mošnja. Če dobi Manico a „Pojdi no, pojdi, saj ni zanj !" Sokol'1 na Vrhniki. Na Vrhniki so ustanovili telovadno društvo „Ljubljanski Sokol Sokol u Ustanovne slavnosti se vdeleži tudi Slovenski učitelji snidejo se dne 3 in avgusta v Lj ubij ani skupščini « Zaveze slovenskih učiteljskih društev « To priliko porabijo da iostoj skupno proslave » Kaj, tiho! Tako govorjenje se maščuje. Zalarica 501etnico cesarjevo in prirede v to proslavo in v proslavo in Manica sta bili zadnji čas vedno skupaj. Kar skup tišči, skup drži Zdrav! Bog nas varuj !" Odšel je domov. Kraljevim se je pripeljal ob treh popoldne tudi dr. Muha, rdeč kot ribniški vinčar, ko gre iz Istre. Govorili so o včerašnji pravdi, o Ivanovi službi 501etnega društvenega obstanka velik jubilejni koncert na korist učitelj skemu konviktu. Društvo poštarjev in poštnih odpraviteljev za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo ima svoje zborovanje dne junija t. 1. v Gorici pri „treh kronah". Za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani m so od 1 do majnika poslali : Slavno hranilno in posojilno skušnjah. Šimen ga je hvalil kar v pričo, Manica pa je zardevala. Dr. Zalar je le tu in tam přiložil katero. droštvo v Celovcu po sojilnica v Pišečih po Podgorcu 50 gld Vršecu 5 gld. Slavna po Moška podruž Sploh se je vedel zelo zmerno. Ko je potem Manica 1897 nica v Celju 70 gld., in sicer 21 gld. 50 kr. udnine za leto 48 gld 50 kr. je pa donesek Celjskega „Sokola u šla iz sobe, prosil je roditelje, da bi mu jo dali v kot prva polovica pokroviteljine Moška podružnica v Or 218 možu 22 gld., vmes je 4 gld. 47 kr. kot donesek Mohorjanov, nabran od Č. g. mestnega župnika V. Venediga. — Šenklav-ško-frančiška ženska podružnica v Ljubljani čisti dohodek od veselice v „Narodnem Domu" 401 gld. 27'/2 kr. in po gospej dr. Gregoričevi posebej znesek 63 gld. — Po č. g. Juriju Zmavcu, župniku v Remšniku, 5 gld. ; darovali so gg. : Zavadil, J. Smole, J. Zmavc, J Bizjak, L Bizjak, M Stole in Al. Gugl po 50 kr. in drugi 1 gld. 50 kr. — Iz nabiralnika v gostilni pri „Lipi" v Trebnjem 3 gld. — Gr. Marica Novak na Trojanah 3 gld. 50 kr. ; daiovali so po kroui gg. : Fr. Konšek, Tom. Petrovec, N. Rus, Jos. Cukjati, Jos. Novak, Minka Koželj in Marica Novak mesto venca na krsto c. kr. kadeta Avgusta Zaplotnika. — Podružnica Ziljska Do-lina-Vrata po ô. g. župniku M. Krejčiju 48 gld. 20 kr. — Gg. Iv. Kraje. V. Ježevnik. M. Hleb in Iv KaČiČ v Šoštanju 4 gld. — Gdc. Franjica Smidova na Gasteju pri Kranju iz nabiralnika 10 gld., vmes je svota 1 gld 63 kr., nabrana na Veliko noč v Medvodah v mali družbi iz Kranja. — Tr-novski Mohorjani v Ljubljani po č. g kapelanu Fr. Ferjan-čiču 6 gld. — Za „dva goloba" iz Ceranjevc 50 kr. — Gospa Marija Skrinjar v Trstu zbirko 2 gld. 50 kr. — Gospa Matilda Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 10 gld. — G. T. Eržen na Vrhniki 10 gld. — Slavno obitno pod porno društvo v Ljubljani 10 gld. — Gosp. I Jebačin, trgovec v Ljubljani, od prodanega prvega vagona „kave družbe sv. Cirila in Metoda" 100 gld. — G Štefan Podpac z Jesenic in gospa Josipina Podpac, roj. Zoretova v Kamniku, 10 gld mesto drugih naznanil. da sta bila dne 23. maja v Y 4 Ljubljani poročena. — Cast in hvala vsem rodoljubkinjam in rodoljubom, podpirajočim plemenite svrhe naše družbe. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu maju je 173 strank vložilo 41.075 gld. 34% kr. 82 strank vzdig nilo 12.922 gld. 76^2 kr 25 stránkám se je izplačalo posojil 27.040 gld. stanje ulog 473.013 gld. 93ya kr. denarni promet 145.960 gld 52 kr. — Birmanci. Presvetli knezoškof je birmal v stolni cerkvi na binkonštno nedeljo dopoludne 1146, popoludne 762 in v ponedeljek 334 otrok, skupaj 2242. — Carinski svet. Trgovinski minister je na predlog trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani imenoval za člana earinskega sveta gosp. Iv. Baumgartnerja, tovarnarja v Ljubljani njega namestnikom gosp. Jos. Kušarja, lastnika mlina in državnega poslanca v Ljubljani. — Lovci in cesarjeva 50letnica. Avstrijski lovci so sklenili, da se dne 25. julija poklonijo presvetlemu cesarju in mu k 501etnici izrazijo svojo udanost. — Državnozborska dopolilna volitev namesto od-stoplega dr. Sušteršiča bo dne 6. junija. Prvotne volitve so ve3inoma dokončane in zagotovljena je izvolitev g. dež. sodnega svetnika Iv. Vencajza, kandidata katoliško narodne stranke. — Praznik sv. Cirila in Metoda. Dični djakovski biskup Josip Juraj Strossmayer je izdal lep pastirsk list o praznovanju sv. Cirila in Metoda. V tem znamenitem pastirskem listu nalaga škof svoji duhovšČini, da čim slovesneje. praznuje god slovanskih blagovestnikov dne 5. julija. Da bo praznovanje tim slovesneje, naj se vrši morebiti na nedeljo po tem dnevu. Škof povdarja v listu velike zasluge sv. bratov za katoliško cerkev mej Slovani. Slovenci tudi mi ne pozabimo velikega praznika sv. Cirila in Metoda. — Ljubljanski vodovod. L. 1897. se je dovelo v Ljubljani po vodovodu 792.314 kubičnih metrov ali 792,314 000 litrov vode. Na vsakega prebivalca odpade 22.600 litrov. Delovršba je trajala skupno 4512 ur, premoga se je porabilo 392.314 kg. < . — Najvišje upravno sodišče je dne 27. maja raz-pravljalo o pritožbi ormožkih Slovencev, ker je deželni šolski svet štajerski sklenil namesto dosedauje dvojezične 4razrednice v Ormožu osnovati nemško dvorazrednico in dvojezično dvo-razrednico. Vládni zastopnik in zastopnik Slovencev sta se izrekla proti temu, kar za nemško šolo in po postavi potrebnega .zadostnega števila otrok. Upravno sodišče izda svoj odlok dne 24. junija. — Živine se je zaklalo v Ljubljani 1. 1897. skupno 27.503 glav; 1. 1896 le 25.664 glav. Od teh se je zaklalo govedij 4 331, prašičev 8386, telet 8394, kozlov in ovac 3056, kozličev 3259 in 26 konj. — Samomor. Dn* 20. maja se je v Selih občina Te-lečji vrh pri Črnomlju obesil 801etni gostač Jurij Zupančič. Starček je bil na duhu bolan in se je že večkrat hotel usmrtiti. — Občina Staraloka pri Škofjiloki je sklenila v spomin 501etnice cesarjeve ustanoviti ustanovo, katera se bode vsako leto dne 2. decembra delila mej občinske ubožee. Za ustanovo potrebni kapital hoče občina nabrati pri imovitejih občanih — Nesreća na železnici. Dne 21. maja je povozil vlak na progi južne železnice mej Borovnico in Logatcem 71/2 letno hčerko železniškega čuvaja Jož. Černjač-a. Deklica je nasprotni strani strážnice trgala cvetlice in je v trenotku, ko je imel priti vlak, hotela cez progo domu k strážnici, a vlak jo je zajel in povozil. — Požar. Dne 26 maja je nastal pri Antonu Les-kovcu v Logu pri Vrhniki ogenj. Vpepelil je hišo. V trenotku ko je 351etna hišna gospodinja skočila iz hiše jo je podsul goreu del slamnate strehe ne da bi bil kdo to opazil. Ěevica je zgoreia. Poginilo je v ognju tudi več ovac in prašičev ter dve teleti — Brzojavni in telefonski promet. Meseca aprila je bilo na Primorskem oddanih 53 952, došlih 58.331, tran-zitujočih 158 776 skupaj 271.059 brzojavk ; na Kranjskem oddanih 6999, došlih 8682. tranzitujocih 12 868 skupaj 28 694 brzojavk. V telefonskem interurbanem prometu je bilo v Trstu 1926, v Opatiji 528, v Pulju 91, v Ljubljani 234 pogovorov in v lokalnem prometu se je govorilo : v Trstu 200.000krat, v Pulju 5621krat, v Gorici 3960krat, v Opatiji 2084kratni v Ljubljani 6230krat. — Na vešalih Vr Mariboru je minoli mesec izvrši! dunajski krvnik Selinger ukaz justice na dveh zločincih obso-jenih v smrt na vešalih. Prvi obtoženec je bil Mihael Božič, ki je svojo teto oropal in zastrupil, drugi Franc Vračko, ki je svojega tasta in svojo taščo umořil in oropal. — Značilno za koroške razmere. Koroškemu deželnemu predsedniku so mudečemu se v Velikovcu pokazali vse ondotne šole, zavode itd. Celo v vrtec nemškega šulferajna so ga peljali. Ni se pa ondotnemn okrajnemu glavarju zdelo vredno peljati predsednika tudi v lepo napredojočo šolo sv. Cirila in Metoda. Zamolč^ti nas hočejo, pa ne bo šio ! — Nadvojvoda Jožef Ferdinand, stotnik pri do-mačem polku št. 17. v Celovcu se je mudil 14 dnij na Po-kluki na lovu na peteline. Prebival je s svojim spremstvoin v lovski koči. Nadvojvoda se je izkazal dobrega strelca. Na povratku v Celovec je nadvojvodi priredilo pevsko diuštvo na Bledu lepo ovacijo in mu zapelo več, slovenskih pesrnij. Nadvojvoda se je lepo zahvalil za uepričakovano ovacijo. — Razširjenje občinske volilne pravice za Ljubljano. Cesar je potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, s kafcerimi se je razširila občinska volilna pravica v Ljubljani na vse, ki sploh kaj direktnega davka plačnjejo. — Mickiewiczeva slavnost. V Lvovu so dne 22. maja najsijajneje slavili vzidanje prvega kamna za spomenik naj-večjemu poljskemu pesniku Mickiewiczu. Udeležili so se slavnosti vsi zastopi ter pripadniki vseh strank in veroizpovedanj. 219 Poskušeni atentat Iz Sofije se poroča,1 da se je knez Ferdinand vmil iz Carigrada v Sofijo po stranskih potih, ker je policija poizvedela, da je bil nameravan atentat na kneza Ferdinanda in to na progi Caribrod-Sofija, kjer so hoteli zarotniki provzročiti eksplozijo Knez je bival s svojo so-progo na obisku pri sultanu v Carigradt. Požar v Carigradu. Velik požar je vpepelil v ca- rigrajskem predmestji Vukopar 400 hiš, 94 trgovskih koč, mošeji soli in 1 továrno. Ker je divjal velik veter m bilo mogoče ognja omejiti. Zgorelo je tudi nekaj ljudij. Strašen vihar je divjal na otoku Timer v iniijskem oceanu. Porušil je tri města in pobil 10 000 ljudij. Cei otok šteje 60.000 prehivalcev. Ljubosumnost. V New Jorku je neki John Grramm nbil s sekiro dva otroka, tretjega je smrtno ranil, sebi je pa vrat přeřezal. Umořil bi bil še druga dva otroka, a ništa bila doma. Ta grozen Čin je izvršil ker je sumi], da mu je žena . 1 mA B ' II ^^ ^B III. ^^ postala nezvesta Sestanek slovenskih žurnalistov bo od 18, do 22. junija V Pragi. Shoda se udeleže zastopniki vseh au- strijskih slovanskih narodov. Obiskovalci shoda se udeleže tudi slavnosti Palackega. Nesreća pri gradenji Pri nekej že skoro dode-je podrl lani hiši na Margaretskem nasipu v Budapešti se stavbeni oder; 40 oseb je bilo zasutih, jedna ženska je bila ubita, 6 oseb je smrtno nevarno ranjenih, ostale so pa lahko peškodovane. Delavski izgredi. V Przemyslu na Gališkem so uprizorili delavci velike izgrede, ker so jih vsled pomanjkanja opeke kakih 600 odpustili od delà. Dasi se jim je odkazalo drugo delo, je niso hoteli izvrševati vsled slabega placila. Plenili so zlaâti židovske trgovine tako, da je moralo vojaštvo vmes poseči Nevihte. 0 velikih nevihtah se poroca, da so bile minoli teden. Y nekem praskem predmestju je strela ranila deset ljudij ter razdjala okna in peči, Tudi z drugih krajev Češke se poroča. da je strela močno gospodarila in ubila več osob. Dne 26. maja je strela udarila v Hahnovo dinamitno továrno v Peggavu pri Gradcu in provzročila eksplozijo, pri kateri je bil eden delavec ubit, dva pa sta bila ranjena. Razpošiljava sukna samo zasebnikom i odrezek (gld ■ » 3*10 iz dobre 4-80 dostno moško obleko mičnih barvah 1 odrezek 6 gld. peruvien uradni.e in sodnijske talarje, najfmejše grebenčasto in še- blago, uniforme samo 7-50 8-70 10-50 12-40 » fine finejše angleške l s i pristne ovčje volne 13 95 » grebenčastej črno salonsko obleko fl. 10 odrezek vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden 1 odrezek 9 gld. 95 kr. dosking, blago za državne in železniške kakor blago za finančně in žandarmerijške razpošilja po tovarniških cenah kot reelno solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga iesel-Amhof v Brnu. Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih cenah brez prebitka katerega rabata. (12) Redilna kuretino « » i edino koristna za kokoši, purane. race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. zavoj navodilom 5 zavojev samo Redilna Najboljše varstveno redilno sredstvo prasice. dij etetično prašiče. zavoj rabilnim navodilom zavoj ev samo Redilna v « Z1Y1D0 za konje, rogato živino in Ah ovce Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina mara jesti, dalje zboljšuje mleko. Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld. Vsa ta našteta sredstva dobij o : vapoteki Trnkócz-ya v Ljubljani zraven rotovža se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. 220 Loterijske srećke Tržne cene. V Brnu dne 1. junija t. 1.: 41, 59, 21, 38 69. Na Dunaji dne 28. maja t. 1.: 55, 69, 39, 87, 45 V Gradci dne 28. maja t. 1.: 23, 44, 25 43. V Ljublj ani" dne 14. maja 1898. Pšenica gld. 15.25 kr. rž gld. 10.50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. kr. Vlssitai i priporoča 0 ajda gld. 10.50 kr., proso gld. 7.50 kr., turšica gld. 7.50 kr leča gld. 12.— kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 14* kr Vse cene veljajo za 100 kgr.) Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Zrinjskega oni, ka* Zrinjskemu, štev. 20. nepresežno deluje dušnih organov, vsih n aj- sredstvo hripav ost prsni katar, kašelj, prso- vratobol. zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta* način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (25) 5 ) »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih z a sem od moje znance. Jaz dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta z d r a v i 1 n i s o k v s i m prsobolnim. S poštovanjem. Rudolf Au s i m. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom j e 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne >k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana' Leusteka, Resljeva cesta št. 1. 55 Princ Line odhod parnika Trojan Špartan Tartar Trojan n n n n 4. junija 25. TI 16. julija 6. avgusta Prodaja vožnjih listov se prične pred odhodom dnij Margaretska ulica Cena vožnjega lista III. razreda s popolno hrano in vinom pri vsakem obědu v luki v Genuvi Iz kakor tudi na parniku. Zagreba Newyork stane 75 gld. Prodaja tudi železniške vožnje liste za yse po staje severne Amerike. Izkljucivo prodaja vožnje liste Posredovalnica largaretska prevažanje ljudi in blaga onkraj mor ja. Le za srečkanja. Zadnji mesec Glavni đobitek v gotovini 20% odbitka ^ 0 Jubilejske-razstavne srećke ■ Priporoča srečkanje: 25. junija 1898. V I ^ A m J M srečkanje: avgusta 1898. . srečkanje: 15. septembra 1898 IV. srečkanje: 22. oktobra 1898. menjalnica v Ljubljani. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.