Iss listov —1 Učiteljev ni na 6 razrednici v Srednji Bistrici, kjer je učencev za oscm razredov, poučujeta zdaj samo dve učni moči, ki sta z delom preobremenjeni. Kako naj otroci napredujejo ob tako neurejenih razmerah? — »Slovenec«, 22. sept. —1 Nadaljevalne Ijudske šole na Hrvatskem. Službeni list banske oblasti v Zagrebu »Narodne novine« objavljajo uredbo o vaških nadaljevalnih šolah. Po tej uredbi bodo morali — kakor smo že včeraj na kratko poročali — v bodočc obiskovati vsi otroci po osnovni šoli še vaške nadaljevalne šole, dečki do dopolnjenega 16. leta, deklice pa do dopolnjenega 15. leta. Dečki in deklice, ki dosežejo to starost med šolskim letom, moraj.o nadaljevati pouk do konca šolskega leta. Nadaljevalne šole so osvobojeni samo otroci, ki obiskujejo meščanske, srednje in obrtne šole, ter stalno bolni, ki p.a morajo predložiti zdravniško spričevalo. Nadaljevalne šole bodo otvorjene pri vseh osnovnih šolah v banovini Hrvatski. V njih bodo učili verouk, srbohrvaščino, zemljepis in zgodovino, prirodopis in higieno, gospodarstvo in računstvo. Fouk bo čim bolj praktičen. Poučevali bodo učitelji osnovnih šol. — »Jutro«, 22. sept. —1 Draginja je naslov članku v »Slovencu« od 26. septembra, iz katerega poisnemamo sledeče ugotovitve. Kako so se dvigale cene, nam povedo naslednji podatki: cene na debelo so po podatkih naše Narodne banke narasle od avgusta lanskega leta do avgusta letos za okoli 58 %. Nadalje so cene na drobno po podatkih Narodne banke narasle povprečno v 10 največjih mestih države v do*bi od lanskega do letošnjega avgusta za 38 %. Za našo primerjavo je važno, da so cene dejansko narasle od avgusta lani do avgusta letos za 44,4 točke odn. v odstotkih za približno 58 %. — Cene na drobno so po podatkih Narodne banke narasle od lanskega do letošnjega avgusta v celoti za 34,8 %. Ti podatki so izračunani za 10 največjih mest v državi. Če pogledamo posamezna mesta, dobimo, da so od lanskega do letošnjega avgusta narasle cene najbolj v Cetinju za 40,6, nato pa v Ljubljani za 39,6 %, najmanj pa so narasle na drobno v Splitu in Banjaluki za 31,3 %. V Beogradu ,so cene narasle za 35,3 %, v Zagrebu za 32,6 %. Nadalje objavlja Narodna banka tudi podatke o razdelitvi cen na drobno po posameznih skupinah. Skupni indeks cen na drobno je narastel za prehrano za 33,9 %, za obleko in obutev za 43,4, za kurjavo in razsvetljavo za 28,0 %, za industrijske proizvode pa za 31,3 %. — Indeks g. Arturja Benka Grada, ki je izračunan samo za hrvatska mesta, daje vkljub temu sliko tudi za razmere v drugih predelih države. Po njegovem računu so življenjski stroški od lanskega do letošnjega avgusta narasli za 36 %. Najbolj so se povišali stroški za obutev in obleko in sicer za 64 %, nadalje izdatki za prehrano za 40 %. Ob tako naraščajočih cenah oz. stroških preživljanja, t. j. obnove delovne moči, pa se dohodki niso zvišali, vsaj v isti meri ne. Številni stan državnih uslužbencev je prejel s 1. septembrom zvišanje prejemkov za 50 do 200 din na osebo in dodatek na vsakega po§ameznega otroka v znesku 50 din. —1 Preklinjanje — naše najbolj žalostno poglavje je naslov članku v »Gorenjcu« od 21. septembra, ki pravi med drugim: Kaj naj poreče človek na vse to? Pa to še ni vse! Naši šolobvczni smrkavci in smrklje z istimi izrazi kolnejo in se jim še fejst in moško zdi. Ti ubogo otroče, kakšna bo tvoja pot v življenju in kaj bo s teboj, če že pri svojih osmih letih preklinjaš svojo mater, očeta, ki sta zate toliko pretrpela, te imata rada in ves up stavita vate. Ali niso to strašne reči? A resnične so! —1 Draginja — »Dol s farji« je naslov uvodnega članka v »Domoljubu« od 18. septembra, ki med drugim razmotriva: Najmočnejše sredstvo proti draginji, kolikor jo je mogoče odpraviti, je spretnost in odločnost oblasti. Ta naj bi hitro določala pfavične cene, dajala dobro premišljene odredbe in jih potem tudi odločno izvajala. Tudi oblast se ne sme dati zapeljati od hujskanja in kričanja, pa naj vpije kdor koli in kjer koli. 60 odstotkov je kmetov na Slovenskein in preko teh ne bo smela in mogla oblast brez škode in krivice pri odločanju cen. Glavno pri vsem tem pa je red. Oblast mora imeti veljavo. Oblast, ki si pusti kričati po cestah proti sebi, proti enim ali drugim, ne bo imela veljave pri določanju cen. —1 »Glasnik železničara i brodara« od 15. septembra prinaša daljši članek pod naslovom »U borbi protiv spekulacije i podizanja cena«. — V članku se omenja, da je samopomoč najboljša pomoč.