KOVINAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZARNE ŠTORE ;V'	" ; .	- ‘	’	"*
Ob drugi številki
Ni namen našega glasila nuditi čtivo informacijske, zabavne, morda celo znanstvene ali kakršnekoli druge vsebine. Zato imamo dnevne časopise, tednike, mesečnike in razne druge po namenu in vsebini različne publikacije. Namen našega glasila smo že poudarili ob prvi številki.
Upravni odbor je sklenil, da druga številka izide tudi tokrat po zaključnem računu za leto 1953 in smo tako zopet izbrali za izdajo te številke naš delavski praznik —• 1. maj. Poudarjeno je bilo tudi, da naj ta številka v glavnem obravnava gospodarsko problematiko našega podjetja. Zato bomo v njej našli malo ali pa nič o našem kulturnem in športnem udejstvovanju in življenju, o delu našega delavsko-prosvetnega društva »Svobode«, pa tudi malo iz drugih panog našega družbenega življenja. Resnici na ljubo povedano takih prispevkov tudi nismo dobili, 'saj pravočasno ne. Ker pa bo po sklepu upravnega odbora letos izšla najmanj še ena številka, če že ne dve, bo v njih treba posvetiti več prostora prav tem vprašanjem.
Kljub pomanjkanju prispevkov take vsebine, je bilo vendar dovolj prispevkov, ki govore o problematiki in razvoju naših obratov, tako da morajo celo nekateri počakati objave v prihodnji številki. Dosedanje naše sodelavce pa prosimo, da pišejo članke bolj poljudno, prosto in razumljivo.
Čeprav naš »Kovinar« izhaja le občasno, bi lahko bil kljub temu tudi javna govorilnica našega kolektiva, v katerem naj bi našlo svoj odraz vse naše dogajanje. Zal je število delavcev in uslužbencev, ki pri tem sodelujejo, še zelo skromno. In vendar so v naših delavnicah, v organizacijah in društvih pridni in delavni ljudje, a tam kjer se dela, so prav gotovo tudi problemi, ki nas vse skupaj zanimajo. Vse to kar mislite, da je prav, in o čemer bi morali javno spregovoriti — napišite, pa čeprav na najbolj preprost način. Le na ta način bo glasilo bolj pestro, bolj zanimivo in bolj naše.
Uredništvo
VSEM «ÖLS-l^OM KAŠEG1I KOLEiElTIVa
ÖESTITJ5.MO K PKÄZNIHU
1D1E1L, O Vicinai LJUDI
1. MÄJU
Slika na naslovni strani: Elektroplavž Štore v gradnji (fot. Sruk)
Izdaja upravni odbor Železarne Štore. Ureja uredniški odbor, odgovarja Jože Mrevlje.
Tisk Celjske tiskarne v Celju.
Leskošek Franc i Luka
član Izvršnega sveta, ljudski poslanec in narodni heroj
)
Patriotično ip^revolucionarno delo tov. Leskoška je dobro znano slehernemu Jugoslovanu, a nam še posebej, saj ga s Celjem in njegovo bližnjo okolico vežejo spomini na nesebično delo p prid delovnih ljudi še izza časov predaprilské Jugoslavije. Poleg deleža, ki ga je dal za razvoj industrije in gospodarstva v novi Jugoslaviji, mu mi dolgujemo še posebno zahvalo za velik razvoj, ki ga je z njegovim razumevanjem in pomočjo napravilo naše podjetje, za razvoj, ki še ni končan. Hvaležni so mu naši proizvajalci, ki vedo, da gre naš kolektiv še lepšim dnem nasproti, a hvaležna mu je tudi naša skupnost, v j kateri je rastoča Železarna Štore že pomembni gospodarski činitelj.
Zato je naš kolektiv meseca septembra lani med prvimi na področju volilne enote MLO Celje na zborovanju z navdušenjem sklenil, da ga predlaga kot kandidata za ljudskega poslanca v Zvezni zbor. Ko smo ga naprosili, da to kandidaturo sprejme, smo mu obenem tudi obljubili, da bomo kakor doslej, tako tudi v bodoče znali izpolnjevati vse obveznosti in da bomo s požrtvovalnostjo kos vsem naporom — skupnosti in našemu kolektivu v prid.
Naj nam še> dolgo živi naiš ljudski poslanec Leskošek Franc-Luka!
Inž. Henič — inž. Starc:
Železarna Store in njena kapitalna izgradnja
NEKAJ ZGODOVINE ...
Pet kilometrom vzhodno od Celja oib železniški progi Celje—Maribor ob potoku Voglajni leži naša železarna. Južno od Štor sé je nahajal rudnik Pečovje. Ta je že v letih 1922 dio 1925 dajal železarni dnevno 1,5 do .2 vagona prav dobrega rjavega premoga v približni vrednosti 5000 kalorij.
V	letu 1925 pa je voda vdrla v rudnik in ga žalila. Po tej katastrofi rudnik ni bil več obnovljen in je železarna začela prejemati premog iz trboveljskih rudnikov, in sicer predvsem zaradi tega, ker je TPD Trbovlje iz konkurenčnih razlogov nudila železarni ugodnejše cene, kakor ibi bila cena premoga iz lastnega rudnika. Bližina dobrega premoga je bil takrat prvenstveni vzrok, da je v Štorah nastala železarna, M je v začetku obratovala pod naslovom: Rudnik in železarna Štore.
Prvo podjetje v Štorah je bilo osnovano leta 1845 kot premogovnik rjavega premoga. Leta 1851 pa je bila zgrajena železarna za proizvodnjo profilnega železa in pločevine. Leta 1861 je bila dozidana 'kovačnica in žeiezoiivama, kjer so proizvajali tudi kovane ladijske oklepne plošče.
V	tej obliki se je podjetje vzdržalo le krajši čas, kajti v letu 1874 je bila takratna delniška družba likvidirana. V letu 1878 je bilo osnovano združenje, s pomočjo katerega so naprave po večkratnih prezidavah in razširitvah vendarle brez večjih 'prekinitev obratovale. V letih 1912 in 1913 je bila predvidena nova prezidava celotnega podjetja. Ta načrt je bil večji del izpolnjen, zaradi izbruha vojue pa ne v celoti. Prejšnji obrat za pudlanje jekla je bil v celoti nadomeščen z martinarno.
Dvorana jeklarne, grajena v jeklu in krita z valovito pločevino, je bila dimenzionirana za dive SM peči, od katerih je bila zgrajena samo ena z zmogljivostjo 20 ton, tako da je znašala letna proizvodnja približno 14.000 ton manjših ingotov. Za proizvodnjo plina sta služila v začetku dva plinska generatorja s fiksnimi rešetkami, po vojni pa sta bila zamenjana z dvema generatorjema' z vrtljivimi rešetkami. Zakladanje vložka (surovega in starega železa) je bilo ročno. Produkcija mar-timame je znašala do- največ 8700 ton surovega jekla.
V neposredni zvezi in vzporedno z mar-tinarmo je bila zgrajena v letu 1913 valjarna, ki je nameščena v dveh dvoranah. V eni od teh se nahaja groba, v drugi pa fina proga. Za pogon obeh prog sta služila dva Tandem parna stroja po 45 in 450 PS. Po-
gonsko' silo za parne stroje je dobavljala vaijama iz 'kotlarne, kjer so bili postavljeni trije poševni vodocevmi parni kotil po 155 m2 ogrevne površine in so obenem tudi služili lastni električni centrali za pogon dveh parnih kotlov pp 320 PS, ki ženejo generatorje za proizvajanje elektro-energi je za pogon strojev in za razsvetljavo. Produkcija valjarne je znašala do 6400 ton paiičastega in betonskega železa.
Proizvodnji strojne litine je služila li- ' varna. Ta se je prvotno nahajala v prostorih sedanje kovačnice in je bila zelo primitirvnb urejena, pozneje pa je bila nameščena v 45 metrov dolgi dvorani. Del livarne je bil leta 1937 prezidan in preurejen v cevno livarno za ulivanje vodovodnih cevi. Livarna je imela svojo modelno mizarno in skladišče modelov. Produkcija livarne je znašala takrat 3700 ton litih proizvodov, od tega 1435 ton cevi.
Za popravila v lastnih obratih so služile lastne delavnice, predvsem mehanična, delavnica, v kateri je bilo postavljeno večje število stružnic in 'drugih obdelovalnih strojev.	i	<•
Stanje v tovarni zaposlenih delavcev je znašalo skupno z nameščenci in mojstri vred 280 ljudi. Po obsegu tovarne pa ibi bilo potrebnih vsaj za redni neprekinjeni obrat 450 do .500 ljudi. Ker pa je bila možnost prodaje jekla orne jena, tovarna ni bila celotno zasedena in so nekateri obrati, predvsem martinama in valjarna, delali izmenično, tako da je bila nekaj časa v obratu martinama, M je pripravljala ingote, nato pa so isti delavci delali v valjarni, kjer so iz pripravljenih ingotov valjali jeklene izdelke.
PO OSVOBODITVI...
Pò osvoboditvi smo našli našo železarno v zelo slabem stanju. Saj ni čudno — princip prejšnjih lastnikov v kapitalističnem sistemu je bil, s čim manjšimi investicijami in obratnimi stroški doseči čim -večje dobičke.
Da ibi mogi! uspešno izpolnjevati naloge, M jih je skupnost in porušena domovina zahtevala od nas, smo morali predvsem izboljšati tehnično opremo v vseh pogonih in organizirati plansko proizvodu jo s ciljem, da dosežemo v obratih čim boljše delovne uspehe in izdelujemo čim bolj kvalitetno blago. Predvsem je bilo treba tako v mar-tinami kakor tudi valjarni uvesti neprekinjeno obratovanje in je bilo zato tudi potrebno povečati število delavcev.
Železarna , pred osvoboditvijo
V martinami so do danes postavili štiri nove generatorje z delilno mehanizacijo dovoza materiala, uredili smo S M peč in podij pred njo iter uvedli mehanizirano nakladanje. Tudi skladišče za staro železo je bilo povečano in opremljeno z žer javno progo, zvezano z normalnotirno in ozkotirnimi progami za dovoz in odvoz materiala. Drva žerjava oskrbujeta ‘ iztovarjatn je železa in nalaganje na transportna vozila pri odpremi v martiinamo.
Proizvodnja v martinami je zaradi teh Ukrepov porasla na 24.000 ton. Uspeh je bil tudi v kvaliteti, k<y danes že izdelujemo 25 raznih kvalitet jekla, medtem ko smo prej proizvajali le štiri vrste. Danes pa zmoremo tudi že vse kvalitete, ki se izdelujejo v SM pečeh. V perspektivi dokončne izgradnje železarne je za marii-narno predvideno, da se dvigne proizvodnja na 56,000 ton jekla. Da bomo pa mogli to doseči, je potrebno, da se sedanja SM peč opremi z napravo dodatno kurjavo z mazutom, da se zgradi nova 25-tonsika SM peč in uredi skladišče premoga. Upravičenost investicij v te namene je podana stem, da je vsa doslej izvedena mehanizacija preračunana na to kapaciteto in bomo z istim številom delavcev lahko upravljali obe peči.
- V valjarni doslej še nismo izvršili večjih investicij z ozirom na to, da smo polagali večjo pozornost predvsem na povečanje efekta potisne peči im elektrifikacije srednje in fine proge, S pravilno organizacijo dela in ureditev transporta ter skladišča ingotov z žer javno progo smo uspeli dvigniti proizvodnjo na 24.000 ton letno. Pri tem je treba upoštevati tudi to, da izdelujemo. predvsem .ituidl'. kvalitetno prpHJno železo, kar vse. povečuje finančni uspeh obrata.
V okviru celotne izgradnje, železarne je predvideno — vzporedno z martiinamo — povečanje proizvodnje na ‘letnih 50.000 ton gotovih izdelkov, kar bomo pri istem številu delavcev dosegli z novimi pečmi, delno mehanizacijo in elektrifikacijo prog. Martinama. invai jarma bosta po izgraditvi tvorili zaokroženo celoto, pa tudi njih finančni efelkt ho mnogo večji.
Po osvoboditvi smo posvečali največ pozornosti preureditvi livarne. Od stare livarne je ostala le - nekoliko .preurejena cevna ‘livarna, modelna mizama in skladišče modelov, medtem ko je ves ostali del livarne na novo pregrajen! in, znatno povečan. Namesto prejšnje stare, temne in zakajene, 42 metrov dolge dvorane livarne imamo danes moderno, svetlo in krasno dvorano, ki je dolga 120 metrov. Za taljenje železa srno postavili tri nove kupolke, dve plamenici, štiri, sušilne, peči, !dyne jame za valje in koMle. Za transport smo postavili sedem žerjavov. Oib livarni je zgrajena žer javna proga z .dvema žerjavoma za vskJadiščenje surovin in gotovih izdelkov, pod njo pa je speljana normalnotima železniška proga. Prvotni proizvodni program livarne se je znatno povečal s tem, da smo prevzeli v izdelavo poltrde in trde .valje do 25 ton teže in kokile za vso našo industrijo. Proizvodnja livarne je s tem porasla na 15.000 ton gotovih izdelkov letno.
izgradnja livarne same je s tem v glavnem zaključena. Potrebno je samo še, da zgradimo bunkerje za livarski pesek in da uredimo sodobno pripravo peska. Nujno je tudi, da zgradimo ustrezno modelno mi-zarno s primernim Skladiščem modelov. Da bi pa mogli sami obdelati v livarni odlite valje, smo morali postaviti začasno delavnico za obdelavo valjev, ki jo pa bomo morali povečati in zgraditi novo v sklopu z mehanično delavnico. .
Pogled na livarno
POTREBA PO ELEKTROENERGIJI RASTE...
Povečana proizvodnja in znatno porasla mehanizacija v železarni je imela za posledico znatno povečanje porabe električne energije, tako da lastna električna centrala že v letu 1947 ni mogla več krili potrebe po pogonski energiji in smo morali tako zgraditi posebno trafopostajo s potrebnimi daljnovodi in priključiti našo tovarno na omrežje elektrogospodarstva v Celju.
Diagram porabe električne energije nam najbolj jasno prikaže dvig in razvoj proizvodnje železarne v povojnih letih. V diagramu vidimo tudi bodočo porabo energije v naši železarni. Diagram nam pokaže tudi štiri značilnosti:
v letu 1947 smo našo železarno priključili na omrežje elektrogospodarstva v Celju (DES);
v letu 1952 je porasla poraba toka z dvigom produkcije in mehanizacijo v tovarni;
v letu 1953 smo zaznamovali precejšen Skok v porabi energije zaradi elektrifikacije grobe in fine proge v valjarni;
v naslednjem letu pa predvidevamo močan porast zaradi priključitve elektro-piavža, in končno
v letu 1955 zaradi priključka aglomeracije,
od leta 1956 dalje pa zaradi elektrifikacije grobe proge v valjarni.
Lastna centrala je bila izločena iz pogona in služi sedaj le še kot skrajna rezerva v primerih prekinitve toka na omrežju elektrogospodarstva Celje.
ELEKTROPLAVŽ...
Ker bo naša železarna potrebovala predvsem za vlivanje valjev in kokil specialno sivo surovo železo, je bilo že leta 1948 sklenjeno, da se v Štorah zgradi dektro-piavž. Z dograditvijo bo postala železarna zaključena celota.
Elektroplavž nam bo služil za proizvajanje sivega in belega gredlja tako za potrebe same železarne, kakor tudi za potrebe drugih potrošnikov.
Plavž je zgrajen v ozki dolini na sotočju Dejanskega potoka in potoka Toplice. Struga spodnjega dela Dejanskega potoka je šla poprej preko prostora, kjer gradimo plavž in kjer je sedaj zgrajena livarna, dalje po pokritem 'kanalu na vzhodni strani in pod tovarno dio Voglajne oziroma vanjo. Zaradi tega je bilo .potrebno oba potoka regulirati, jih kanalizirati in izpeljati v pokritem in dovolj globokem kanalu na zah,odni strani mimo tovarne v Voglajno. Kanalizacija obeh potokov je že izvršena. Da bi lahko pridobili prostor za postavitev plavža, obsežnih skladišč ih bunkerjev ter aglomeracije, so bila potrebna velika planiranja terena in na vzhodni strani ob hribu postavitev okrog 10 metrov visokega obtožnega oziroma podpornega zidu, ki je v glavnem že dograjen.
Od objektov eiektroplavža je dograjena pečna dvorana, itrafb hala in livna hala že toliko, da se vrši v njih montaža strojnih in električnih naprav. Naš elektroplavž bi lahko šel v poizkusni obrat že v mesecu maju t. I., če bi že imeli takrat na razpolago za pogon potrebno električno energijo. Dograjen je že tudi del skladišča in bunker levo od železniške .proge, bunker desno od piroge in podal jšek livne hale pa je v delu. Objekti za oskrbo industrijske vode so v gradnji. Od tega je pa že gotova
Štore - nova kolonija
Montaža plavža vrtilna naprava
varne je sicer obstajala zanemarjena in dotrajana lesena lopa, v kateri je bilo nameščenih nehaj pip nad koritom za umivanje in nehaj prh. Prostor v lopi je bil teman in nizek in ga tudi ni bilo mogoče zadostno zračiti. Tudi stranišča v tej baraki so bila v zelo Slabem stanju.
Zato je nova uprava smatrala za svojo dolžnost, da izboljša sanitarne prilike v tovarni. Zaradi tega smo tudi takoj zgradili kolikor toliko ustrezajoče sanitarne naprave v valjarni in martin ami, za livarno pa smo zgradili že nove, moderno opremljene, lepe in dovolj velike. Ker pa bodo zasilne sanitarne naprave v martmarni in valjarni na poti dokončni ureditvi teh obratov, imamo v programu, da za ta dva obrata in prostor kakor tudi za transportno osebje zgradimo nove. Tudi za Samotno tovarno bodo zgrajene v povezavi s preureditvijo tega obrata odgovarjajoče sanitarije, ki jih sedaj še ni.
kineta s cevovodi od piavža do hladilnika na hribu, ki je tudi že končan, deloma je tudi že izvršena dovodna cev od zajetja na Opoki, položen je cevovod pod Voglajno, dočhn so ostali objekti za industrijsko vodo toliko napredovali, da bodo za obratovanje plavža izgotovljeni pravočasno. V1.1954 in v letu 1955 pa bo zgrajena oziroma dograjena aglomeracija in naprava za pripravo rude kakor iddi ostali deli bunkerjev.
SANITARNE NAPRAVE...
Sanitarne prilike v železarni in njenih obratih so bile v naši železarni ob prevzemu po osvoboditvi naravnost žalostne. Razen v livarni ni bilo v nobenem drugem obratu kakršnih koli sanitarnih naprav, nobenih prostorov za počitek delavcev, nobenih kopalnic, še celo stranišča so bila izredno primitivna in nezadostna. Poleg 11-
Priključna vrednost jn potrošnja el. energije v Železarni Štore % 19*i6 -1957
DRUŽBENI STANDARD...
Zaradi nagilega porasita delavcev v železarni je po osvoboditvi nastalo v Štorah veliko pomanjkanje stanovanj. Da ibi se temu pomanjkanju oidpomioglo, je železarna že v letu 1947 začela ž gradnjo novega stanovanjskega naselja na Lipi. Zgradili smo 10 stanovanjskih hiš za štiri družine — to je 40 stanovanj, 3 bloke s po 18 stanovanj, t. j. 54 stanovanj, samski dom za 100 delavcev, 3 stanovanjske provizorije za skupno 108 stanovalcev. V gradnji so tri stanovanjske hiše na Pečovju z 12 stanovanji. Adaptirali smo tudi stanovanjsko stavbo v Celju na Titovem trgu, s čemer smo Si vsaj nekoliko pomagali iz stanovanjske krize. Je pa v Štorah še vedno občutno pomanjkanje stanovanj in bi po našem mnenju nujno rabili stanovanja vsaj še za 50 samcev, 180 tričlanskih in 120 štiričlanskih družin. Ta problem ho trebalo v prihodnjih letih reševati in ga dokončno rešiti.
Za oddih delavcev smo zgradili na Svetini Planinski dom, v Štorah pa Dom kulture, v gradnji je pa že novi in modemi gasilski dom.
•
Iz tega pregleda lahko ugotovimo, da smo v Štorah skušali in da se trudimo še nadalje zgraditi iz zaostale mole. tovarne veliko, moderno urejeno železarno. To je le bežen pregled razvoja našega podjetja, ki kaže po osvoboditvi velik vzpon. Seveda nas čaka še mnogo, za kar bomo potrebovali še precejšnja finančna sredstva, vendar smo prepričani, da bomo uspeli v vsakem pogledu in da bomo čez nekaj let imeli popolnoma prenovljeno in moderniziramo novo železarno.
Uspeh našega prizadevanja je razviden tildi iz diagrama o porastu proizvodnje, storilnosti dela in števila delavcev. Pri tem za primerjavo služijo podatki iz leta 1940,'
Poleg borbe za povečanje proizvodnje se moramo tudi nenehno ostro boriti za preprečevanje obratnih nezgod in za varnost delovnega človeka, ki je najmočnejši faktor v proizvodnji, po katerem, se meri uspeh v proizvodnji in ki mora biti pri nas v socialističrii družbi na veliko podčrtan činitelj.
Proizvodna storilnost in štev/fo delavcev
Ste vilo dela vcev v % Proiz vodnja v % Storilnost v % -
katere smo vzeli kot 100% osnovo. Iz tega diagrama je razvidno, da od leta 1946 dalje proizvodnja stalno narašča'in je tako že v letu 1953 prišla na 380% —predvsem zaradi delne mehanizacije in preureditve posameznih obratov. V letu 1955 bo predvidoma proizvodnja narasla na 550%, ker bodo že takrat šle v pogon nove kapacitete, predvsem naš elektroplavž in tudi delno preurejena valjarna, dočim bomo v letu 1956 in 1957 lahko že beležili proizvodnjo nove S M peči z okoli 25.000 ton letno in končno preurejeno valjarno kakor tudi ša-motarno.
Sorazmerno s porastom proizvodnje raste tudi število delavcev, vendar ne v istem razmerju. Do leta 1957 bo število delavcev
naraslo na 341% napram letu 1940, medtem pa ko se bó proizvodnja zaradi meha? nizacije povečala osemkratno:
Iz razmerja med proizvodnjo in številom delavcev siedi to, da je danes storilnost enega delavca narasla na 301%, za kar se moramo predvsem zahvaliti mehanizaciji naših: obratov, boljši organizaciji dela in novim pogonom.
Porast proizvodnje, izboljšanje kvalitete in dvig storilnosti — vse to je zasluga celotnega kolektiva naše železarne. To je obenem tudi garant primernemu , zaslužku in boljšemu življenju našega delavca — proizvajalca v, bodoče, na drugi strani pa kolektiv š tem doprinaša skupnosti znatni delež pri izgradnji naše srečnejše bodočnosti.
Naš četrti delavski svet
25. marca simo zopet volili naš novi delavski sivet. Tudi tokrat so člani našega kolektiva pokazali, da se zavedajo velike vloge, ki jo je imel ita organ delavskega samoupravljanja dosedaj in še večje in bolj odgovorne naloge, ki jo bo imel v bodoče. Volitve so bile v glavnem končane že v dopoldanskih urah. Najprej so končali glasovanje na volišču številka IV., na katerem so volili delavci obrata Samotne. Končali so namreč že ob 7.30; za njimi je bilo volišče štev. V., kjer so volili delavci mehanične, elektrod elavnice in obdeiovalnice valjev — končali so namreč že ob 8.30; na volišču številka III., kjer so volili delavci livarne in modelne mizame, pa so končali ob 8.40. Upoštevajoč opravičeno odsotne, se je volitev udeležilo čez 99.9%. Neveljavnih listkov je bilo za štiri manj kakor lansko leto, pa še ti so bili v glavnem le zaradi tega, ker so bili od volivcev nepravilno izpolnjeni ali pa se ni dalo razbrati, katere kandidate je pravzaprav volilni upravičenec hotel voliti. Medtem ko je lansko leto pri volitvah neupravičeno izostalo 16, jiih je letos samo 7, in sicer Zavratnik Jože iz valjarne, Grajžl Martin iz
Predsednik delavskega sveta v letu 1953 Franulič Anton — sedaj predsednik upravnega odbora
livarne, Zagajšek Stanko, prostor, Rumež Ivan, ■ energetski oddelek, Jazbiinšek Franc, garaža, Teržan Ana iz energetskega in Šket Jože, nameščenec.
Na kandidatni listi je bilo 69 kandidatov, delavski svet pa je odločil, da bo tudi letos v tem organu zopet 60 članov. Izid volitev nam kaže, da so naši delavci in nameščenci dobro izbirali, ker pri nobenemu se vrstni red po dobljenih glasovih ne ujema z vrstnim redom na glasovnici.
V naš novi delavski svet so bili izvoljeni naslednji:
Število dobij, glasov
1. Mastnak Jakob	1162
2. Stojan Anton	1161
3. Špes Rudolf	1157
4. Tofant Ivan	1156
5. Žohar Alojz	1149
6. Motoh Franc	1140
7. Jager Alojz	1134
8. Stepančič Ivan	1133
9. Štor Anton	1132
10. Pečar Osvdn 1	1131
11. Vrečko Franjo .	1131
12. Volavšek Drago	1128
13. Štarlekar Franc	1127
14. Jager Ladislav	1124
15. Grdina Peter	1122
16. Kresnik Jože	1120
17. Šeliga Vinko	1117
18. Jevšinek Alojz	1117
19. Zagoričnik Ignac	1115
20. Flis Jože	1115
21. Opaka Viktor	1113
22. Krajšek Franc	1112
23. Močnik Rudolf	1111
24. Vranič Miško	1110
25. Verbič Miško	1109
26. Ožek Franc	1108
27. Gorjup Karel	1108
28. Krumpak Štefan	1106
29. Ambrož Franc	1105
30. Zupanič Aloijz	1102
31. Fidler Jiože	1102
32, 'Inž. Jelarčič Rado	1099
33. Podlogar Alo jz	1098
34. Žnidaršič Štefan	1092
35. Franulič Anton	1,091
36. Zavšek Jože	1088
37. Starc Darko	1082
39. . Suhar Anton	1079
40. Markovič Rajko	1078
41. Jošt Josip	1073
42. Ribič Alojz	1072
43. Mackovšek Anton	1067
44. Doberšek Leopold	1067
45. Udovič Ivan	1062
46. Galuf Ivan	1058
47. Godunc Vlado	1049
48. Mežek Franc	1045
49. Užmah Franc	1043
59. Žmahar Karel	1036
51.	Balaskovič Jaka	1033
52.	Oberžan Jakob	1027
53.	Kumpergar Angela	1017
54.	Leskovšek Vinko	1016
55.	Gorišek Erna	1008
56.	Vaeik Bela	1002
57.	Oberžan Angela	962
58.	Koren Drago	952
59.	Gradišnik Frido	935
60.	Ferlež Anton	931
Med novoizvoljenimi člani je 22 tovariš šev, ki so bili že v prejšnjem delavskem svetu. V novem delavskem svetu so tudi tri žene. Po zaposlitvi je 47 delavcev, ki de-
lajo neposredno v proizvodnji. Na .prvem zasedanju je bil izvoljen za predsednika delavskega -sveta tovariš Štriekar Franc.
Dosedanji predsednik delavskega sveta je bil na prvi seji izvoljen za predsednika upravnega odbora. Ko je podal poročilo o dosedanjem dein del. sveta,, je pozval vsè člane, da se sé bolj zavedajo svojih dolžnosti, da še bolj redno prihajajo na seje, predvsem pa, da razširijo in dopolnijo svoje znanje, ker nove gospodarske uredbe dajejo organom samoupravljanja v podjetjih, še večje pravice in večje dolžnosti, katerih izpolnjevanje bo v korist celotni naši deželi in našemu kolektivu.
M. Bele:
Zaključni račun podjetja
Ob zaključku poslovnega leta ugotavljamo pozitiven finančni rezultat — dohodek je ostvairjen s 123% v odnosu na predvideni v družbenem planu podjetja za leto 1953.
Na takšen rezultat je predvsem vplivala dobra organizacija dela in povečanje proizvodnje za približno 10%. Storilnost dela na posameznega delavca je bila 52.1 t, v primerjavi z 48.5 t v letu 1952 in je do-sedaj največja y razdobju od leta 1945 pa do danes. Občutni prihranki pa so bili zabeleženi tudi pri potrošnji surovin in materiala kakor tudi* pri stroških upravno-prodajne režije, docim so se stroški obratne reži je nekoliko zvišali v odnosu na predvidene stroške po družbenem planu. Poleg tega smo tudi dosegli izboljšanje kvalitete naših izdelkov.
Nabavne in prodajne cene niso imele posebnega vpliva na povečanje dohodka. — Razlike pri nabavnih cenah so vplivale na povečanje, dohodka*^ ozirom na znižanje predvidenih stroškov samo v prvem polletju, dpčim so se v drugem polletju nabavne cene toliko povišale, da so v 'letnem povprečju bile enake planiranim cenam v kalkulacijah, ki so bile osnova za izdelavo družbenega plana.
Podjetje ni med letom zaradi povečanih nabavnih cen zviševalo osnovnih prodajnih cen svojim izdelkom, tako da razlike osbvarjene pri realizaciji predstavljajo v obliki doplačil povračilo za višje stroške iz-d el ave po naročilih v pogledu kvalitete in kompliciranosti, torej pravo znižanje proizvodnih stroškov po zaslugi kolektiva.
Med letom je delavski svet odločil na predlog upravnega odbora, da se s 15. oktobrom znižajo, prodajne cene profilom, sivi litini in fazonskim komadom.
Proizvodni program je bil presežen v vseh obratih, in sicer: v mariinarni za 5.48%, v valjarni za 10.92%, v livarni za 11.35%,
V samotni za 9.39%, v storitvah delavnic 10.94%,
Prav tako je tudi obdeiovalnica valjev z obdelavo valjev in izvenplansko obdelavo koki! izpolnila svojo proizvodno nalogo in presegla postavljeni plan. K takemu uspehu so pa poleg delavnic v veliki meri pripomogli tudi ostali pomožni obrati.
Med letom je bila osvojena v valjarni proizvodnja plamenic in izboljšana 'kvaliteta pri profilih, a v livarni pa proizvodnja pol, eno in dvokilograansikih Uteži. Pristopilo se je tudi k popolni obdelavi valjev.
Vsi ti uspehi v proizvodnji so omogočili tudi presežek dohodka za približno 23%. V istem odstotku je povečana tudi ustvarjena akumulacija in skladi ter sklad za plače. Tabo je podjetje prispevalo skupnosti čez 200 milj. dinarjev več; kot je bilo predvideno po družbenem planu podjetja oziroma OLO Celje-okolica. Pri povečani proizvodnji za 10% je znesek Izplačanih rednih zaslužkov v odnosu na predvideni sklad za plače v tarifnem pravilniku, oziroma družbenem pianu podjetja prekoračen samo za 3.25%. V teh izplačilih je zajeta tudi občutna obremenitev hranarjne do 7 dni, za katero je v primerjavi s tarifnim pravilnikom predvideni znesek v te namene povečan za 31.40%.
Od presežka sklada za plače je po sklepih delavskega sveta namenjeno in delno že med letom izplačano kot prispevek društvom in organizacijam 1,132.000 dinarjev, vsakemu članu kolektiva pa približno po-
Naši nagrajend-veterani
vprečni mesečni zaslužek, ostalo pa v sklad za prosto razpolaganje podjetja. Kakor je bM 'viden napredek v proizvodnji, tako so se tudi dela v kapitalni izgradnji pravilno odvijala. Kolavdiranih je dograjenih objektov v vrednosti 235 milj. dinarjev. Skupno je investiranih v 1953. letu 988 müij. dinarjev, od tega odpade na poslovna osnovna sredstva 888 milj., na objekte družbenega standarda pa 100 milj. dinarjev.
Podjetje je imelo na razpolago za kapitalno izgradnjo sredstva iz posojila za temeljne investicije in uvoženo opremo, del sredstev iz amortizacijskega sklada in sklada za prosto razpolaganje iz prejšnjih let. Sredstva iz posojila so se predvsem porabila za poravnavo obsežnih obveznosti iz leta 1952, ostanek pa za ustrezna temeljna investicijska dela in nabave.
Razpoložljiva sredstva iz dela ustvarjene amortizacije so se smiselno porabila za financiranje velikih popravil strojev in naprav, ostali pretežni del sredstev pa za temeljne investicije in ostalo načrtno kapitalno izgradnjo. Sredstva iz sklada za prosto razpolaganje pa so se v prvi Vrsti porabljala za dopolnitev sredstev iz posojila in za 'kritje tekočih obveznosti za temeljno in ostalo gradnjo ter tuzemsko opremo, v ostalem pa za financiranje gradenj in opreme stanovanjskih in kuiiturno-prosvetnih objektov za dvig družbene ravni.
Večjo proizvodnjo in še večje znižanje stroškov so onemogočili razni opravičeni in
neopravičeni razlogi. Težave so bile v proizvodnji, v pomanjkanju odgovarjajočega metalurškega premoga, kar je (povzročalo slabo kvaliteto plina ter veliko žvepla. Težave so bile tudi glede asortimana predvsem zlommine za proizvodnjo valjev in neprimernega inozemskega grodlja. Tudi domači koks nam je delal težave. Izpadi električne energije so bili številni, čeprav kratkotrajni Zastoji pa so nastali tudi zaradi slabega generatorskega plina in raznih manjših okvar na strojnih napravah. Pomanjkanje Widia materiala je vse leto predstavljalo občuten problem v obdelovalnici.
Ne moremo trditi, da je v pogledu štednje pri materialu, čuvanju strojev in naprav, zalogah materiala In surovin, pri delovni disciplini Itd. bilo v tem letu vse v redu. Toda' v primerjavi s stanjem v prejšnjih letih se je tudi tukaj pokazal precejšen napredek in se je stan je v marsičem popravilo.
. Pri doseganju teh usjpehov sta imela pomembno vlogo delavski svet in upravni odbor podjetja, katerih sklepe je uprava podjetja točno izvrševala. - Seveda so vsi ti uspehi tudi odraz marljivosti našega delovnega kolektiva, (ki se je zavedal in bil prepričan o tem, kako je uspeh podjetja odvisen od vsakega člana kolektiva.
Osnovna naloga in skrb je bila izpolnitev in ^preseganje proizvodnega programa po načelu rentabilnosti in pravočasnega odklanjanja vseh težav in ovir, M so se pojav-
Ijale in M bi lahko ogrožale proizvodnjo oziroma povečale proizvodne stroške. Bri vsem ..tem pa je upravnemu odboru, delavskemu svetu in sami upravi podjetja:bàio v veliko pomoč ažurno knjigovodstvo, ki je sproti opozarjalo na nepravilnosti in nakazovalo, kje iskati ;vzroke posameznih težav.
Zaključke razprave o zaključnem računu pred delaviskim svetom bi lahko zajeli v naslednjih smernicah za poslovanje v. tekočem letu:
Povečanje proizvodnje, popolno izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti s čim nižjimi stroški, izboljšanje kvalitete izdelkov, dvig storilnosti dela in -pravilen odnos
Inž. Nečemar B. :
Perspektive
Iz male, stare liv®me, ld je v prvihi letih.po vojni dajala trgu približno 3 do 5000 ton raznih proizvodov strojne litine, cevii in kokil, je v letih industrializacije po vojni nastala livarna, ki po svoji kapaciteti zavzema vidno mesto med livarnami naše države, in sicer še bolj kot po teži svoje proizvodnje, izražene v tonah, po vriti svojih proizvodov. Iz prejšnje livarne strojnih delov s’e je.livarna preuredila predvsem v livarno valjev dn kokil on je postala s tem prvi dobavitelj kokil za naše jeklarne v državi, za valje pa celo edini; saj Se samo livarna v Štorah zaenkrat ukvarja s to proizvodnjo..
Naraščanje proizvodnje v letih po vojni, prikazano v procentih, če vzamemo za pro-
izvodnjo leta 1046 naslednjo sliko:	indeks	100%,
Leto		%
1946		100
1947		157
1948		173
1949	& ■	242
1950		273
1951		301
1952		279
1953		361
Medtem ko sé proizvodnja strojne litine ni povečala oziroma je v primeri z leti 1949 in 1950 celo nekoliko padla, je močno porasla proizvodnja kokil, cevi in valjev, kar je najbolj točen odraz prej omenjenega premika proizvodnje od potreb za strojno industrijo v smeri potreb naše metalurške industrije.
Prvo vlivanje valjev v naši livarni beležimo v letu 1950, in sicer je znašala v tem letu celokupna proizvodnja 60 t litoželeznih valjev. Vprašanje izdelave kvalitetnih valjev, ki odgovarjajo pri obratovanju dvem nasprotujočim si mehanskim lastnostim, je svojevrsten livarski problem.
do strojev, naprav in materiala, ureditev skladiščne in nabavne službe, varčevanje z materialom in surovinami ter znižanje; samih zalog materiala. Nadaljnja naloga je povečati skrb za delovnega človeka v proizvodnji in dvig varnosti dela.
Da bi pa 'bili vsi predpisi in ukrepi čim bolj razumljivi m prodrli v zavest vsakega posameznika, bo treba skrbeti tudi za gospodarsko izobrazbo posameznih elanov, nadaljevati moramo z že začetimi predavanji ne samo za člane delavskega sveta ih odbornike sindikalne podružnice, temveč bo treba v bodoče taka predavanja razširiti na čilm Večje število članov kolektiva.
naše livarne
ki ga je tehnika rešila , na ta način, da se železo določene kemijske sestave vliva v litoželezne kakile, ki 'predstavljajo obliko delovne površine valja, kalupi za čepe valjev pa so napravljeni iz peska. Železo, ki se strjuje ob kokili, se hladi hitro, grafit, ki je v Sivem litem železu v obliki drobnih' lističev med zrni železa, nima dovolj časa, da bi se izločil in neka debelina plasti železa ostane bela, brez grafita in zelo trda, pač pa tudi zelo krhka, V čepih valja in v notranjosti sé železo ohlaja počasneje, grafit ima dovolj časa za izločevanje, že-, lezo je sivo in znatno mehkejše, je pa dovolj žilavo, da prenese udarce in pritiske, ki nastajajo med'valjanjem, Problem istočasne trdote in žilavosti se torej rešuje .pri valjih na isti način. ..kot n. pr. tudi pri jeklu, to jo s trdo površino in žilavim jedrom, le da je tehnološki postopek drugačen.
V praksi vlivanje valjev, ni tako enostavno in predstavlja razmeroma večji ri-žiko -pri delu, kakor ostala proizvodnja livarne. Zadeti točno debelino in trdoto bele plasti zahteva poleg velike prakse pri delu točno poznavanje in obvladanje vseh tistih faktorjev, ki vplivajo na tvorbo bele plasti, to je na primer kemične analize vložka, temperature železa itd. Poleg tega se bela zunanja plast pri ohlajevanju krči močneje od sive notranjosti, zaradi česar je močno podvržena temu, da se pretrga in če se pretrga, ni velikokrat možno točno reči, iz kakšnega razloga — tako. raznovrstne so okoliščine, ki to pokanje lahko povzročijo.
O tem, kako .problematična: je ta proizvodnja tudi še v inozemstvu, smo se mogli Jugoslovani 'prepričati tudi sami, saj so livarne valjev tiste, v katerih je najtežje najti dostop in je neko posredovanje izkušenj iz teh livarn zaenkrat, kljub nekaterim poizkusom, ki smo jih napravili, skoraj enako ničli.
Kljub temu pa ni mogoče zanikati velikih uspehov, ki jih ima naša livarna v tej proizvodnji. Trenutno .krije približno 50% potreb naše železarske industrije, nadalje pa dobavlja valje tudi ostalim potrošnikom, predvsem mlinski industriji. Najtežji valji, ki so bili odliti, so tehtali preko 14 ton, V zadnjem času je uspelo napraviti le na podlagi skromnih podatkov iz literature tudi serijo specialnih, legiranihi valjev. ki ne zaostajajo za tovrstnimi valji inozemskega izvora.
V naši 'proizvodnji kokil ločimo v glavnem dve vrsti: manjše koldle, teže db 600 kg, fcaluparimo strojno, večje kokile za kovaške kokile, ki tehtajo do 24 ton, pa kaluparimo ročno. V letošnjem letu ima livarna naročila za približno 8000 ton fcoikil Obeh vrst. kar znaša, skoraj dvojno količino onih, ‘ki smo jih napravili v preteklem letu. Če računamo, da porabijo jeklarne povprečno 30 kg kokil na tono litega jekla, pomeni to, da bo v naše koldle vlito približno 270.000 ton jekla ali blizu polovice vsega jekla, proizvedenega v jeklarskih pečeh naše države.
To 'povišanje proizvodnje in odlivanje težkih odlitkov v naši livarni ne bi'bilo mogoče, če ne bi bila naša livarna primemo opremljena. Tri velike kupolnepeči, ki dajejo do 6 ton železa všako uro, so Zamenjale- 'prejšnje, manjše kupolne peči. Za vlivanje težkih valjev sta 'bili postavljeni dve plamenični peči, ki raztalita 20'—25 ton tekočega železa, montirani so bili močnejši žerjavi, 'postavljene nove sušilne peči. Celotna obnovljena in dozidana livarna ima več kot dvojni obseg one izpred vojne.
Znaten porast proizvodnje beležimo tudi v livarni vodovodnih cevi, za katero so še pred nedavnim mislili, da bo odslužila in da jo bo treba kratkomalo podreti. Tržišče pa je pokazalo drugače in zaradi neprestanih giradenj v naši državi je povpraševanje po vodovodnih ceveh iz leta v leto naraščalo in tista, že Skoraj obsojena cevna
livarna je pokazala, da ima svoj življenjski višek še pred seboj. Iz leta v leto je proizvodnja rasla in se je dvignila od 1124 ton v letu 1946 na 4012 ton v letu 1953, kar predstavlja lep primer, kako se da tudi pri zastarelih napravah s požrtvovalnim in smotrnim delom marsikaj doseči.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti strojile litine1, kjer pride znanje in spretnost livar-ja-kaluparja še najbolj do Izraza. Ta proizvodnja v tonaži sicer ni narasla, je pa po njej zlasti v zadnjem času vedno večje povpraševanje in napačno bi bilo, če ji ne bi posvečali tiste pozornosti, katero zasluži kot sestavni del strojegradbene industrije. V splošnem lahko rečemo, da je livarna Železarne štore že več ali manj prišla na ylšek svojih zmogljivosti po količini svojih izdelkov. V kolikor gà še ni dosegla, ga 'bo pri uspešnem delu v letošnjem letu prav gotovo. Toda če letos deloma še prevladuje problem kvantitete nad kvaliteto, to se pravi, če zaenkrat zaradi .velikega povpraševanja in pomanjkanja livarskih izdelkov ne prihaja do neke konkurenčne borbe med raznimi livarnami glede na kvaliteto in cenenost proizvodov, lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo, da .bo do take borbe prišlo spričo novih, moderno opremljenih livarn, ki rasejo v različnih krajih naše države, med drugimi tudi livarn valjev, kokil in cevi. Če za letošnje leto še velja parola: čim več proizvodov, da lahko zadostimo željam naših naročnikov, jo 'bo verjetno že v prihodnjem letu nadomestila parola: čim boljše in cenejše proizvode, katere potrebuje ne samo naša industiijia, temveč tudi njihov producent, to je naša livarna, če si hoče zagotoviti' svoj obstoj dn nadaljnji procvit. Toda ali imamo' pogoje, da dvignemo kvaliteto naših izdelkov? .	.
Imamo tradicijo, imamo dobre delavce, livarje in mojstre. Toda to še ni-vse. Proizvodnja 1300 ton kvalitetnih odlitkov mesečno postavlja druge'zahteve pred strojno
Tekmujmo, v katerem obratu bo manj izgubljenih dni zaradi izostankov vsled obratnih nezgod in obolenj
Notranjost nove livarne
in ostalo opremo livarne, bot jih je imela prejšnja manjša livarna. Veliko že imamo, marsikaj bomo še dobili.
Dobili bomo strojno pripravo livarskega peska. Okoli 80 ton»peska, s katerim imamo dnevno opraviti v livarni, ni mogoče ročno dovolj dobro presejati, premešati, sortirati, prerahljati itd. kot se to zahteva za izdelavo lepih odlitkov. Zato bo ta priprava za livarno velikega pomena.
V teku je montaža naprave za predgrè-vanje zraka pri kupolkah, katera nam bo omogočila pridobivamo železa: boljše kvalitete pri manjvrednem, in cenejšem vložku surovega železa v peč, obenem pa zmanjšala porabo koksa za taljenje in tudi s tem nekoliko'pocenila proizvodnjo. Ta naprava nam bo omogočila tudi izdelavo tistih vrst kvalitetne strojne litine, ki je po livnih sposobnostih) enaka običajnemu sivemu železu,.po mehanskih lastnostih pa ga znatno prekaša in se bliža tistim, ki jih poznamo pri jeklu. Te razne vrste kvalitetne litine danes že na široko uporabljajo v inozemstvu.
-Gradili se bodo tudi bunkerji in skladišča za surovine in pesek, s čimer bo omogočeno pravilnejše sortiranje in priprava surovin, kar je predpogoj za točen pregled in pravilno' vodstvo tehnološkega procesa. Z ureditvijo skladiščnih prostorov» bo livarna. tudi prenehala biti zatočišče vsega mogočega materiala in potrebščin, ki ne spadajo vanjo. Reden dotok surovin in potresnega materiala preko pravilnega skla-
diščenja in odtok gotovih izdelkov ustvarja v neki livarni tudi pogoje Za sistematično notranjo ureditev in s tem pogoje, za izboljšanje tehnološke discipline, »boljše kontrole in večje pazljivosti pri »delu.
Končno bomo imeli tuđi elektnoplavž, s katerim bo postala naša tovarna skoraj zaključen kombinat železarske industrije, ikar pomeni, da 'bomo surovinsiko bazo zä livarno »dobili idioma, v lastni hiši. To nam bo omogočilo znižanje proizvodnih stroškov in cen naših proizvodov. Upamb tudi, da bomo dobili iz eiektroplavža zaželene vrste surovega železa, s katerimi »bomo lahko.iz-bO’ljšali vzdržnost naših kokil. šfe. posebej pa stopnjevali kvaliteto ih znižali rizikó dela pri valjih, ki so skrajno občutljivi gle-. de na »kemično» sestavo in strukturo surovih, založenih v toupolno ali plamenično peč.
Seveda pa nove naprave satne po sebi ne morejo nuditi kvalitete, če'ni vol j e. znanja in prizadevanja ljudi, ki s terni napravami uprav»lj»ajO'. Dviganje kvalitete pomeni ne samo imeti moderne naprave, to pomeni tudi obvladanje teh naprav in tehnološkega procesa v celoti, in to pomeni končno neprestano dnevno borbo proti napakam -j»n pomanjkljivostim; -fci še vJdjuöü-jej'0. kot subjektivni, »človeški . faktor v ta »tehnološki proces. In to :ni naloga jutrišnjega »dne, temveč naloga 'današnjega dne, ne glede na to, »kdaj bomo to ali ono stvar spravili v pogon. Zato je potrebno čim večje sodelovanje in prizadevanje delovnega kolektiva in vodstva »kot celote..
©om hilturevStorafi
Končno smo dobili feulturni. dom, na katerega sino lahko ponosni. V tej kratki dobi, ko ga Uporablja »Svoboda« in ostale organizacije, beležimo lepe ;dn vidne uspehe. Poživljeno in plodno je postalo društveno življenje. Delovni kolektiv se z veliko ljubeznijo oklepa tega žarišča politične in kulturno-prosvetne dejavnosti.
Veliko je bilo težav pri gradnji in opremi doma. S požrtvovalnim in nesebičnim delom smo naloge že lansko jesen dokončali in izročili dom svojemu namenu.
Pri tej' priliki smatramo za dolžnost, da javno pohvalimo vse sodelavce pri opremi notranjosti in instalacijah. Posebno se je izkazala električarsfca ekipa na čelu s. tov. Kranjcem, ki ni štedila niti noči, da je bilo vse pravočasno urejeno za svečano otvoritev. Naša zahvala gre predvsem tudi graditeljem; tovarišem 'od gradbišča »Beton« Store, ki so se res potrudili, da je dom bil lahko odprt določenega dne, kljub vsem objektivniin težavam, ki bi lahko povzročile odgoddtev dneva svečane otvoritve,..
^Svečani otvoritvi doma,, združeni z razvitjem društvenega prapora »Svobode«, je prisostvoval naš velik prijatelj, tovariš Franc Leskošek, član izvršnega sveta FLRJ,
Dolgoletna želja delovnega kolektiva Železarne in občanov' iz Štor se je lansko leto končno le izpolnila.
Iz majhne, skoraj bi rekel malopoimemhne tovarne je železarna zrasla v svobodni, socialistični domovini v veliko in važno industrijsko podjetje. Z večanjem tovarne je rasel in naraščal tudi delovni kolektiv. Prva leta po osvoboditvi- je bilo toliko dela okoli zastarele tovarne, da skoro ni bilo časa misliti tudi na ostala važna vprašanja, ki so seveda terjala tudi končno odločitev in rešitev.	■ ~
V Štorah je bilo tako pomanjkanje primernih prostorov za politično, sindikalno in kultumo-prosvetno delo, da smo s težavo zadostili vsem potrebam Organizacij in društev.
Že leta 1948 je izjavil tedanji minister težke industrije tov. Franc Leskošek, da je za delovni kolektiv nujno potrebno, da dobi svoj kulturni dom. Brez primernega kulturnega doma ni mogoče dobrega in intenzivnega političnega, sindikalnega in kullurno-prosvetnega dela. Ód izobrazbe in kultumo-prosvetnega dela so pa odvisni uspehi na gospodarskem in političnem polju.
M. Đele:
Znižanje proizvodnih stroškov
Za vse (porabljeno v podjetju za proiz-vodnjp. novih. izdelkov, bilo toza delo, material, surovine, storitve ali pa stroje in naprave, so stroški 'izraženi v denarni vrednosti. Proizvodnja novih izdelkov vedno zahteva porabo dela ter raznih dobrin in sredstev.
V kalkulacijah podjetja je ugotovljena lastna in prodajna cena odrejenega izdelka ali pa storitve po enoti mere. V lastni ceni so predvideni stroški materiala za izdelavo, amortizacije, plaž za izdelavo: kakor tudi siplošni upravno-prodajhi stroški. Ce se lastni peni doda še prometni davek, renta in 'dobiček, se dobi prodajna cena. (Železarna ne plačuje rente.)
Tako izdelane kalkulacije služijo za izdelavo družbenega plana podjetja. Po izvršeni proizvodnji se ugotovijo stvarni stroški oziroma dejanska. lastna pena in ceni uspeh v proizvodnji v primerjavi s predvideno lastno ceno. Tedaj ugotovimo, ali so stroški nižji ali višji od prvotno predvidenih.
Znižanje proizvodnih stroškov pozitivno vpliva na dohodek podjetja oziroma na povečanje dobička. Od tega povečanja ima korist skupnost in podjetje, ker omogoča zvišanje življenjska ravni.
Znižanje proizvodnih stroškov se v glavnem ustvari s prihranki pri materialu in surovinah ter s povečanjem storilnosti dela. Primer: Od dobička podjetja pripada po predpisih kot davek federaciji 50%. Po odbitku tega davka se dobiček razdeli med komuno (okrajem — mestom) in podjetjem. Ta razdelitev se oppivi z okrajnim gospodarskim planom. IC pr.: če pripada komuni (okraju) 75%, a podjetju 25% od dela dobička, ki pripada podjetju 20% rezervnemu skladu in 80% skladu za prosto razpolaganje. Iz sklada za prosto razpolaganjema po odločbi okraja 40% skladu za plače.
Na podlagi navedenih odstotkov se lahko ugotovi vpliv znižanja proizvodnih stroškov na povečanje sredstev v korist skupnosti in podjetja, in sicer
Za 1 tono srednjih in lahkih profilov je predvideno:
a)	lastna cena 70.000 din.
b)	davek na promet 5000 din,
c)	prodajna cena 82.000 din,
d)	dejanska lastna cena 67.500 din.
torej je predviden dobiček na tono 7000 dinarjev, a po ostvarjenju 9500 din.
Razdelitev dobička			
	predvl-.denega	ustvarr jenega	razlika
50% davka federaciji od ostanka 3500 din	3500	4750	1250
75% okraju od ostanka 3500 din	2625	3562	937
25 % podjetju	- 875	1188	313
Razdelitev dela dobička, ki pripada			
podjetju			
V	rezervni sklad ■podjetja 20% ; V	sklad za prosto .	175	175	S —
razpolaganje iz sklada za prosto	700	1013	313
razpolaganje v sklad za plače 40%	320	405	85
Alko pa je letna proizvodnja 25.000 ton profilov, bo pri znižanju stroškov n/t 5000 dinarjev prispevek večji skupnosti za 3 milijone dinarjev, okraju 23 milj.' v sklad za prosto razpolaganje podjetja 8 milijonov, skupaj 62 milijonov. V tem primeru znižanja stroškov pa pripada tudi skladu za plače podjetja 2 milijona dinarjev iz sklada za prosto rzpolaganje.
Znižanje! stroškov ne sme biti na škodo kvalitete izdelkov, temveč nasprotno, z znižanjem stroškov se mora istočasno skrbeti za 'boljšo kvaliteto proizvodnje, j
Znižanje stroškov zajetih , v lastni ceni se lahko ostvari na več načinov. Iz spodaj navedenih slučajev, ki vplivajo na znižanje stroškov, je razvidno, da je od slehernega člana kolektiva odvisno, kakšen bo dejanski uspeh v podjetju.
V glavnem se lahko 'doseže znižanje stro-, šfcov v proizvodnji, in sicer:
1.	e pravilnim prevzemanjem nabavljenega materiala po količini in kakovosti,
2.	s pravilnim vskladišcenjeni, da se onemogoči večji kalo. razsipanje, rjavenje materiala in podobno,
3.	s točno evidenco zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja, polizdelkov in ; gotovih izdelkov,
4.	š čuvanjem drobnega inventarja v porabi (orodje), z varčevanjem z materialom in minimalnim izmečkom (škartom) v proizvodnji,
5.	z nagrajevanjem za prihranke na materialu in prepričevanjem, Pa če ni drugače, tudi š kaznovanjem onih, ki z materialom neodgovorno ravnajo,
6.	s povečanjem proizvodnje in storilnosti dela.
7.	s pravilno tarifno politiko (normiranjem).
8.	z dvigom delovne discipline,
9.	z izločitvijo nadurnega dela kot sistema dela,
10.	s pravočasnim odklanjanjem zastojev pri strojih,
11.	s pravilno razdelitvijo dela in organizirano preskrbo delovnih mest s surovinami in ostalim potrebnim materialom.
12.	s povečanjem strokovnega znanja delavcev in uslužbencev,
13.	s popolnim- izkoriščanjem delovnega časa in minimalnim bolovanjem do 7 dni, dobro higiensko-tehinično zaščito, varovanjem pred nezgodami in podobno,
14.	s pravilnim odnosom do strojev in naprav, a pravočasnimi in dobro izvedenimi remonti.
15.	s pravilnim odrejevanjem potrebnih
delonih mest.	:
16.	z mehanizacijo notranjega' transporta, ,17. z onemogočernjem zastojev v obratih,
18.	z znižanjem stroškov pri prevozu in vzkladiščenjem materiala,
19.	s pravočasno odpremo gotovih izdelkov. istočasnim fakturiranjem in takojšnjim naplačilom od kupcev,
20.	z naročanjem samo. res potrebnih količin materiala in surovin za krajša razdobja kakor tudi razbremenitev skladišča z nepotrebnim in nekurantnim materialom,
21.	z opuščanjem nepotrebnih potovanj, telegrafsko-telefonskih in poštnih stroškov,
22.	s čuvanjem pisarniškega in laboratorijskega materiala in sploh z zniževanjem vseh upravno-prodajnih stroškov.
Vse omenjeno in še marsikaj občutno vpliva na znižanje stroškov ter s tem na povečanje dohodka podjetja, izpolnjevanje obveznosti do skupnosti in povečanje skladov podjetja.
<■Razpis nagrad
za tri najboljše predloge za znižanje proizvodnih stroškov
Upravni odbor Železarne Štore
razpisuje
za tekoče leto nagrade za najboljše predloge za znižanje proizvodnih stroškov z boljšo organizacijo in povečanjem storilnosti dela.
Člani kolektiva naj predložijo svoje predloge v sekretariata podjetja. Bok predložitve je najpozneje do 31. decembra t. 1. .
Nagrade v skupnem znesku 22.500 din bo Uprava podelila v tri grupe, im sicer:
1.	nagrada 10.000 din,
2.	nagrada 7500 dim,
3.	nagrada 5000 dim.
Razdelitev nagrad se bo izvršila po komisijski ugotovitvi.
V. Sruk:
Važnost strokovne izobrazbe kaluparjev - livarjev
Upravičeno skrb povzroča Hvarski industriji njen naraščaj. Skrajni čas je že, da se na kak način pritegne in navduši za naš poklic mladina, ki zapušča srednje šole. Tega mnenja so vsi Hvarski krogi, ker brez dohreiga kadra ni procvata v industriji. Glavni vzrok nezanimanja za ta poklic je njegovo nepoznavanje in njega mnogostranosti kakor tudi nespoštovanje zaradi veM-kih težkoč, odgovornosti on trpkosti v poklicu. ki so dovedle tako daleč, da so celo nekateri kaluparji v poklicu povzdignili njegove senčne strani in s tem zavrl! dotok -naraščaja. Spominjam se še, ko' je neki odlični kalupar v razgovoru omenil, da se njegov sin lahko izuči karkoU želi, samo ne za kalupar j a.
. Taki. in slični pomisleki so privedli do antipatije in celo. do zaničevanja fcalupar-sko-livarskega poklica, kar se mora v interesu livarske industrije preprečiti. To se lahko zgodi s primerno vzgojo, z lepimi učilnicami, s tečaji, z. modernimi livarskimi oddelki, z mehanizacijo in higienskimi napravami ter končno za odgovornost in delu primernim nagrajevanjem.
Ž elezolivarstvo je mlad poklic. Osamosvojilo se je šele. leta 1765, ko je angleški livarski mojster, John Wickinson prvič v zgodovini livarstva ' pretopil v plamenici grodelj z uporabo zlomnihe, v uporabno-litirio. Do takrat, je bilo livarstvo odvisno ' od/plavžev, 'ki so /dajali livarjem potrebno tekoče železo. Kupolke so nastale , skoraj 8Ò let pozneje. Livarstvo se ni moglo v večjem obsegu razvijati, ker je. bila tudi tedanja tehnika šele v povojih in so M-. varine 'izdelovale samo manjše dri podrejene Strojne odlitke, največkrat pa' samo dele za Ograje, mostove (čevljarski most vLjufo-Ijanij, topovske krogle, lonce, plošče in slično-,'' Šele po prvi svetovni vojni .opazimo večji razvoj in potrebo po livarskih predmetih in s tern tudi napredek, v livarstvu. Stari ngčdri/kaluparjenja že opuščajo, Razna /vezita in dodatki: kot n. pr.: konjski gnoj, ostanki piva, jajca, ovsen, zdrob, odpadki konoplje itd-., vse to. ni danes več v rabi in. je irdajšdm generacijam skoro ne- ., znano. Konstrukcije moderne strojegradnje postavljajo ’vedno večje zahteve, kar: vse, vpliva na .modernizacijo pečiv-in -dela v livarnah. i -
Dva resna konkurenta sta sc pojavila v • tehniki: jeklarne m. temper livarne. Obema še je posrečilo izrdriiti iz trga znatne količine sive litirie. zato, ker so. njih kvalitetni pogoji; Mii' mnogo ugodnejši kot oni sive litine. Nastal je boj in kakor opazimo zadnje čase, zopet zmaguje lito železo. Toda
ne v stari kvaliteti, ki je nudila konstruktorju trdnost na razteg samo Kz 12 do 26 kg/mm2, in trdnost na upogib Kb 28 do 46 kg/mm2. Danes dosežemo s posebnim postopkom taljenja in lègiranja Kz 50 do 75 kg/mm2 in Kb 90 dò 140 kg/mm2 v surovem stanju in v žarjenem Kz 40 do 60 kg/mm2 iri Kb 70 do 120. kg/mm2. Če primerjamo kvalitetne pogoje gornjih dveh vrst, to je jeklo in temper litine, od kar terih ima prva Kz 38 do 60 kg/mm2 in druga Kz 34 'do 40' kg/mm?, potem vidimo, da so livarski strokovnjaki dosegli izredne uspehe; in kaj vemo, kakšna presenečenja nas še čakajo v bližnji bodočnosti. Borba za izboljšanje dela in kvalitete se vedno bolj in bolj zaostruje in zmagovalec bo tisti,"ki bo nudil cenejše in boljše blago. S -tem v zvezi nastopajo vedno večje zahteve po kaluparjih — livarjih, ki moraj'o obvladati vse tehnološke procese in biti izf . naj'dljivi. da zadostijo tako .kvaliteti, kakor tudi kvantiteti. Oba faktorja sta temelj napredni industriji.
. Livarsiki kader, jki je bil na razpolago v predaprilski Jugoslaviji, je še nekako zadoščal tedanjim razmeram, tako po številu kot po kvaliteti. Tedanje livarne so v glavnem vzdrževale le/obstoječa postrojenja razen nekaterih izjem, ki pa tudi niso izdelovale visoko kvalitetnih odlivkov. Ti livarji so danes večinoma žc vsi upokojeni, le redki vršijo službo mojstrov ali inštruktorjev. Večina teh Hvarskih strokovnjakov je preživljala težke čase in so si med borbo za obstoj kopičili znanje po raznih inozemskih livarnah dri tako v jeseni svojegä dela ustvarjali.-to, kari pogreša naša mlajša generacija.
Naglemu razvoju industrializacij e po osvoboditvi - pa so tudi .todiistrij-ske' šple po naši dorirovini nudile svoj delež, toda to še ni kader, na katerega hi se. lahko povsem naslanjali./Tudi izkušnje starih.livarjev nè nudijo več uspeha pri današnjem napredku. Zato-je potrebno, da bi" preko drušlva iivairjev: dopolnjevali znanje sedanjih livàrjev, bodisi s filmi in strokovnimi predavanji ali s tečaji. Strokovna predavanja/ naj vodijo . livarski strokovnjaki, ki; so, ši pridobili pri tem delu nova.izkustva. Napačno je mnenje nekaterih strokovnjakov, da.: jei; delo livarja samo nabijanje -peska. N aspro ino. noben poklic ne zahteva toUko inteligence kot ravno livarski. Na splošno opažamo že pri sprejemanju naraščaja, da uvrščajo po uspehu slabše učence .med livarje, češ za Hvarja bo dober. Taikö nazdrianje je zgrešeno in ni čudno, da se livarski kader -ne more povzdig-
niti. Še je čas, da se napake popravijo, toda dolgo ne smemo več odlašati, sicer bo prepozno.
Dober livarski kader si lahko vzgajamo sami. Vsaka livarna' ima svoje običaje in delovne pogoje, zato naj se vajenec temu privadi takoj v začetku. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi bil vajenec pomožni delavec livarja. Vzgajati ga moramo pod strokovnim nadzorstvom in navajati k samostojnemu delu, istočasno pa vzbujati ljubezen do poklica in do ustvarjalne volje. Škodljive vplive starejših pomočnikov naj sie z dobrimi vzgledi in primeri ublaži in ustvari v mladini zaupanje do dela in boljše bodočnosti.
Vse to je možno doseči pod strokovnim vodstvom v industrijskih šolah. Zato so potrebne primerne higienske učilnice in v prvi vrsti delavnice, kjer bi naj vajencu nudili razen strokovnega znanja še vzgojo do snage in reda. Veliko zanimanja in veselja do dela nudimo vajencu s samostojnim delom pri kupolkL. V ta namen so postavile .nekatere šole manjše peči, kjer pridobiva vajenec tudi znanje tehnološkega postopka pri taljenju in tako razširja svoje tehnično obzorje v celotno polje livarstva.
. V tem smislu vzgojen kader mora postati garant našim novim livarnam. Starejšemu kadru pa naj se nudi možnost izpopolnitve v teoretičnem znanju.
Nekaj o delu naše sindikalne podružnice
Vsem članom našega kolektiva je dobro znano, da je imelo, vodstvo sindikalne podružnice po osvoboditvi velike dolžnosti in da je v prvih letih pri izpolnjevanju teh dolžnosti imelo tudi težave. Predvsem se moramo zavedati, da se je ravno v teh letih članstvo rekrutiralo v glavnem iz .podeželja, da smo tako v naše vrste dobili številne nove ljudi,, ki so, več ali manj prihajali v naše podjetje z zastarelimi nazori, ki jih ima še marsikje naša vas.
Predolgo bi bilo naštevati uspehe, ki jih je naša sindikalna podružnica imela do danes. V letih neposredno po osvoboditvi smo uspešno reševali vprašanje preskrbe. Ko pa je bilo to v vsej naši deželi z dvigom našega gospodarstva rešeno, se je kmalu pred nami pojavil nov problem -Jtó vprašanje stanovanj. Tudi na tem polju še je naša sindikalna podružnica trudila vsepovsod, da. bi to kritično vprašanje ublažila. Da je tudi pri tem naš kolektiv imel uspe-
Odborniki sindikalne podružnice
Naši zvesti delavci odhajajo v zaslužen pokoj. Od leve proti desni: Sivka Jakob, Seničar Franc, Jager Franc in Vodeb Jože
he, je dokaz novo naselje v Štorah, ki pravzaprav še ni dokončno zgrajeno. Odstraniti stanovanjsko krizo v Štorah bo poleg preureditve in modernizacije vseh naših obratov eno od glavnih vprašanj, kateremu bomo morali posvetili vse svoje sile.
Ne moremo pa iti preko pomanjkljivosti v našem dosedanjem delu, da nismo do sedaj dovolj skrbeli za odbore sindikalne podružnice po obratih in oddelkih. Obstojalo je namreč mnenje, da bo sam izvršni odbor skrbel za ves kolektiv, sindikalni odbori pa pri tem igrajo manj pomembno vlogo. To je ‘bilo zelo napačno, ker je ravno nasprotno vse naše delo največkrat odvisno od pravilnega, dela sindikalnih odborov, ki imajo največ možnosti in prilike za pravilno ugotovitev napak in reševanja problemov v korist članov. Večkrat bi morda bil izvršni odbor v svojem delu in sklepih bolj uspešen, če bi imel dovolj nakazanih problemov rwvno od odborov podružnice. Zato sito v letošnjem letu že začeli z drugimi oblikami dela — težišče dela. sindikalne podružnice bo predvsem na naših pododborih. Naši, člani naj se-s temi odbori bolj tesno povežejo, naj z njimi sodelujejo in tudi njih delo nadzorujejo.
. Premalo smo posvetili tudi pažnje 'do vprašanja naših žena, ker je pač pri nas vsidrano mnenje, češ da je to težka industrija in da žena pravzaprav nima mesta v naši tovarni. Res je. da v naši tovarni ni mnogo delovnih mest, ki bi ustrezala ženam, vendar ne bomo načenjali vprašanja odpuščanja ženske delovne sile, ki še že
nahaja v našem podjetju. V bodoče moramo skrbeti, da delo naših žena čim bolj olajšamo, predvsem z mehanizacijo, da bo tudi naša delavka uživala sadove napredka in skupnih naporov.
Pri našem delu smo imeli težave tudi zaradi tega, ker se članstvo kolektiva ni imelo kje shajati pri razpravah za bodoče naloge, pa tudi ne prostora za družabno življenje. Nismo imeli prostorov za letne konference, članske sestanke, zborovanja, družabne večere itd. V kulturnem pogledu je bil v tem letu storjen velik korak naprej z zgraditvijo Kulturnega doma, v katerem bodo našle naše kulturne organizacije, predvsem DPD »Svoboda« veliko možnost razvoja. Vendar mislimo, da si v doglednem času izgradimo še tudi nujno potreben sindikalni dom, ki nam bo olajšal izvajanje naših nalog* hkrati pa dudi nudil našemu članstvu možnost družabnih prireditev.
Vsekakor nas v novem letu čakajo velike naloge’, od katerih so v glavnem stanovanj siki problem, nadaljnji dvig političnega to moralnega lika našega člana, prepričevanje naših članov o. pametni to koristni izrabi letnega dopusta ' ter večja zainteresiranost za zdravstveno zaščito to higieno, če bo novi izvršni odbor pri vsem tem imel močno zaslombo*, ne samo v odborih podružnice po obratih to oddelkih, temveč pri vseh članih, borno lahko prihodnje leto s 'ponosom pokazali na naše delo to na naše uspehe!
Izvršni odbor
Sindikalne podružnice Store
B o d i: pazljiv in previden ter z mislijo pri delu, da, ne bo nezgode!
Pečar O.:
RAZVOJ ŠAMOTARNE V ŠTORAH
Začetek šamotame v Sferah sega v leto 1879 ter Sipaida med naj starejše tovrstne obrate v Srednji Evropi. Osnovana na bazi dànes že popolnoma izčrpanega nahajališča kremenjaka na Pečovju in komaj zadostno ognjestalnih glin iz najbližje okolice Celja ter premoga iz tedanjega štor-skega-rudnika, jé Samotama do konca prve svetovne vojne le skromno životarila.
Kot obrat z zelo skromnim industrijskim okolišem je imela le ozek lokalni pomen. Nič bolje: ni .bilo, v bivši Avstriji, ki je razvijala svojo težko industrijo in paralelno z njo tudi industrijo ognjestalnih izdelkov v svojem severnejšem delu in na Češkem, kjer je razpolagala obenem tudi z najboljšimi surovinami.
Če upoštevamo poleg tega še dejstvo, da je industrija ognjestainega materiala kot samostojna industrijska panoga razmeroma še zelo mlada in se je intenzivneje začela razvijati šele med prvo svetovno vojno V zvezi z rastočo potrebo metalurgije pa tudi ostalih .industrij, ki so potrebovale vedno več in kvalitetnejših) ognjestalnih izdelkov v svojih povečanih in zlasti v pogledu svojih pogonskih temperatur vedno zahtevnejših kaloričnih naprav, nam je jasno, da štanska samotama z ozirom nai ozek lokalni pomen in slabo surovinsko bazo za časa Avstrije ni mogla izstopiti iz okvirai izrazito obrtne proizvodnje, ki je štela vsega nekaj sto ton izdelkov letno. Ves obrat je obstajal iz nekaj pretežno lesenih zgradb z eno edino pečjo. Pogon je ta Obrat dobival preko vodnega kolesa iz Bo janskega potoka in potoka Toplice. Vsa strojna oprema pa so bile stope za drobljenje materiala in podobne primitivne naprave, medtem ko je 'bila vsa ostala predelava izključno ročna.
Šele z razsulom Avstrije so se perspektive za obstoj in nadaljnji razvoj šamotar-ne izboljšale že z ozirom na dejstvo, da stara Jugoslavija ob svojem nastanku ni razpolagala razen v Štorah niti z enim pod-jetjem za proizvodnjo ognjevzdržnih izdelkov.
Razvoj pa je bil tudi v stari" Jugoslaviji z ozirom na izključno privatno. iniciativo zelo počasen, saj je proizvodnja znašala leta 1920 komaj 1000 ton letno. Pozneje je z uvedbo lokomofoilskega pogona in instaliranjem. čeprav pretežno nabavljene stare strojne opreme, le-ta postopoma naraščala z izjemo gospodarske 'krize v letih 1930' do 1931. Razen v teh letih je proizvodnja dosegala tudi 4500 ton -letno. V letu 1932 do 1934 je bilo postavljenih 8 novih komornih peči in obrat elektrificiran, s čemer so bili 'pravzaprav podani osnovni pogoji za povečanje proizvodnje.
Kot pretežno agrarna država stara Jugoslavija ni kazala potrebnega interesa za razvoj domače industrije ognjestalndh izdelkov. Seveda ta panoga ni imela potrebne opore pri svojih potrošnikih, to je pri industriji. Vemo vsi, da oblastnikom v bivši Jugoslaviji ni bilo do tega, da se razvije naša domača ndustrijia in smo tako bili odvisni pač, od uvoza, ki je garantiral njim in njihovim inozemskim gospodarjem znatne dobičke. Šele v zadnjih par letih pred drugo svetovno vojno je država najbrž iz strategijskih razlogov dala domači industriji ognjestainega materiala nekolik» več možnosti za razvoj. V to dobo spada tudi gradnja-šamotarne v Jesenicah, ki pa je bila grajena le za lastne potrebe železarne, in postavitev podružnice štorske šamotarne v Mladenovcu. To je bilo v glavnem vse.
V to dobo spadajo tudi prvi začetki eksploatacije ognjestalnih glin v okolici Aran-djelovca, na-bazi katerih je bila zgrajena v Mladenovcu tudi samotama. Protežiran j e industrije v Srbiji, bližina surovinske baze in cenejša delovna sila, so bili argumenti, ki so bivše lastnike štorske šamotame vodili. da se je postavila samotama v Mladenovcu. Od takrat so štorsko šamotamo začeli močno zanemarjati. Od leta 1934 vse ‘do okupacije ni bilo ničesar Storjeno za izboljšanje proizvodnje, pod nemško okupacijo pa je ponovno postala .popolnoma lokalnega pomena in je proizvodnja do leta 1944 padla na vsega 1200 ton letno.
Tako smo imeli po svoboditvi štorsko šamotamo v kaj malo zavidljivem stanju, brez potrebnih zgradb in strojne opreme, zastarelo in izrabljeno.
2ai pa tudi nekaj časa po osvoboditvi niso posvečali dovolj pozornosti tej panogi industrije. Ko pa je postalo vprašanje po kritju rastočih potreb že pereče, je bilo Sklenjeno, da se poleg industrije magnezdit-ndh izdelkov v Ramfcovičevu zgradi še velika Samotama v Arandjelóvcu, ki naj 'bi na bazi tamkajšnjih surovin krila potrebe vse države. To dejstvo je seveda nekaj časa vplivalo, 'da se je naš obrat v Štorah še naprej zanemarjal. Saj se spomnimo vsi, da smo takrat po osvoboditvi, ko se je čez. nekaj let naša Samotna vključila v podjetje Železarno Štore, razmišljali na upravi, o tem, da bi ta obrat , v celoti opustili Vendar je končno zmagalo spoznanje, da je Samotna v Štorah naši skupnosti potrebna in da bo dajala svoj delež, seveda jo je pa treba obnoviti in izboljšati.
Uprava Železarne Štore, kateri je samotama bila priključena kot četrti obrat, se je zavedala pomena, ki ga ima za Železar-
no lastna šamotarna in se od tedaj trudila za izboljšanje stanja v tem obratu. Mnogo je bilo storjenega v pogledu prometa z izgraditvijo ozkotirnih prog, odpravilo se je ozko grlo pri mletju surovin s prestavitvijo enega koloteika iz martmarne ter nabavo krogličnega mlina in novega kolo-teka, ki je tudi že montiran. V lanskem letu je bil montiran agregat s 1000 lit. »Eirich«-mešalcem, s čemer smo izboljšali kapaciteto in kvaliteto mase. Obenem smo s tem prizidkom pridobili precej sušilnega prostora, kar pa bo prišlo do izraza šele po montaži že naročenega novega dvigala. Pričeli smo postavljati — za enkrat še v provizorno barako J— sušilni boben za surovo glino, s čemer bomo razbremenili sušilnico nad pečmi in izboljšali notranji transport. Nabavljena je bila tudi najnujnejša laboratorijska oprema za fizikalne preizkušnje surovin in izdelkov.
* V tekočem letu izgleda, da še ne bo odobren predvideni kredit in zato imamo v programu le manjša vzdrževalna dela in izboljšave, za kar imamo predvidenih okoli 18 milijonov dinarjev iz lastnih sredstev železarne. V dokončnem načrtu za preureditev oziroma dograditev šamotame na letno kapaciteto. 10.000 ton pa imamo poleg popolne preureditve strojame v načrtu predvsem postavitev novih plinskih peči. Obstoječe peči namreč, ki so v .pogonu že preko 20 let, so skoraj že dotrajale in predstavljajo najožje grlo proizvodnje. Gradnja novih peči zahteva seveda precejšnja finančna sredstva, vsekakor pa se-tao izdatno rentirala. Poleg. zvišan ja kapacitete in izboljšanja kvalitete izdelkov bo precejšen tudi prihranek na kurivu, ker predvidevamo uporabo odpadnega plina od novega elektroplavža oziroma generatorskega plina v času, ko plavž ne bo obratoval. Nove peči nam bodo omogočile doseganje za kvalitetne izdelke potrebnih temperatur od 1400 do 1450p C, kar danes nikakor ni mogoče. S to. modernizacijo šamotame se seveda tudi. postavlja vprašanje izgraditve novih sanitarnih naprav in garderob. Izgleda pa, da bomo kljub zahtevi po večjih finančnih sredstvih našo samotno popolnoma prenovili že v prihodnjih letih.
Samotama v Štorah ima ne samo za obstanek, temveč tudi za napredek . vse pogoje. Ena sama šamotarna v 'državi, pa naj ima še takšno kapaciteto, ni zmožna kriti vseh raznovrstnih potreb, ker se vedno bolj kaže potreba oziroma težnja posameznih obratov po specializaciji na izdelavo, ognjiestalnih izdelkov za posamezne panoge industrije, ki. imajo zelo razhčne ,potrebe' in zahteve. Res je, da nimamo v bližini surovinske baze, | vendar : je bolj | pereče vprašanje pri nas nabava kvalitetnih suro-
Pogled : na šamotarno
vin na sploh, ker bomo le še nekaj časa morali kvalitetne surovine za to industrijo uvažati iz inozemstva, čeprav še daleč ne v takem obsegu, kot je to bilo potrebno ■pred vojno. Pa še nekaj drugega, govori za našo ^motamo,, in sicer dejstvo, da,predelamo že sedaj letno preko 2000 ton Samotnih odpadkov iz lokalnih virov, ki bi sicer neizkoriščeni propadli, na drugi strani pa imamo razmerama dobro delovno silo s precejšnjo tradicijo, kar v industriji mnogo pomeni.
Ni torej strahu, da ne bi j bili s. predvideno racionalizacijo obrata rentabilni in pri dobri kvaliteti izdelkov konkurenčni, zlasti če upoštevamo, da bo predvidena kapaciteta pri rastoči potrebi domačih obratov komaj zadostna za ožji industrijski, okoliš, da ne računamo k temu šd široke potrošnje, ki se danes v odnosu na predvojno ne da niti primerjati in zaradi tega tudi obstoječe kapacitete ne ustrezajo najnujnejšim potrebam industrije.
A. Klinar:
Industrijska šola in njen pomen za tovarno
Z razširitvijo industrializacije v naši državi je strokovno šolstvo prevzelo važno gospodarsko nalogo. V preteklosti o. tej panogi nižjega strokovnega šolstva ne najdemo posebnih izgledov, zato. smo navezani na izkušnje iz 'sedanjosti in na proučevanje šolstva v industrijsko razvitih državah.
Naša ljudska oblast je ,s sistematsko, plansko in smotrno razporeditvijo kadrov ter z odpravo prepada med praktičnim in teoretičnim poukom z določenim • ciljem uvedla vzgajanje kadrov v industrijskih in vajenskih šolah. Glavni namen industrijske šole je vzgoja kvalificiranih delavcev določenih strok. Naše stremljenje je torej v tem, da damo čimbolj .strokovne in naši stvari zveste kadre,
Vse večja mehanizacija našega celotnega gospodarstva prinaša s seboj zahtevo vse večjega, števila strokovnjakov, ki morajo biti kvalitetno vedno boljši. Socialistično gospodarstvo ima edini ; cilj — Zvišanje življenjske ravni delovnega človeka. To lahko dosežemo s povečano storilnostjo posameznika. Storilnost delavca na Zahodu je štirikrat višja kot pri nas. Da jo zvišujemo tudi pri naš, nam v znatni meri pripomorejo industrijske šole.
Če kdo nepoučen misli, da z napredovanjem tehnike odpade potreba po kvalificiranem delavcu, da bo njegovo delo opravljal nekvalificiran — priučen delavec, je popolnoma pogrešil, čimbolj natančen je stroj, temveč stane in zahteva
tudi boljšega strokovnjaka. Delavec, ki dela pri stroju, ga mora znati ceniti, mora biti tako rekoč s strojem eno. To je 'pa lahko samo človek, ki stroj dobro pozna, ki ve, kako je nastal in se obenem zaveda,, kakšno izgubo prinaša našemu gospodarstvu vsaka ura, ko stroj miruje.
. Ko imamo pred očmi smoter industrijske šole, bi sèdaj rad v grobem opisal organizacijsko in vzgojno delo.
Da je vzgoja mladega delavca -s- vajenca sistematična, imamo učne načrte, prilagojene potrebam in sredstvom v stremljenju, da vzbujamo pri vajencih zanimanje in ljubezen do poklica, katerega se uči. To nam v glavnem uspeva, ker so učni načrti praktičnega in teoretičnega pouka vsMajeni. O orodju, strojih in napravah, s katerimi vajenec dela ali jih izdeluje v delavnici, se pri .teoretičnem pouku seznanja o njih vlogah in nalogah. Dobra kontrola izvajanja učnega načrta je vajencev delavniški dnevnik, v katerega riše vse svoje izdelke, da se tako uri v delavnišfcem skiciranju in opisu svojega dela, po katerem lahko uspešno zaključujemo vajenčevo razumevanje teoretične plati praktičnega pouka, Skratka, učenec-vajenec dobiva tako v šoli in delavnici svojo osnovno teoretično in praktično, strokovno ih delno tudi splošno izobrazbo.
Ne trdim, da dobijo vajenci v triletni dobi učenja — preden se zaposlijo v podjetju — dovolj prakse in izkušenj za popolno ' samostojnost. Delo v proizvodnji,

Montiramo.
še bolj pa mojstri in obratovodje bi želeli celega strokovnjaka, ki bi s svojo zasedbo v kolektivu obrata čimveč, doprinesel. Pri stremljenju za čim boljšo kakovost, storilnost dela in za čim boljše izkoriščanje proizvodnih sredstev, bi se morali vprašati, ali izčrpamo vse možnosti, ki jih imamo. Delavsko upravljanje in novi so-
cialistični odnosi v proizvodnji zahtevajo od našega delavca sprostitev vseh pridobljenih sposobnosti, na kar pa le radi pozabimo. Zato ibi se morali ustaviti ob dveh vprašanjihi: Kako bi usposobili in obogatili še z večjim znanjem tiste mojstre, ki nadaljujejo z vzgojo delavskega naraščaja v naših obratih z boljšimi metodami dela, sodobnimi pridobitvami znanosti, in drugič, kako spoznati in razvijati sposobnost mladega delavca na raznih področjih dejavnosti?
Sodobni mojster bi moral dobro poznati ne le svojo stroko, marveč tudi mladostno delavčevo življenje, ki mu je zaupano. Poleg tega bi moral poznati najboljše vzgojne metode praktičnega dela. Vse to ga usposablja za mojstra in vzgojitelja v obratu ali delavnici Mojster naj dobro obvlada svojo stroko, poleg tega pa jo mora znati posredovati mlajšemu rodu. Zato se mora tudi mojster učiti, kako naj mlajšega sodelavca uči.
Poleg mojstrov pa je nujno, da se za vzgojo mladega naraščaja pozanima kot s prvenstveno nalogo tudi sindikalna organizacija, ki bi morala imeti stalno pred očmi, da se v šolah vzgajajo mladi delavci, ki bodo prevzeli odgovorne naloge v podjetju in nadaljevali začeto delo.
Če opomnim bralca na naslov mojega članka, je nanj dobil odgovor, morda pa tudi prigovor. Vsak pomislek in predlog je zaželen, če je le v skladu s predlogi za preureditev strokovnega šolstva.
Razvoj demokratizacije terja, da je mod šolo in podjetjem tesnejše sodelovanje; ker moramo vzgajati 'dobèr kader. S skrbjo za bodoči prirastek mladih strokovnjakov š stvarnim zanimanj em in poglobitvi jo vzgo j -nih vprašanj delavske mladine ter z odpravo materialnih motenj po odgovornih čini tel j ih. bo pomen iüdpstrljsfcih in: vajeniških šol za podjetje vidno naraščal.
SMojstri in preddelavci, opozarjajte mlajše delavce na nevarnost in opreznost pri delu
P. Mežek:
Higiensko-tehnična zaščita
Z vsakodnevnim naraščanjem produkcije gre vzporedno naša skpb za zagotovitev čim večje varnosti .delavca na njegovem delovnem mestu. Pri tem je naša osnovna naloga zavarovati tovarno proti požaru. V tem pogledu je bilo mnogo storjenega, saj ■imamo v tovarni številčno zadosti močno, izvežbano in sodobno opremljeno prostovoljno gasilsko četo. Druga naša glavna skrb pa je nenehna ‘borba za preprečevanje obratnih nezgod. Zato je 'bila že septembra ■1952 med prvimi podjetji pri nas ustanovljena komisija za higiensko-teh/nično zaščito .dela z .nalogo, da se stanje glede plbnätndii nezgod izboljša, in število vidno zmanjša.. Samoupravljanje gl sredstvi socialnega zavarovanja nam je pravzaprav šele odkrilo, kako ogromna sredstva trošimo za dajatve socialnega . zavarovanja. Zbor proizvajalcev okraja Celje je ugotovil, da je ‘bil narodih! dohodek okraja Celje-okolioa v letu 1952 samo za dajatve socialnega zavarovanja za bolezni in poškodbe oškodovan za 316 milijonov dinarjev.
Naši ukrepi za povečanje varnosti dela pa morajo imeti tudi širšo in bolj globoko človečansko vsebino. Izredno važnost v proizvodnji polagamo - na material, stroje, orodje itd., večkrat pa hote ali nehote pohabljamo na delovno šilo, čeprav je. človek tisti, ki ustvarja in je najvažnejši činitelj
v proizvodnji. Skrb- za delovnega človeka mora biti naš sestavni del borbe za socializem. Zato je po predlogu sindikalne podružnice in.drugih organov popolnoma pravilno postavljeno, da se o problemih varnosti, reda in čistoče nenehno razpravlja na vsakem sestanku, ; sejah in zasedanjih delavskega sveta, čigar organ je komisija za higiensko-tehnično zaščito dela. Predvsem se mora v celoti spremeniti odnos do varnostne službe pri tistih, kjer varnostni ukrepi še niso naleteli na polno: razumevanje sin resnost. Zaradi tega je prav, da tudi na ..tem mestu nekoliko o tem spre-. govorim.
Na tem polju smo sistematično pristopili k delu in smo v lanskem letu tudi že imeli uspehe. V šestmesečnem tekmovanju, ki- ga je razpisal republiški koordinacijski odbor za preprečevanje obratnih nezgod med mojstri posameznih dnin v obratih, kakor tudi v pogledu zmanjšanja izgubljenih delovnih dni zaradi nezgod, , smo v primerjavi s prvim 'polletjem 1952 dosegli v prvih šestih mesecih lanskega leta po obratih naslednje znižanje teh nezgod v odstotkih:
martinama 59,8	mehanična	68,1
valjarna	0,4 ' energetski oddelek	84,3 !
livarna	21,5	elektrodelavnica.	28,6
Samotna	63,7
Umivalnica
Garderoba v livarni
medtem ko transportni in gradbeni oddielek nista uspela doseči znižanja.. V splošnem jé bilo doseženo v vsej tovarni 27,6% znižanje obratnih nezgod.
Smrtnih in težjih nezgod v lanskem letu nismo imeli, ker so vse nezgode v glavnem bile le lažjega značaja. Pa tudi pri teh je ugotovljeno, da v večini izvirajo poškodbe iz premajhne -pazljivosti, brezbrižnosti, V nekaterih primerih pa tudi i'z nerodnosti delavcev. V mnogih primerih je ugotavljanje izvora nezgode skrajno otežkočemo, ker nekateri prijavljajo kot Obratne nezgode tudi poškodbe, katerih izvor je iskati izven tovarne. Na te primere izkoriščanja socialnega zavarovanja bodo morali obrati in podkomisije HTZ v obratih posebno paziti.
Statistika nam kaže, da je povpreček izgubljenih delovnih dni zgolj zaradi obratnih nezgod na območju tovarne in izključujoč nezgode na poti domov in obratno v letu 1953 bilo 0,92% z ozirom na celokupne delovne dneve vsega kolektiva skozi vse leto. Vsega skupaj je bilo izgubljenih 4039 delovnih dni. Od tega martinama 637, valjarna 1090, livarna 1187, samotna 252, mehaničiia 189. promet 354, gradbeni 147 itd. Po povprečku ima največji odstotek valjarna, nato livarna, martinama in 'promet-transport. ki so vsi nad povprečjem, medtem ko so vsi ostali 'obrati in oddelki več ali manj pod povprečjem.
Upravni odbor in delavski svet sta na svojih zasedanjih - Obravnavala vprašanje varnosti v tovarni in delo HTZ komisije. Dne 30. 9. 1953 je upravni odbor sklical sejo, na kateri je izključno razpravljal o higiensko-tehnični zaščiti v podjetju. Tej seji so prisostvovali tudi člani republiškega koordinacijskega odbora in oba délavsfca inšpektorja iz Celja. Na seji so bili sprejeti važni sklepi, ki jih moramo v interesu celotnega kolektiva in vsakega posamez-
nika dosledno izvajati. Ti sklepi so bili kolektivu že objavljeni, vendar jih tu še enkrat navajamo:
1.	članom podkomisij HTZ morajo obra-tovodstva nuditi vso podporo;
2.	obratovodstva naj poskrbe, da bo sleherna nezgoda in poškodba analizirana in prikazana delovnemu kolektivu na mestu nezgode, da se tako izognemo ponovitvam takih primerov;
3.	podvzeti je vse ukrepe, da se prepreči izkoriščanje socialnega zavarovanja;
4.	sklepi komisije HTZ, ki so odobreni od upravnega odbora podjetja, se morajo brezpogojno izvrševati;
5.	strogo se je ravnati po uredbah in predpisih glede nošenja zaščitnih sredstev in proti kršitvam teh predpisov izvajati ukrepe;
6.	vsako pričeto delo je, treba dokončati ali pa vsaj tako zavarovati, da ne bo prilike za nezgodo;
7.	strogo jfe prepovedano raztresanje materiala v tovarniškem prostoru; tak material je nemudoma spraviti na ustrezna mesta; smetišča morajo izginiti dz naše tovarne;
8.	vsako zapaženo pomanjkljivost ali sumljiv pojav|j|èi treba'prijavil'komisiji HTZ; vzdrževanju reda in čistoče na vsem področju tovarne je posvečati največjo pozornost, ker je nered glavni povod nezgod.
Naši delavci po večini majo ceniti dragocene naprave, ki so izključno v prid njihovemu zdravju. Med nami pa so še redke izjeme, ki nimajo za-zdravje in higieno pa tudi za poštenje -dovolj smisla to razumevanja in ne vzgoje. Zato je' dolžnost ■ vseh poštenih delavcev to uslužbencev, da tudi s 'svojim sodelovanjem pripomorejo haprai. viti tudi v tem pogledu dokončno red v tovarni. Našo sindikalno organizacijo pa čaka na polju zdravstvene prosvetljenosti še mnogo dela.
Inž. K. L.:
Dober kontrolor je prijatelj delavca
V tistih časih, ko so se godile stvari, o katerih nam 'pripovedujejo pravljice, je živel; nek delavec. Nekoč se mu je posrečilo ujeti zlato, ptičko. Kakor vemo iz pravljic, izpolni taka ptička lovcu tri želje, če jo izpusti. Fant je dolgo premišljal o svojih treh. željiah, preden se je odločil. Predvsem si je želel irinogo denarja,; kdo bi mu zameril, saj mu je bil dotlej vedno skopo odmerjen. Kot drugo si je želel, da bi ga nikdar nič ne bolelo; dotlej namreč še ni bdi nikoli 'bolan in zato ni vedel, kaj je zdravje, poznal je namreč samo bolečino. Ker pa je bil fant razumen, se glede tretje želje ni hotel takoj ' odločiti, temveč si je izgovoril pravioo, da jo izrazi pozneje.
Dolgo časa je živel zadovoljno. Nekoč pa se je brez svoje vednosti ranil. Ker ga ni nič bolelo, mu je odtekala kri, dokler se ni onesvestil. Slučajno so ga opazili prijatelji, ga obvezali in le za las jeušelsmrti.
Sedaj je šele spoznal, da mu je' bila druga želja v škodo. Poklical je zlato ptičko to ji povedal tretjo željo, naj mu da bolečino nazaj, kajti spoznal je, dà ga prav bolečina opozarja, na nevarnost v življenju.
V današnjih, časih se pravljice ne doga-, jajo več, pač pa se dogajajo podobne stvari.
Tako je nekoč bila tovarna, ki naj ,bi preživljala mnogo delavcev iin njih družine. Delali so neke stroje na ta način, da je
..........ml................... ....
vsak delavec izdeloval določen sestavni del, ki bi jih potem sestavili. Delali so na normo, dà so se kar iskre kresale. Ko pa so začeli stroje sestavljati. So videli, da sestavni, deli ne gredo riatačno skupaj. Ta je imel preveliko luknjo, drugi predebelo os itd. Napravili so cel kup izdelkov, ki pa so bili neuporabni. Zato delavci niso imeli odkod vzeti plače, tovarni je odtekala kri. . . Za las je ušla konkurzu, ki bi spravil delavce ob kruh.
.. K. sreči só, priskočili tovarni na pomoč prijatelji ter jo obvezali. Postavili so nove funkcionarje, kontrolorje, katerih naloga je bila, natančno • pregledati in premeriti vsak sestavni del. Izdelka, ki ni ustrezal zahtevam, delavcu niso plačali, nasprotno še on je moral plačati odškodnino' za .porabljeni material.
Delavci so spočetka godrnjali in sovražili kontrolorja, češ da jim ne da živeti, sčasoma pa so se na natančno in pazljivo delo tako priučili, da jim je. šlo sköro rav-? no tako od rok, kot prej površno delo. Todà sestavljanje strojev je, bilo sedaj lahko in hitro in kar je glavno, stroji:-so šli hitro v prodajo, ker so bili dobri. To se je seveda poznalo tudi pri. njihovih plačah. Tedaj so delavci spoznali, da so dobri kontrolorji dejansko njih pravi prijatelji, četudi jim včasih povzročajo neprijetnosti.
j|i
Nakladanje prgfilnega železa
Prometno vozlišče
pred plavžem,
Koželj Janko:
Promet io transport v Železarni
Med industrijami, ki so začele po osvoboditvi -rasti, je 'Železarna Siorè v Sloveniji med prvimi, ki v silnem, poletu širi svoje obrate in objekte.
Ta močan porast tovarne pa ni našel nepripravljene v prometno-transportnem pogledu samo nas, temveč tudi železnico, kateri še danes manjkajo manipulativni'tiri. Železarna se je hitro znašla in je leta 1947 udarniško začela graditi najnujnejše ozkotirne zveze s posameznimi oprati, skladišči, postajo dn drugimi objekti, tako da se je promet hitreje začel odvijati. Kapitalna izgradnja pa je vzporedno tudi gradila nomialnotime proge, s čemer je bil zagotovljen hitrejši dovoz in odvoz raznega materiala v tovarni oziroma iz nje. Vozniki so se morali v tem letu umakniti hitrejšemu konju: prevoze so prevzele parne lokomotive in kamioni. Dosedaj je zgrajeno približno 12 km ozkotirne proge, ki tvrri z 48 kretnicami že lepo železniško mrežo, ki pa še ne zadošča sedanjim po-irebam. Skoda je le, da nima tir širine 07') cm. po katerem bi lahko vozili težje kompozicije, kajti-sedanji 0,67 cm tir terja večkratne in zamudne prevoze. Normaino-tirne proge imamo 3 km in tvori z 18 raznimi kretnicami že lepo. a vendar še preslabo mrežo-. Obe mreži bc treba povečati. ker -je nujno, da začenjamo ločiti vozne tire od delovmh, kurilniških, deponi.i-skih in drugih tirov, kajti premik in vlaki potrebujemo prosto progo. Vse proge so zgrajene večinoma v ravnici, Te proti samotni se obe dvigata v sponu 14—16°/oo, ozkotirna pa proti Lipi v sponu 23P/o6. Obe še nista opremljeni z vsemi predpisanimi signa-li in drugimi potrebnimi napravami,- ; Za ozkotirno železnico je postavljena tudi kurilnica in vozovna delavnica za poprav-ljanje mašinskega in vozovnega parka, ki pa sta tudi še preslabi.
Ozkotirno progo vzdržuje progovna sekcija naše železarne, normalno-timo pa železnica, Izvršno- službo vrši v turnusih iz železniških predpisov izprašano osebje’ s čimer je dobro zavarovana osebna varnost in varnost prometa sploh. Od železnice in obratno pa prevzema oziroma predaja tovor za to izvežbano osebje, ki ga po opravljenih formalnostih predaja in prevzema mojster prostora s svojimi ekipami, ki ga . razkladajo na določena mesta. Vse osebje se redno -šola, š čemer sé vzgaja kader, ki je z železniškim osebjem vedno na tekočem glede starih in novih predpisov.
Omeniti je treba tudi to, da je na tretjem tiru vgrajena vozovna ' tehtnica, na kgteri se dnevno pretehta do 80 vagonov. Špedicija deluje zadovoljivo, potrebno:: ji je paše šole, predvsem pa prakse. Promet pogreša še boljše mehanizacije, kot n. pr. grabiloa pri kotlarni in generatorju za fc-praznjevanje -premoga, norm-alnotima in ozka proga pa potrebujeta napajalnike za napajanje lokomotiv. Če bodo opravljene vse te pomanjkljivositi. bo naš novo vstajajoči gigant; H elektroplavž — našel promet in. transport pripravljen izvrševati vse naloge.
Sovražnik, katerega se v Štorah najbrž ne bomo -kmalu iznebili je, tesnoba, ki zavira in bo še zavirala tisti tempo prometa, ki je naši železarni tako potrebén.
V ilustracijo enomesečnega prometa naj navedem le podatke za mesec december: •prispelo je 538 vagonov raznega blaga v teži 1,1.138 ton. odpremili smo pa 297 vagonov v teži 4199 ton. To delo je opravilo 54 delavcev, kar je pri sedanji mehanizaciji -priznanja vredno. Za prevoz vsega tega pa so bile v pogonu le ena normalnoitir-na in dve ozkotirni lokomotivi. Te številke dovolj zgovorno govore o obsegu notranjega prometa v naši tovarni.
Prizor z igre »Ploha«, ki jo je uprizorila dramatska sekcija »Svobode« Štore
Kulturno in prosvetno delo
se v Štorah razveseljivo razvija. Zlasti odkar imamo svoj hram — Dom kulture, Čeprav je dom še v surovem stanju in razen velike dvorane ter odra še neopremljen, že služi svojemu namenu. Poživljeno delo, pogoste in pestre prireditve — nam je omogočila dvorana, katero smo tako dolgo pogrešali. Poleg rednega kinogleda-lišča, ki nam nudi res dobre in kvalitetne filme, poleg koncertov in nastopov odsekov naše »Svobode« *se vršijo redna gostovanja, predavanja in razne druge prireditve. Naš povprečen član kolektiva, ki je potrebo po kulturnih prireditvah močno pogrešal, je sedaj zadovoljen. Prepričani smo. da bodo y dvorano začeli zahajati tudi tisti naši tovariši, ki čas in denar še ' vedno nekoristno zapravljajo drugjl...
Pogled v veliko dvorano novega Doma kulture
A. Mačkošek, tajnik PI GO:
DELO GASILCEV V ŠTORAH
Odveč je opisovati razvoj gasilske organizacije v -Štorah,. ker je to bilo napisano že lani v našem'»Kovinarju«, pač pa hočem na tem mestu spregovoriti nekaj o delu te naše organizacije po 1. maju 1953.
Naše društvo šteje danes 48 članov, 8 članic, 10 pionirjev in dva zaslužna člana. Po socialnem sestavu so to sami delavci z izjemo predsednika in dveh zaslužnih članov, ki so delovni inteligenti, To navajam: le.zaradL tega, da prikažem, kako je to odločno premalo z oziram na obseg in pomen naše tovarne in da bi se pii teh številkah lahko sleherni zamislil in se odločil za vstop v našo gasilsko organizacijo, katere prvi namen je obvarovati tovarno in premoženje sočloveka pred požarom in drugimi nezgodami. Kljub razmeroma malemu številu članstva in kljub odsotnosti inteligence je imelo 'gasilsko 'društvodobre. da, ne rečem zelo dobre: uspehè. če govorimo
0	nastopu društva na republiškem tekmovanju, hočem povedati, da je naše gasilsko društvo uvrščeno v najvišji razred v LRS. V republiškem merilu je tekmovalo 72 društev, mi gasilci iz Štor pa smo zasedli deseto častno mesto, .in' to pred Je-
1	Senicami, Celjem in drugimi kraji z večjo gasilsko tradicijo. Ta uspeh je rezultat pravilnega dela in vaj, katere so za gasilca.: obveznost, taka obveznost, katere morda ni v noibeni drugi organizaciji. Morda se ravno te obveznosti mnogi 'boje, da ne pridejo v naše vrste. Poleg tega smo nastopili lani še na raznih vajah sosednjih društev, da smo s tem primerjali naše znanje z .drugimi in da sano si pridobili izkušenj pri. verižnih vajah. Pomagali sano gasiti večji požar aia Ponikvi, v tovarni pà je 'bilo 7 požarov, katere je pogasila ekipa naše
dežurne Službe že v samem začetku. Teo-retičaiih predavanj je bilo lani 24, praktičnih pa 12. Vaje in predavanja, ki se vršijo redno vsak teden, trajajo po dve uri.-
V preteklem letu je bilo res mnogo narejenega, če pa k temu dodamo še prostovoljno delo pri gradnji gasilskega doma, potem pridemo do zaključka, da je vsak posamezen član društva res mnogo storil za svojo organizacijo.
Uprava,- delavski svet in upravni odbor železarne so, upoštevajoč potrebe gasilcev, odločili,' da bodo podprti gradnjo gasilskega doma; kateri nam je več kot potreben, saj se sedaj nahaja gasilsko orodje v neprimernih prostorih. Gasilci srno ta sklep podpri! z željo, da bomo tudi siami s prostovoljnim delom pomagati znižati stroške gradnje, kolikor je to pač v naši moči, da tako1-pokažemo našo hvaležnost organom naše tovarne in, zvestobo naši prostovoljni gasilski organizaciji.
Z gradnjo srno začeli 1. oktobra lanskega leta. Z veseljem smo se lotili dela. Tega dne se nas je zlbraio veliko število s. krampi in lopataimi in. začeti smo z izkopi temeljev. Od tega dne. nismo več prenehati z delom vse do .15. decembra,- ko samo morali prekiniti delo zaradi mraza. V dobrih dveh mesecih smo izkopali okoli 280 kub. metrov zemlje, .zabili-128 pilotov, .pripeljati smo 137 kub. metrov gramoza iz Savinje, 95 kub. metrov gramoza iz Voglajne in iiz peskcloma OLO smo pripravili 120 kub. metrov peska,, od železniške postaje na gradilišče smo spravili' 15 ton cementa, itd. Polog vsega tega smo opraviti še razna druga.dela, kakor, zasipavanje temelj ev*in drugo.. Pri vseh teh delih so več
Gasilski dom v gradnji
ali manj sodelovali skoraj vsi člani, največ pa so pomagali tov. Rozman Miha. iz valjarne, dalje tov. Krumpak, Balaskovič, Aužner, Inkret, Mačkoš-ek, Majhen, Zdešar, Košak, Križnik Karel in. Ignac, Vidmajer in drugi. Tov. Klinair pa je kot predsednik vodil delo v organizacijskem pogledu.
- Na tem mesto naj še poudarim-' zavednost kolektiva naše livarne, ki je kot pomoč gasilskemu društvu za izdatke pri gradnji daroval 46.828 din. Nekaj tovarišev gradbenega podjetja »Beton« pa je eno nedeljsko -dopoldne prostovoljno zidalo in nam je. tako tudi na :svoj način pomagalo. Vrednost vsega opravljenega prostovoljnega dela do 15. decembra znaša 970.000 din. .Pritličje doma j-e že dograjeno. Kmalu -bomo z gradnjo nadaljevali, seveda tudi s prostovoljnim delom,, ker ne borno odnehali, -dokler naš -dom nebo zgrajen.
V letošnjem letu nas čakajo zopet velike naloge, katere smo si zadali ha. občnem zboru dne 31., januarja: poleg dogra-
ditve doma imamo na programu razna strokovna .in politična predavanja, naše lasthe vaje. sodelovanje pri vajah sosednjih društev, -požarno. varnostne preglede v tovarni itd.
Vsi ,ti uspehi so rezultat enotnosti našega članstva, ki z veseljem opravlja svoje dolžnosti do oragnizaeije. Organi delavskega samoupravljanja in uprava tovarne -pa skrbijo, da smo opremlj-ani s sodobnimi sredstvi za gašenje in reševanje. Veliko skrl} za gasilsko društvo imata direktor, tov. Svetek Andrej, in varnostni tehnik, tov. Mežek • Frane, za- «njuno skrb Juto je članstvo na občnem zboru imenovalo za zaslužna' člana, in jima izročilo diplomo.
Tovariš ali-tovarišica, ko prebereš te vrstice, premisli, o delu in natnemu gasilske organizacije, premisli o posledicah požara ali poplav; za pašo- skupnost in vsakega posameznika — morda prideš tudi ti do zaključka, da si potreben v maši gasilski organizaciji. ;
Odloči se in vstopi v gasilske vrste! .
Zanimivosti
JEKLO — ČUDOVITA KOVINA
Jeklo je res, čudovita kovina. Ge ga izpostavimo eni vrsti postopka, se bo zvilo in bo takšno tudi ostalo; pod vplivom drugega postopka se pdvme v prvotni položaj. S stiskanjem v valjarni dobimo lahko iz njega izredno tenko -pločevino f|g|| toliko tanko, da bi ibilo- -potrebnih 20 takih jeklenih /plošč, da bi dobili debelino, kakšno ima'''lak - Kar pa je najvažnejše: jeklo se pri valjanju v valjarni he širi v vseh smereh, temveč samo v smeri ■ valjanja.
Jeklo' ima tadi o&Lčma električna -švojaštva, 'tako', da njegova uporaba' v transformatorjih zmanjšuje strbške. daljnovodov. Da se ga preparirati tudi tako, -da je odporen proti rji in koroziji.
MAZILO ZA ČEVLJE NEKDAJ
S' čim so naši pradedje čistili- čevlje? O tem se sprašujejo obiskovalci razstave bri! tonskega -, sanitarnega inštituta za zdravstveno nego nog, ko imajo priliko na tej razstavi -videti čevlje, ki. so jihi naši predhodniki' -nekdaj‘ -nosili in so dolgi tudi 9-1 cm, njih vrhovi pa napo-lhjeni .zÄöhom! Ve se samo, toliko, da sé; v srednjem veku •—• zlasti pred daljšim. potóvgnj^emfìHbév-lje -mazali z debelim slojem neke masti. Te najstarejše »kreme«, so bile goste, lepljive im oljnate vsebine, silno neprijetnega,' skoraj nemogočega vonja. 1
BREZ INSEKTOV BI BIL SVET OBSOJEN NA SMRT
Ali' bi, radi/živeli' v svetu, ki né bi imel prav nobenih 'insektov — moljev, Komarjev. 'mravelj, muh itd.?- Ali bi ne bilo lepo, -feb nas 'ne bi več napadal ta'mrčes, 'ki se plazi in brenči?
Znanstveniki1 pravijo da né, 'ker brez -insektov tudi človeško 'življenje ne bi bilo mogoče. Zaka-j? ■-
Rastline-, ki predstavljajo -dobršen del naše hrane, bi izginile Z zemeljske površine, ker jih pač ne bi imel kdo oplojevati. Naše .živali bi poginile od lakote,-kér ne bi ,imele , hrane,1 'človek pa bi imičeval koristne in škodljive - vrste;, Mnogi odpadki, katere danes uničujejo insekti, bi: se kopičili .m postali. pravo žarišče okužb, medtem (ko* bi nekateri produkti, -kot n. pr. čebelni med in čebelni vosek, -sploh izginili iz našega trga.
LAŽNA MESEČINA V BRISTOLSKEM ZOOLOŠKEM VRTU
V zoološkem vrtu v BriStolu (Anglija), uprava vrši značilen ‘ poskus' z nočnimi .sesalci. ,Te živali, (ki so aktivne : ih živahne samo ponoči, podnevi pa .spijo,. - niso po--sabej zanimale obiskovalce, čeprav so same na sebi zèlo zanimive in lepe.
Uprava zoološkega vrta.( je sedaj zanje spremenila dan v noč, a noč v dan z umetnim osvetljevanjem in zatemhjevähjem hiš.
v. katerih so postavljene Metke s' temi eksotičnimi nočnimi živalmi. Sedaj lahko obiskovalci opazujejo te gibke živali takrat, ko je zanje noč in ko so budne in aktivne. Pravijo, da je poleg ostalih živali pravi užitek gledati lepo malo opioo »du-kukuli« iz Južne Amerike, kako se spretno giblje in vzbuja radovednost pod umetno svetlobo lunè, pod katero se zde barve teh nočnih bitij še lepše.
FARMA KAČ
Ustanavljanje farm strupenih kač verjetno spada med najmanj privlačne avanture tudi za mlade, bogastva željne ljudi v kolonijah. Vendar se je ©glasil neki mladi Evropejec v Nyasalandu,. ki se misli v to
spustiti. Na zemljišču od nekaj hektarjev v Fort Jochmsohnu namerava zgraditi hišo, v katero bo nastanil »čredo« 500 strupenih kač, katere vsi ljudje tako sovražijo. Predvsem bo igoj.il najhujše strupene kače — poskoke — (ime »poskok« je ta vrsta kač dobila zaradi tega, ker' se napihne, in v skokih napada svojo žrtev). Iz strupenih zob te kače se lahko jemlje strup tudi dvakrat mesečno. Pošiljal ga bo južnoafriškemu inštitutu za medicinska raziskovanja v Johannesburgu, pri čemer se nadeja, da zaslužil lepe denarce. Vendar je vprašanje, koliko asistentov bo dobil za to svoje podjetje, ker je malo verjetnosti, da se mu bo ponudilo za ta posel večje število mladih ljudi, čeprav jim obeta še tako lepe nagrade.
INFORMATOH
Pod tem naslovom bomo sknšali v -bodoče nuditi nekaj splošnih napotil in praktičnih navodil za naše čitatelje. Za začetek smo napisali le nekaj navodil, ki naj služijo članom našega kolektiva in delno tudi njihovim družinskim članom, kadar se obračajo na urade izven podjetja ali pa na različne oddelke v podjetju.
I S PODROČJA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
Za vsak obisk pri zdravniku oziroma pri zobozdravniku, čeprav gre samo za recept ali pregled, je zavarovancu potreben bolniški list, ki ga dvigne v oddelku za socialno zavarovanje v železarni. Za obisk družinskega člana - zavarovanca pri zdravniku oziroma zobozdravniku je treba prav tako dvigniti bolniški list. Za ženo zavarovanca je treba bolniški list predložiti v potrditev na pristojnem občinskem ljudskem- odboru. Pri uveljavljanju pravice na opremo novorojenca je treba predložiti:
a)	poročilo o rojstvu otroka ali pa potrdilo zdravnika, da je žena v devetem mesecu nosečnosti, in
b)	potrdilo pristojnega občinskega ljudskega odbora, da zavarovanec ženo vzdržuje, da živi z njo v skupnem gospodinjstvu in da ni nikjer zaposlena.
Pri uveljavljanju pravice do otroških doklad je treba predložiti v obračunskem (mezdnem) oddelku poročilo o rojstvu otroka ter zahtevati predpisane obrazce, ki jih je po ustrezni izpolnitvi temu oddelku zopet vrniti. Vsak primer smrti otroka, za katerega zavarovanec prejema otroške doklade, je treba nemudoma javiti temu oddelku. Zavarovanec, ki se ponesreči pri delu v tovarni ali pa na poti z doma na delo' v tovarno ali ko gre z dela domov, mora primer nesreče po možnosti takoj javiti svojemu obratovodstvu, ki izpolni obrazec »prijava nesreče pri delu«. Le v tem primeru prejme zavarovanec, če je sprejet zaradi poškodbe v bolniški stalež, 100% hranarino, ne glede na dobo trajanja zaposlitve.
Bolniško oskrbnino za obolenja in nesreče do. ? koledarskih dni izplačnje obračunski (mezdni) oddelek, za obolenja in nesreče nad ? koledarskih dni pa oddelek za socialno zavarovanje.
Poškodbe po tretjih osebah (pretepi, napadi in podobno) mora zavarovanec dokazati s potrdilom
sodišča, da je poškodbo oziroma napadalca prijavil. Pri odklonitvah bolniške oskrbnine zaradi kršitve bolniškega reda je treba pritožbi priložiti mnenje odbora sindikalne podružnice .v obratu.
2. S PODROČJA ZDRAVSTVENEGA DOMA (SEKTORSKE AMBULANTE) STORE
Cas obiskov za zavarovance pri zdravniku jé od 8. do 10. nre, za družinske člane pa od 10. do 12. ure. V času izven teh ur sprejema zdravnik obiske le v nujnih primerih. Ob četrtkih obiskov ne sprejema, razen v primerih nesreč.
Rešilni voz naj stranke zahtevajo samo v res nujnih primerih. Obiske zdravnika na domn je tudi zahtevati samo v nujnih primerih. Ce stranka želi obisk zdravnika na domu še isti dan, je treba ta sporočiti zdravstvenemu domn še med ordinacijskimi urami. Vsak primer nalezljive bolezni nemudoma sporočite zdravstvenemu domu.
3. S PODROČJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA ŠTORE
Uradne ure za stranke so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.' do 12. nre. V ostalih dneh stranke sprejemajo samo v nujnih primerih. Matični urad sprejema prijave in odjave vsak dan od 8. do 14 ure (vhod v matični urad je na zadnji §trani poslopja in ne s cèste). Samske liste, potrdila o skupnem gospodinjstvu, potrdila o plačanih davkih in vsa ostala potrdila prejmejo stranke v sobi štev. 4 (vložišče). Tam prejmejo tudi dovoljenja za sečnja lesa, informacije o stanovanjskih zadevah in delitvi zemljišč.
Prošnje za gradbena dovoljenja, za odobritev prenosa lastništva pri kupnih ali izročilnih pogodbah, v primeru dedovanja in podobno, je nasloviti na 01,0 Celje, vložiti jih je pa pri Občinskem ljudskem odborn Štore (v vložišču); Sploh naj se razen v davčnih zadevah stranke obračajo najprej na vložišče, glede davčnih zadev pa neposredno na blagajnika. Prošnje in pritožbe proti davčni odmeri je prav tako • vložiti pri vložišču.
Priporočamo vsem, dajbolj vestno čita jo različne oglase in navodila, izdana od občinskega ljudskega odbora, ki so nabita na oglasnih deskah.
Pogled na vasico Svetina z verande našega
Počitniškega doma je svojevrsten
LjistcLia !
Privoščite si svoj nedeljski in letni oddih v našem Počitniškem domu na Svetini. Za celodnevno oskrbo smo letos znižali ceno. Dobra kuhinja, solidna postrežba, udobnost v domu in lep razgled vabijo v ta dom vedno več novih obiskovalcev. Obiščite ga tudi Vi!
Ztidi tet&s fauna muditi frU{tte*i oddiU v mastmi
Počitniškem down na [talin
Dom leži na najlepši točki v bližini mesta, obdan je z lastnim borovim gozdičkom.
Krasen razgled na morje in na panoramo starodavnega mesta. — Našim delavcem nudimo možnost, da si bodo z nizkimi stroški lahko privoščili po trudapolnem delu prijeten počitek na tem slovečem
jadranskem otoku
Dom bo odprt od junija do konca septembra