ISSN 0350-5561 zi koRM tedna Spremenljivo do pretežno ob{ačry)bo. Občasno bodo krâfevne padavine, predvsem plohe in pDSdme?ne nevihte. oc 54 let štBi/ilka 21 četrtek, 31. maja 2007 1,25 EVK - 300 SIT 1*^1110 VI^IJÙVJi; Neurje povzročilo precej črn vikend nevšečnosti Milena Krstić - Pianinc Velenje, 23. maja • Neurje s ioco. ki je Velenje xajeln v sred«» malo po 14- uri, jc pov/rodlo precej težav. Koncesionarji, ki skrbijo za vzdrževanje cesi, so lakoj načeli eistitio rešetke na odto kili. saj seje na njih /^čclo nabirali odpadlo listje. Na nekaicre ceste je voda nanesla ludi večje količine peska in zemlje, ponekod Je odneslo bankine. Cîasild so popoldne posredovali na sedmiii lokacijah. Največkrat so črpali vodo iz kletnih prcv štorov stanovanjskili in drugih objektov. Iz podhoda pod Kidri- čevo ccslo so izčrpali kar 80 kubičnih metrov Viîde. Okoli 16. ureje bregove pmsto- pil potok Pirešica in v Veliki Piro-Sici /ali! cesto Velenje-Arja vas. CSasilci so iz vode izvlekli več (osebnih in tovornih vozil, med njimi tudi reševalno vozilo na nujni vožnji- Štafeta modrosti in veliko zabave V>lef\je-Šaleški študentski klub je tudi Icios poskrbel, daje hil pre-lekli vikend, ki seje začel prav na nekdanji dan mladosti, v Velenju res pester. Organizatorji so imeli izjemno srečo z vremenom, ki je krojilo tudi udeležbo na številnih dogodkih na prostem. Da festival Dnevi mladih in kuUure ni namenjen le studentom, je pokazal že bežen pogled na obiskovalce pri redi lev in udeležence dogodkov -uspeli so privabili prav vse generacije in tako poskrbeti, da je včasih zaspano mesto oživelo. Tako podnevi kot ponoči. II IIIHIIU m VREME na mobilnem Planetu Pošljite P VREME na 1919. TT-Tllil I II Na a/os'emkih ceMh so konec tedna v promefnih nesrečah umrle šíirí osehe, 36 o.'ieh je bilo /mkodova-ni/L Del iega črnega slovenskega vikenda je biia tudi Šaleška dol t na: tnnev uumrisi. hudo poškodovana motorist in traktorist, pod toplovodne cevi zagozden avto v njem pa mladi ki so jim iz avta tnorali najprej pomagati gasilci, šele potem so jih lahko oskrbeli zdravniki... Kaj nam je? Danes se na straneh Našega casa, čustveno, prizadeto, kol pri jxyliclsiili nekako nismo vajeni, med vrsiicami sprašifje tudi Peter Tkalec, pivnočnik komandirja Policijske imtaje ^elenje^ Upam, da ga prebeme! Da misliti. In ko nam gredo številne })olicijske akcije, enkrat privetite se, drugič pokličite taksi, tretjič hitrost ubija, četrtič... včasih ie kar malo na živce, prepričani, da pretiravajo, da sanu^ í^kasi• rajOfi, jx)staja vse bolj očitno, da temu še zdaleč ni tako in da je vsega tega še zdaleč premalo. Da bi moralo biti poslušanje pmeniivnih predavanj na temo prometa, na terno varnosti v njej. obvezno za na vsake toliko časa. Ker je cena za tisto, kar se dogaja na njej. visoka. Tako visoka, da višja, ko gre za življenje, ne bi mogla biti. Ovinek pred teboj je lahko zadnji, ki ga vidiš. Kozarec, ki ga boš spil. je lahko zadnji, ki ga piješ. S č-elade, ki si jo pozabil dati na glavo, bo s solzami brml prah nekdo drug... /m zamisliti se je. Izpolnili vse obljube Rudar le obstal 0 ^rvasavtoni igrača 9770350556014 Delavska konferenca je za njimi Socialni demokrati obravnavali aktualna in pereča vprašanja -Prisotnih 47 delegatov - Glavna tema: prihod na oblast v sobolo je zbraijiin na konfcrenci uvocino hwsedn izrekel iv)džupaji Mťslnc občine Velenje Bojan Kon-tic. Poudaril je perspekiivnosi mesia Velenje 1er posebej izpostavil vsem zïiaiio ccsfno probIcmHijko, Nato jc konfcreiicc v svoje roke v/el predsednik delavske zveze socialnih demokraiDv Mrlos Pavlica. Med drugim je povedal: »V danaánji raz- pravi pričakujem. bi>ino Í/Ju^ili najponícinbjíejša vprašanja, lorej vprnianja v zvezi z ra/vojcm Sl<»vc-nije in položajem deLivsiva.i Posebej jc poudaril s da jc sedaj praví cas za opredeliiev.Ciljajonanireć na to. da si bodo na volitvah priharill Iz-vrana oblast v dr/a vi. »Prvič po dolgem času irdega dela imamo to mot-nosi.« je prepričan Pavlica. Sledila jc razprava, itî sicer so debatirali o različnih težavah: obdelali so problematično salsivo. lako visoko kot tudi osnovno šolo 1er vrtcc. već pi«ornosti pa so tiamenili tudi zdravstvu, za katerega pravijo, da je zgodba /ase. »V skiajiti sili burno Sli na referendum,« se ie slišalo po dvjnijiski reformi, pokrajinski zakonodaji. vprašanju družbeno (xl^zo-vomega dela Marsikdo od gwor-ccv pa jc poudaril: »Zavzemali se VI/ lokalne novice Načrtujejo 13-odstotno donosnost CeUe - Bdnka Celje, katere največja lasinika sta Nl.B in Slovenska odškodninska družba, jc lani poslovala uspešno. Bilančno vso(o so povečali /a 14 odstotkov - na l.9(>i) milijard evrov. S tem so di)Segli 5.8-odstoUû (ržni delcz in so nicd slovenskimi bankami na sestcni mestu. Cisti dobićck so dosegli v visini 16,7 inilijonov evrov. kar je 26 % već kol leio prej. S tem so zagotovili l4.5-odstolen donos kapitala in bixlo izplačali po 27,69 evrov dividende na delnico. Za letos načrtujejo rast v visijii 11 % in 13-odsîot no kapitalsko d on os nosi- ■ mz Univerza v Velenju Veieiye. 24. ntjya - ^upan Mesiîie občine Velenje se je seslal z rck-lorjcm Univerze v Mariboru Stanetom Rozmanom, Govorila sta o konkretnih rjperativnih postopkih, potrebnih za oblikia Velenje bosta 0Ć danes (četrtka) do sobote. 2. junija, (»rgatii/irala prvo mednarodno tekmovanje harllstov Slovenije. Na razpis sc jc prijavflo kar 73 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije (Kopra. Ljubljane in Velenja). Hrvaške, Srbije. Avsirije, Italije in Turčije. Najboljši se bodo predstavili na koncertu v veliki dvorani velenjske glasbene sole v soboto ob 19. Jti uri. Na njem bodo slovesno podelili tudi nagrade. _^ Koncert ob 45-letnici zbora \eleiye - 45. obletnici delovanja nioSkega pevske^ia zbora Dniš-Iva upokojencev Velenje pripravljajo pevci jubilejni koncerl pod nas-Uyvom "Nocoj bom spet zapel". Koncerl bo v sredo. 6. jimija, ob 20, uri v kulturnem domu v Velenju. Na kouccriu bodo nastopili tudi Vokalna skupiua Caniemus in Folklorno druàtvo Koleda-SOK. Brezplačne vsiopnice lahko dvignete pri pevcih MP/ DU Velenje, na upravi društva upokoiencev ali v kulturnem domu eno uro pred koncertom. bomo za prihi^d na oblast! Pri tem nas kandidatura našega predsediulca Boruta Pafiorja ne sme ovirali, saj moranio spoSiovali njegovo voljo. Tudi sami imamo dovolj kadrov in potenciala, da nam uspe!- ■ vg Nova predsednica dr. Tinaverjeva Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica ima nov upravni odbor in novo predsednico - Za polno samostojnost območne zbornice, hkrati pa bodo vključeni v reprezentativno republiško zbornico Mira Zakcsek Soilarij, 24. maja-Na zadnji seji se je zbral star upravni odbor Sa-virqsko-^le^e tfbmočne gospodarske zbornice, kaierega predsednik je Ml dr. Uros Rotnlk, v iiadaljeva-nju pa je bila konslituiivna seja novega ^Kjbora, za njegovo predsed- Direktorica Aienka Avberšek, novoizvoljena predsednica upravnega odbora dr. Cvetka Tinaverin dosedanj predsednik dr. Uros Rotnik FORI poslovni sis(em business system Sté pripravltenl na izziv In us(\arjanje kariere, potem st drznite in se prijavite v mlad in ambiciozen kolektiv na razpisana prosta delovna mesta VODENJE PROJEKTOV NA PODROČJU INVESTICIJ IN VELEPRODAJE ( m/ž ) Prièakiyemo: - VI. in Vil. Stopnja ekonomske ali lehnične smeri - Aklivno znanje angleškega jezika VZDRŽEVALEC - ENERGETIK ( m/ž} Pričakuje mo: • IV. ali V. slopnjo ]/.ohmbc eloMro smeri Izkusjijc so zažcljenc niscj pa pogoj za prijavo, saj bomo kandidatom podrobneje predali vse informacije osebno aa razgovoru. Pisne prijave sprejenia kadrovska sljžba Fori d.o.o., Prešernova ce.sta lA. 3320 Veleiye, v 8 dneh po objavi. nico so izvolili dr. C>'etko Tinaver. direklorico podjetja Perspektiva, podpredsedniki pa so poslali Tomaž Kuntarič (Cíorenje), Milan Forstner(PS l'bri)in Boštjan Gor-jup(BSlI Hišni aparati). Nova prcdsedrica Cvetka lina-ver. ki je aktivno pomagala pri pre-(fblikovanju Cîospodarske zbornice Slovetiije, je po izvolitvi poiitlarila, da se bo skupaj s predsedstvom, člani upravnega ixJbora, vodstvom območne zbornice in s podporo člatiov zavzemala za status zbornice. ki ima polno vsebinsko. Ti-nančno in kadrovsko samostojnost. Območna zbornica pa bo hkrati vključena v reprezentativno zbornico CîZS. Preko nje bo zastopala íntírese svojih članov na podrnčju zakon^xlaje in kinistila skupne vse-biiK* in skupno blagovno znatuko GZS. A.e s takim pristopom bo lahko n<>siika aktivnosti, s katerimi bo zagotovila s.abilnost svojega članstva in financiranja. Osrednje Nov upravni odbor; bo povezovanje velikih in malih podjetij ter kalnih, regionalnih in obmejnih institucij. agettcij in ostalih zbkrajine. Zadnji čas na našem območju tudi znova precej go^vnmo o turizmu, predvsem po vladnih pogcrwrih, ko je bilo večkrat omeftjeno. da lahko za to dejavnost dobimo veliko evropt^kega denatja. hi čeprav je tudi res, da vsaj med velenjskimi syetniki ni velikega navdušenja za golf, ki naj bil dohro dop'^lnilo inríslični dejavnosti, in ko nekateri indi nestrpno pričakti/fíjo. kdaj se htxio začela dela pri uresničevanju pomembnega turističnega projekta Vodno mesto, smo lahko prebrali, da se Vegrad ozira ik^ turizmu v severovzhodni Sloveniji. Podfňsal je pisno potutdho za vstop v družho Ferme Gaja v Desirniku. ki ga hodo lam gradili tudi s ifijlni kapitalom, privabljal pa naj hi prestižne goste. i)a nekateri sadijo turistično-gosiinske olyjekie v dmgih občjnah, smo priča ludi na savmjskem območju. Zdravilišče iMŠko. kije zdaj sredi velike naložbe v domač'em kraju, naj hi nasleiinje leto začel graditi hotel visoke kateg^iriie v Celju. Tako res Kija, da turizem ne iH>zna nrtja. Kol pravijo nekateri, da ne pozna/o meja obmetavanja in obloževank o dejavnosti naše uboge Sove. Z raznih strani je bilo izsireljenih že toliko tmščlc, da je dobro, da je revica še živa. Čeprav mnogi pravijo, da ji vse to močno škoduje, in f)rav tako ludi ugledu države. A očitno prevladuje mnenje, da je treha stvari razčistiti^ Bo že prav tako. Brez želje po razáičewn/n j>a se nazaj ozirajo nekateri mladi. Znova naj bi obudili vse dobre strani starega dobrega dne\xi mladosti. Biez političnega pridiha hi radi znova imeli s\'q/ praznik. Vsaj en dan. mk rïïT'^îlT^ NAŠČASUAU:68S(iplsia^lo&džhaln UÉlSLLJ RTI flruâa. iU.a VBÍ«4B. lA^ 00 ttbtUh. CHia posamzraga izvoda je 1,25 €{300 SlT)(S5Kodsr0prl I^OV, 0.1 e (23,&0 SIT), C6na (^>0(lâ m OOV (27e.SQ SIT)). Pri p^ilu lelne naročnine poletne 15 ^^ četrtletne 11 ^irmeseCne pocKst. UrednSho: Boris ZahoSek (direktor), Stano Vovk (odgovorni urednik), M^ena Kf$tl6Piartii>c {porrvočnúrs uredrtikâ), Jan» Piesnik. Tatlana Podgorlek, Bojaiia ŠEM^el imvinarfo, Mira ZakoSeK (urednica radija), Janja KoSut^tŠpegel (tstinKna LKBf^lca). Tomaž {oblikovalec) Propaoinb: Ntna Ji;g (vodja propapande), Saio Komčn»^, Jut» 8erl£nik (prapagandsta); Sedfi uemt» in upn«: 3a20 Vei«^«. KIAIČSVI 2i p. |L 202. tBMm (03189817 50. tSlBln fQ3} 807 4 6 U TRR • Nova LB, V«l»rtje: 0242&-002013d6$4 E-oiall: press^nasfas-si OHikmi^e In gral. pripriva: NaS 6as do j, rtk TMrr^ SET d.d. NiUate 5400 iivodcv NsnaroMh rotognill In rouplsm m rn^not Po zakonu o Ot)V Je "HaS &as" uvrfičen mtd }ioí?vod? rfomatívntga značaja a kaidre »plačuje davek po ^^ zni23ri sicpnjl. Leno ek^ S2 lt»vilk. NAS POGOVOR Izpolnili vse obljube Po slabih dveh letih je Vlada Republike Slovenije prejšnji teden znova obiskala bodočo regijo Saša - Premier Janez Janša je bil tudi tokrat gost uredništev Radia Velenje in tednika Naš čas - V ospredju pogovora z njim so bile lokalne teme, pa tudi širši, trenutno aktualni dogodki Mira Zakošek Cos/hxJ pnréedfíik, ohlsk v Velenju ste zfí-ćeli svečano, z otvoritvijo Medpodjetniš-ktifO iz^fhratt^vinci^ centra (MIC), kise ponaša s prçetniffti in )r/iunsfm opremljc' nimi prspodarstva napove-dafi te pred dvema letoma. »Ne samo. da smo ga napovedaQ, to je tudi del koalicijske pogodbe, ludi konkretne ukrepe za to smo sprejeli. Dilema ob Gorenjevi dokapitalizaciji pa je seveda aktualna, treba seje odločiti, kaj je bolje, ali ohranjali la dele/ ali pa ga zmanjšati. Realno vrednmt pa smt) vsekakor dolžni ohranjali, saj je KAD pravzaprav sklad slovenskih upokojencev, zato je bil ustanovljen in s sredstvi je treba skrbno gospodariti.« Saša sedaj že stalna tema je vestna pove-zava. Zaradi izjvdno slabe povezave, kot sle ob prejšnjem obisku ludi sami ugouh vUi, je bih sprejeto, da bi i* leta 2ti(f8 zaceli izgmdnjo tretje razvojne osi. Vendar se zaivtek ui'adnje odmika. »Tokrat je biia razprava na lo temZň oblikovanje trase vsekakor. Ce bi bilo že od samega začetka nesporno, kje naj bi nova cesta potekala» ne bi bilo potrebno izdelovati nobenih variant, ne bi bilo Tiobenili dilem in takoj bi lahko začeli s potrebnimi postopki. Ne mislim, da so ljudje v lokalni skupnosti, tukajšnji prebivalci, krivi za lo /iimudo. /a la zamudo je enostavno krivo dejstvo, da se o tem niso dogovorili prej in da je bilo v Sloveniji cestno omrežje zanemarjeno. Će bi se za gradnjo dogovorili prej. bi danes stroji že brneli.« Ce bo lokalna skupnost predlog uskla» dih do jesen L kdaj računate, da bi grad' nja lahko stekla in kdaj računate, da bi se mi Velenjčani lahko peljali po sodobni cesti do avtweste? ^Dokler ni ustrezne dokumentacije je o konkretnih rokih zelo nehvaležno govoriti. Šele. k(i je pred tabo načrt, lahko narediš finančno oceno, ker st) sredstva odvisna od tega, ali bo šla cesta po tej ali oni dolini. In seveda šele nato je mogoče izvesti vse postopke razpisov in vsega kar je poircbno, da se cesta začne graditi. Ko se zasadi prva lopata, je posel pravzaprav X()-odstotno že opravljen. Konkretna izgradnja je 10 odstotkov celotnega projekta: to bo šlo zelo hitro. Mi smo leta 2005 računali na to. da bomo postopke skrajšali. Tisto, kar je vlada obljubila, je narejeno. zdaj pa je na vseh nas. da so ostali roki čim krajši.« Una od tem. kije za naše o/>-mačje izredno zanimi^'a^ je tudi oblikovanje regg. Je dogovor, da predlaga vlada 14 regij, usklajen in kdaj lahko pričakujemo, da bi> ta predlog v parlamentarni pro^^e duri? ftlbrcj predlog za 14 pokrajin jc koalicijsko usklajen (vlada ga je dan po tîbisku v Sa-ša regiji tudi že potr dila - opomba avtoricc) tudi nekatere opozicijske stranke t a predlog podpirajo, ne pa vsi, Ne podpirajo ga tudi vsi pt^slanci iz lega okc> Ija. Ćc bi se število pokrajin zmanjšalo, bi bila vsekakor najprej na udaru ta regija, ki trenutno ni med statističnimi. Vendar pa je 14 regij politična realnost, nič ne bi pridobili, čo bi lo število zmanjšali na 12.« Vi torej podpirale J4 regij? »Osebno to podpiram, to je bil tudi moj predlog in o tem sem javno govoril žc pred dvema letoma. Ta predlog bo vlada poslala ludi v državni zbor, kjer pa predlog nima soglasne podpore, ima pa večino. Pt}leg koalicijskih strank ga podpirajo tudi nekatere opozicijske, zato sem optimist in po dveh letih aktivnosti lahko mirno govorim o bodoči Saviujsktvša-leški pokrajini. Prav tako mislim, da se morale tukaj začeli pripravljali na praktičen prehod na b{)dočo pokrajino,« fn kdaj l>i ta lahko zaživela? «Naša predvidevanja so lakšna, da bi vo lirve opravili sočasno s prihodnjimi parlamentarnimi volitvami, torej jeseni prihodnje leto. s 1. januarjem leia 2009 pa bi pokrajine laliko zjiži\tile. Seveda bo moral bili postopek dvofazen, vsega ne bo rmy goče na pokrajine prenesti naenkrat. Mis-linj pa. da bi z usiatiovitvijo pokrajiji vsaj iri četriine prisiojnosti lahk to sitša vlada razrešila še v ti'm mandatu? »l'o bi bilo zelo optimistično pričakovanje. glede na lo. da ti problemi 15 let niso bili rešeni in da so se nekateri v tem obdobju celo dodatno zapletli. Se pa trudimo. vse od začetka mandala, da bi bili. Nekaj odprtih vprašanj bo zagotovo rešenih že v sklopu vključevanja Hrvaške v l'U (nekaj jc namreč lakšnih. da jih mora IJrvaška rešiti med pogajanji), nekaj jih bomo lahko reših posredno. Med pomembne cilje, ki smo jih že dosegli, vsekakor uvrščam nepremičninski dogovor. ki Slovencem končno omogoča» da lahko kupujejo nepremičnine na Hrvaškem. Ostaja pa še nekaj problemov pri reševanju katerih je Slovenija priprav-Ijetîa ua konsiruktiviîe kompromise, ne more pa se odpovedali siraieškim interesom in eden lakšnih je teritorialni do-Slop do odprtega nioija. Ce Hrvaška v tej novi evropski perspektivi ne bo pripravljena na bolj konstruktivno reševanje teh vprašanj, bo potrebna pomoč ircijega.« Verjetno so vas Ž£ večkrat vprašali, a me weeno zanima, kakšno driavif si gospod predsednik pmzaprav želite - bolj ame' riško ali bolj evropsko socialno narav-nan o? «Mislim, da je ta dilema umetna. Slovenija je del Evrope, je del Evropske unije, ni država v Severni Ameriki, rudi če bi si kdo želel kaj drugega. Slovenija ima znotraj se-demindvajselcrice vse možnosti za svoj perspektiven razvoj. Te možnosti so še l rcSili s spremembo zakona o financiranju. Po slednjem zdaj vse občine lega območja dobijo več. I.ctos skupaj blizu 12 o-/nam njegove izjave, verjetno pa pozna določene stvari in se oglaša v naprej. Oc se ne motim, v dose-danjil] poročilih delovne skupine bivši predsednik republike in centralnega komiteja ni bil nikoli omenjen, /animiv je očitek, da nekdo pi'wega v neodvisnost sod-slva gletlc na to, da ga jzgovaija nekdo, ki je bil nekoč nadšcf lola-liiarne politične piramide, ki jc l vil jc. tla naj bi strokovnjaki do jeseni pripravili strokovne osnove za umestitev hitre ceste v prostor, gradnjo pa bi lahko začeli leia 20()y. Na \prašanje. kje p bodo Tačeli graditi, na koroikem koncu ali v ^Ic^ dolini, pa jc dejal, da tam. kjer gosi promet pov<^roča največ tc/av. *To pa jc gtitovo med Velenjem in avtocesto Ljubljana-Maribon« Poudaril jc še, da izvajajo v tem trenutku državnih cestah v regiji Saša 33 projektov. s katerimi bodo odpravili največja oz^a grla. Dodatna kvota delovnih viz Zunanji minister dr. Dimiiry Rupel in minister za razvoj dr. Žiga Debeljak sta se na Vegradu pogo-variala o njil'wcm uspcsnem pn> doru med najpomembnejše slovenske gradbince in uspešnem nasiopaaju na tujih irgili. Cîene- Ministra Dimitrij Rupel in Žiga Turk med pogovorom z vodstvom Vegrada ralna direktorica Hilda Tovšak jimii je z veseljem predstavila lyi-hove referenčne poslovne in stanovanjske objckic, ki krasijo slovensko prestolnico in tudi mnoga tuja mesta, mod drugim Moskvo. Gosta sta si ogledala Šc proizvodne ohwfe ZH T/delflVO mont^i/-nili konstrukcij sislema Vermont, ki omogočajo, da laliko lako velike proizvodno poslovne cone, kol je Gorcnjeva v Valjevu. postavijo v samo scîilih mesecih. Izpostavili so tudi problematiko piidtibivanja delovnih viz v letošnjem Iciu, V kadrovski službi Vegrsda so sicer poli Vil lili ažurnost služb zunanjega ministrstva, ki v zadnjem obdobju iika^pa hitro in iičinkovito. vender pa so letošnje kvote že pošle. Minister Dimitrij Rupel jim je zagotovil, da jih bodo povečali. ■ Lastne tehnološke rešitve konkurenčna prednost Esotecha Ministra za zunanjo zadeve dr. Dímiíry Rup^l in za razvoj dr. Žiga Turk sta prisluhnila uspešnemu razvoju Tsoieha. ki jima ga je predstavila direktorica Zofga Kuković. Šc posebej sta pozdravila sedanje obvladovanje visokih tehnologij, pomen lasi-ucga znanja in storitev, ki so jih uspeli nadgradili v te/ki industriji, s katero so začeli. Pri tem je i;^jcm-nega pomen« internacionalizacija Esoiecha, ki je že prisinen na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini ill na Kiiajskem, poslovne priložnosti pa žc proučujejo ludi v Makedoniji. Rusiji l^miuniji in Bolgariji. Dr. Ži^a Turk je šc zlasti pohvalil dejstvo, da so razvojni projekti na podlagi lastnih tehnoloških rešitev njihova glavna prednost, ki jim ludi omogoča hitro prilagajanje poireham različnih irgov, v prihodnje pa hi) (o pomembna konkurenčna preri« Dr. Dimitrija tiupla je sprejela generalna direktorica Ěsotecha Zofija Hukovič, nost legi podjetja. Dimitrij Rupel je izrazil prepričanje, da bo prihodnje leto, ko bo Slovenija predsedovala EU, §€ več priložnosti tudi za promocijo uspešnih gospodarskih dosežkov. Sesti blok TES bo sofinancirala Evropa Gradnja bloka 6 se začne drugo leto, obratovati naj bi začel leta 2012 -Minister Bajuk obljubil vso podporo 750 milijonov evrov vrednemu projektu B^ana Špegei Šoštary - Termoelektrarno Šoštanj ki v sušnih mesecili prdaiek, da je projekt uvrščen ludi v resolucijo o naci(h nalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. Z njegovo izgradnjo bi v TI:Š iz 4 nûlijonov ton premoga, ki jih porabijo v enem letu. namesto 5.600 CîWh letno, kolikor jih proizvedejti sedaj. proizvedli 4.700 GWh električne energije. Oh tem je pomembno ludi dejstvo» da bi se ob povečani proizvodnji povečali tuci letni prihodki lermoelek-trarne, zaradi večjega izkoristka ^sodobnejših naprav pa hkrati /manjkali v plivi na okolje Pti Finančni minister dr. Andrej BaJuk je direlitorju TEŠ prinesel dobre novice. Finančna lionstrukcija izgradnje b/oka 6 naj bi bila zagotovljena. pred« a vit vi investicijskih načrtov so si gostje ogledali še renionl bloka 5» ki poteka prav v lem času in pomeni največji remont v zgodovini družba. Kar zadeva finančno konstrukcijo. ki bo omc^očila izgradnjo šestega bloka, je minister za finance dr. Aiidrei Bajuk predstavnike TermoeleUrarne Šoštanj razveselil z novico, da so zunanji viri financiranja že skoraj zago-lovljeni. Pričakuje namreč, da bo Evropska investicijska bania, ki je znana po lem. da posoja pod dobrimi pogoji, odobrila posojilo v višini 300 miljjojiov evrov. "Izvršilni odbor Evropske investicijske banke konec septembra v Slo veaiji načrtuje ^ejo in do lakrai naj bi bilo to vprašanje rešeno." je še pnved^i BajuV. Ob obisku jc direktor Temioe-ieklrarne Šoštanj Uroš Kotnik ptv vedah »Delovno srečanje je Wúo izjemno pozitivno in ga ocenjujemo kol uspešno, Termoelektrarna Šoštanj s projektom dokazuje. da je pripravljena in sposobna sprejeti odgovornost za večjo zanesljivost oskrbe odjemalcev električne energije, kar bo ena od ključnih lem Hll v času predsedovanja Slovenije«, Za prebivalce Šaleške doline je potuembno ludi to. da bo ekološka obremenjenost zraka in lal pt) lem, ko bo začel delovati biok 6, veliko manjša. Kar posledično pomeni, da bomo dihali bolj /jjrav zrak iji da bomo nasploh živeli v čistejšem okolju, DOGODKI Pogumno zastavljeni načrti Ljubno, Nazarje • Níi obisku v /gornji Savinjski dolini so predsednik slovenske vlade Janez Janša 1er minisira /íí gospodarstvo Andrej Víz-jak 1er finančni Andrej B^uk obiskali nekatera tamkajšnja podjetja. / /adovoljsivoni sa ugoiavljali, da so si gospo d a rs i veni ki poslavili pogumne načrte. Z obiska v zasebnem podjetju Podkrižnik... Jan^ in Vi/Jak sla skupaj najprej obiskala zasebno podjetje Podkrižnik na l.jubnini. C/fc /a podjetje, ki zaposluje ta cas blizu 100 delavcev in je eno večjih, zanesljivo pa najuspešnejših podjetij v Zgornji Savinjski dolini. V /adnjih petih leiih bcle/i već kot ^Oodsiotno povprečno rast prodaje, l^n: so izdelali 10 milijonov kosov in 324 sklopov namenskih orodij in s priîdajo ustvarili 7,5 milijona evrov prometa. Njihov največji posliïvni partnerje piidjetje BSIl. lli^ni aparati Na/aije. Poslovn; sistem Boscb-Sienienskije lOOodstoten lasloik IDsnih aparatov, pa je podjetju Podkri/nik lani dodelil na/iv najboljši dobavitelj leta. Uspešno poslovanje nadaljujejo tudi letos, saj so v prvem četrtletju /abele^.ili 62-odsioino povečanje vrednosti prometa. V nadaljevanju obiska sta se pomudila še v podjetiu BSH Ifôni aparati Na/arje. Po ogledu proizvodnje sta se /. vodstvom podjetja /a zaprtimi vraii pogovarjala o nadaljniib razvojnih priložnostih najuspešnejšega podjetja znotraj sistema Bosch and Siemens. V izjavi je Vizjak pohvalil delo nazarskih Hišnih aparatov in povedal, da seje podjetje prijavilo na razpis iz naslova spodbujanje tujib naložb, aa osnovi katerega si obeta pridobitev denarja za širitev proizvodnje. Naložba je vredna 7 milijtmov evmv, od tega je kar 4 milijone evrov namenjenih za projekt proizvodnje kompleksnih viscikotehnoloških aparatov za pri-pravt) kave. «Po (^ccnah bomo s lom projektom povečali prihodke /n več kt)t 40 odstotkov, dodatno pa zapt>sIiJi 200 ljudi,« je pt)vcdal direktor BSH Hišni aparati Nazarje Boštjan Goijup. Po podatkih ministra Vi/jaka je vloga Hišnih aparatov popolna In kakovostna. »Po opravljenem postopku bodo prijavitelju verjetni) dodeljena sredstva za spodbujanje naložbe.« je še dejal Vizjak. mjp Podobnik obiskal ERICo Vele rye • V sklopu vladnega obiska s*) v Inštitutu UlUCo gostili ministra za okolje in prostor. Janeza Podobnika s sodelavci. Direktor mag. Marko Mavec Íií vodje oddelkov so gostom podrobne.je predstavili inštitut In njegovo delovanje. ť.RlCo Velenje 7. Ministrstvom za okolje in prostor redno sodeluje, obisk pa je bil možnost za poglobljeno diskusijo. Razpravljali so o mednarodnem bilateralnem sodekv vanju v Jugovzhodni Evropi, razmerah na ekološkem trgu, možnosti vzpostavitve konzorcija za /jnaiijšajije trkov vozil z divjadjo, lokalnih okoljsklh programih ter Izhodiščih za pripravo nacionalnega ekološkega izobraževanja za šolsko mladino. Minister Janez Podobnik, direktor ARSO dr. Sitvo ZMir, mag. Bernarda Podtipr^ik^ v. d. ^enerafne direktorice Oirektorata za evropske zadeve in investicije^ in Dragica Bratanic iz sfužbe za odnose z javnostjo (foio: EŠ) Bajuk obljubil pomoč Na pogovorih, kijih je imel na Občini Šoštaui minister/^ finance Andrej Bajiik. spremljala ga je državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Alenka Šverc, so izpostavili problem financiranja športne dvorane Osnovne šole Šoštanj. Predstavniki občine Darko Menih, Drago Koren iiî Alenka Verbic soju seznanilis tem, da je bila Občina pred dvema letoma. da bi otrokom zagotovila telovadnico, prisiljena najeti kredk, čeprav ji je ministrstvo zanjo odobrilo sredstva v višini 600.000 evrov. Ker pa seje gradnja začela že pred izdanim sklepom o sofinanciranju, je ostala bre/ teh sredstev. Crosia sta izrazila pripravljenost pomagati pri iskanju možnosti za rešitev te siiuacije. ■ mkp Vlada odgovarjala na pereča vprašanja v Za konec obiska vlade v regiji SASA javna razprava v Novi - Na njej so ministri in premier odgovarjali na aktualna vprašanja o razvojnih premikih in perspektivah regije Velenje • V sredo sc je uradni obisk slovenske vlade končal na skoraj dveurni javni razpravi v dv<îrani centra Nova. Ta je bila polna, saj so na razpravo prišli predstavniki gospodarskih družb, občin bodoče regije in tudi politiki. Prvi vtis ppske kulturne prestolnice v letu 2012, saj je Velenje med občinami, ki za naziv kandidira skupaj z Mariborom in mu po oceni mednarodne komisije najbolje kaze ... v nadaljevanju je premier Janez Janša povedal več o dvodjicvneni obisku - vlada je sodeliwala na okoli 60 dogodkih - potem pa so besedo dobili udeleženci. V nadaljevanju b končam razpravi smo velenjskega župana Srečka Meha vprašali, ali je bil zadovoljen z odgovorom, in odgovoril nam je: »Ne. To na ministrstvu za pravosodje že dolgo vedo. De nacionalizacijski postopki se ustavljajo zato. ker se upravičenci, ko dobijo negativno odločbo, pritožijo, /adcva se pn)filov delavcev, največ v gradbeništvu. Mnoga podjetja brez najemanja tujcev ležko delajo. Težava je nastala zato, ker je letošnja kvota delovnih dovoljenj za tujce žc porabljena. Minsitrica za delo Marjeta Cotman je pojasnila. da je bila kvota letos enaka kot lani, ko je bila izkoriščena 90-odstotno. Lelos pa je bilo zanimanje izjemno veliko. V kraikem naj bi vlada povečala kvoto za dodelitev delovnih dovoljenj za tujce, nekateri pjstopki pa naj bi biii tudi skrajšani. Delodajalci Imajo namreč težave tudi zato, ker so postopki prccej dolgi in zapleteni, gradbena sezona pa je na višku. Razpisi v nekaj dneh Minister Andry Vizjak je pojasnil. da bo ministrstvo za gospodarstvo v nekaj dneh objavilo razpise za dodelitev sredstev za pospešitev razvoja turizma, in to tako v večjih kol manjših gospodarskih družbah. Pojasnil je. da jc ministrstvo v zadnjih 2 letih objavilo tri tovrstne razpise za dodeli- odgovaijal šolski minister dr. Milan Zver. Povedal je. da v okviru ministrstva deluje center za ob-Solske dejavnosti, ki se ukvarja s tovrstnimi programi. V kraikem naj bi center dobit novo vodstvo. Ob lem je poudaril, da je cilj ministrstva kakovostna in konkurenčna storitev obsolskih dcjaviu)sti. zato zasebni iniciativi ne bodi^ zaprli vrat. Alenka Avberšek je izpostavila vprašanje odliva naravnega bogastva v tujino. Gre za kvaliieten les iz slovenskih gozden v. ki naj bi ga v večjih količinah izvažali predvsem v sosednjo Avstrijo. Predlagala je. da vlada sprejme ukrep, ki bi zaščitil la odliv. Minister za kmetijstvo htok Jarc je pojasnil, da se je izvoz v Avsirijo [udi po njihovih podatkih res povečal. a procentualno ne tako močno. Težko pa je to preprečiti, saj smo del evropske unije. Zanikal je. da bi v Avstriji delili subvencije za področje lesa. o čemer S(î vsi precej govorili... ■ Bojana Špegei 4 : 1 za vlado Zaključek obiska vlade v Savinjskošaleški regiji je bil v sredo zvečer v telovadnici šoštanj-ske osnovne šole. kjer se je na dobrodelni nogometni tekmi ekipa vlade pomerila z ekipo gospodarstvenikov in politikov te regije, Žoga je oknigla in tokrat se je sukala v prid gostov, ki so naše predslavnike premjigali s 4 r I Za domače je edini gol dal samostojni podjetnik Rudi Lesjak. našo mrežo pa je zatresla žoga, ki so jo v njo odločno poslali minister Andrej Vizjak, predsednik Janez Janša in prc^ fesi on a loi igralec nogometa Miran Pavlin. Ker je bila tekma dobrodelna, z namenom zbiranja sredstev za CT aparat bolnišnice Topol-šica. se je zmagovalna ekipa vlade odkupila s 5.000 evri. kf so jih poklonili bolnišnici. Ne glede na to, da je bila tema dvodnevnega obiska 3. razvojna os, ki je za regijo iz red r ega pomena, seje tekma v Šoštanju odvijala v pravem nogometnein razpoloženju. Kot zanimivost. pa vendarle. »Naši« so imeli dosti priložnosti, dazabijejo g(jl, vendarjih je vse spretno ubranil vladin Zupan Luč Ciril Rose, ki ga je vladni ekipi posodila ekipa regije. ■ Milojka Komprej, fotot Dsjan Toakli DOGODKI 31. maja 2007 O zapiranju ni bilo nikoli govora Minister za zdravje Andrej Bručan v Topolšici zagotovil, da o zapiranju bolnišnice ni bilo nikoli govora - V velenjskem zdravstvenem domu odprl prenovljen predšolski dispanzer ftfitena Kfstfc • Pianinc_ Velerýe. 23. maja - Mhilsler zdravje Andrej Brućan je v sredo med drughîi obisk«] Bolnišnico Topnisica, v Zdravstvenem domu Velenje odprl prenovljene prostore predšolskega dispan/eija, v mali dvorani hotela pa spregtwo ril o temi »Za priliodnosl kakovost nega in htjlnikom prijaznega javnega zdravstva«. v Topolšici so se pogovarjali predvsem o vlogi boijiišnice v prihodnje. »Bolnišnica Topolilca kot bolnišnica v prihodnje ost^ya. bo pa (reba nekatere njene vsebine izpopolnili in jo spraviti na višjo raven, kolje zdaj, Računali je treba na to, da bo SASA postala regija in da bo treba razmik ijali n regijski bolnišnici, lastni, za katero pn zaenkrat v okviru REKLI SO . Minister Andrej Bručan: iPrav preseneča tue, kolikokrat so me vprašali, kaj nameravamo z Bolnišnico Topol-sica. in d:)dau. da obstaja strah, da jo bomo ukinili. Na to še pomislili nismo nikoli, /agolavljam, da nikoli.« same n^y^ijc ni pobojev. Treba jih bo ^ ustvarili. Regije bodo v prihodnji zakonodaji tiste, kj bodo na področju zdravstva udcležei^e kot nosilec dejavnosti regionalnih uspeli uredili prcpiitrebne pnv store za naše male paciente. Sedanji so bili neprimerni, predvsem je bila pretesna čakalnica, ki je bila ena sama za vse tri ambulante. Ko bolnišnic. Pripravljamo Pisn\o o nameri za razvoj javno-zasebnega partnerstva na tem področju, a nič se ne bo zgodilo bre/ lokalne skupnosti.« je dejai Bručan. »Naložbe v otroške dispaiuerjc so nalo>:be v prihodnost,« p« J^ udaril na v)tv hudo krajevre skupnosti Topolšica - vključili določbe, ki omogočajo gradnjo parkirne hiše z do 400 parkirnimi mesti. Na dodatno pobudo Občine Šoštanj pa so snovalci v odlok vključili tudi določilo, ki omogoča gradnjo hotela kiU novogradnje na isti lokaciji o/iroma na istem mestu, a z eno etažo več, Z amandmajem. podanim na soji, ki ga je podpisalo osera svetnikov na čelu z Vojkom Krnežo (-SDS), pripombo pa je podala Špela Janežic. pa so dokument dopolnili še z možnostjo nad-ouiesinil) gradenj (noV{)gr3denj, prezidav in prizidav) za potrebe Bolnišmce Topolšica. Spreminjali in dopolnili so tudi prostorskou-redil vene pogoje za območje mesta Sošianj. Cîre za takoimenovano območje Šoštanjskega trikotnika. Pobudo za spremembo sta dali dve družbi z območja ohčine. Klektro Jezemik in Primat In/eniring. Zaradi večje preglednosti nov odlok_ Svetniki sc obravnaval: osnutek odloka o medobčinskem in špek to ralu. Ta deluje od leta 2004. K prvim občinam ustanoviteljicam ježe pred časom pristopila Občina Braslovče, letos pa se jim pridružuje še novonastala Občina Rečica ob Savinji Doslej je bil odlok že dvakrat spremenjen, enkrat zaradi sprejema novega zakona o prekrških, ki je naloge prekr-škovnega organa prenesel na občinsko upravo, enkrat pa zaradi že omenjenega pristopa Brasîovê v inšpektorat. Konec lanskega leta je bil sprejet Zakon o občinskem redarstvu. ki nalaga občinam dodaine obve/.nosti glede delovnpga področja redarjev. Inšpekhv- rat pa si zeli tudi nova občina Rečica ob Savinji, zalo je treba spet pripraviti spremembe in dopolnitve, Ker pa je teh sprememb precej, so sc odločili da bo bolje, če pripravijo nov odlok. Ze zaradi večje preglednost i . Na »komunalo« še možne pripombe Sprejeli so dva osnutka odlitkov s podn)čja komunale: odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode ter spremembe odloka o prei^blikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, izvajanju komunalne dejavnosti, kijih bodo (ali pa sjojili že) obravnavali vsi trije občinski sveii, ustanovitelji, poleg Šoštanja še Velenje iiî Šmartno ob Paki. Pri slednjem ne gre za kai drugega kot za spremembo šifer in postavk dejavnosti, ki jih je potrebno vnesti v sodni register, medtem ko s prvim odlokom občina Sošianj ureja način zagotavljanja javne službe odvřúanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Poglaviten razlog za zamenjavo trenutno veljavnega odirka iz leta 1969 pa je poleg splošno zastarelosti tudi sprejetje nove zakonodaje s področja varstva okolja, urejanja prostora, graditve objektov ter sprejetje številnih drugih podzakonskih predpisov. Oba osnutka so dali v KkJnevno (Obravnavo, lako da so pripombe na oba še možne. Za podeželje leto 25.000 evrov Sprejeli so pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmeiijslva ter podeželja v občini Šoštanj /a pnjgranisko nbdi^bje Šlo je gladko. 2007-2013. Sredstva za to se bodo po tem pravilniku zagotavljala v proračunu občino. Okvirna višina za letos znaša 25 tisoč evrov. Soglasje Grmovi Soglašali so l imenovanjem Sabine Cîrni, mag. farm., za direktorico l.ekarne Velenje, še za dobo štirih let. Čistilke že pri novem delodajalcu Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o i/vajanju notranj^a nadzora Občine Šoštanj za leto 2006, ki ga je izdelala dravograjska družba I.C)RIS. ler z dopisom snažilk, zaposle nili na Osnovni šoli Šoštanj, ki so ga naslovile na svet Občine Sošianj. Te so izrazile nezadovoljstvo, ker bodo po novem delale - ozimma že delajo - pri novem delodajalcu. V Občini Šoštanj, ustanoviteljici javnega zavoda, so ugotovili in jih s lem tudi seznanili, da je izločitev dejavnosti skladna z zakonom, odločitev za lo pa v pristojnosti rav-nalelja oziroma ravnateljice. o denacionalizaciji Od 238 vloženih zahtev jih je 218 pravnomočno zaključenih Velenje. 23. maja-V okviru delovnega obiska vlade je UÍ" Velenje < obiskal državni sekre.ar Robert Marolt kije na ministrstvu član medresorske delovne skupine « koordinacijo in pospešeno izvajanje postopkov denacionalizacije. Sestanka so se udeležili načelnica mag. Milena Pečo^nik, vodja oddelka za občo upravo mag. Fraiua Teši in uradniki, ki v<îdijo de-nacionalizacijske postopke. Načelnica je državnega sekretarja seznanila s stanjem denaci<^nalizžcije na območju Ur Velenje. Od 23X vloženih zahtev za denacionalizacjo jih je 218 že pravnomočno zaključenih, nerešenih jili je ostalo 2(1. Od teh se na lili rešuje 7 zjdev, ostale pa se nahajajo ali v reševanju na višjih ^top-njah ali pa je pijstopek prekinjen zaradi nerešenega vprašanja državjan-stva upravičencev. Zadeve, ki jih irenutno rešujejo, naj bi bile zaključene do ktmca icga leta, z izjemo zadeve JLI.SCI lOlINtCi. Zaradi postopka obnove drž^v jat)-stva zji pokojna upravičenca in zaradi obnove denacionalizadjskega postopka, ki seje na Vrhovnem sodišču RS zaključil šele februarja letos, devi do sedaj ni bilo možno vsebinsko odločati. Državni sekretarje tJbljubil. da bo o tej zadevi poskušal v čim krajšem času organizirati sestanek, glede reševanja ostalih denaciřmaliz-aciiskili zadev pa večjih pripomb ni Imel. Uspešno prvo četrtletje Gorenje doseglo v prvih treh mesecih letošnjega leta visoko rast - Zgodovinsko visoke tudi rasti cen surovin in materialov Mira Zakosek Vdei\ie. 24. maja - Nad/orni svet (lorenja je pregledal poslovanje v pr« četrtini letiišnjega leta. Z rezultati so bili zadovoljni, saj (rorenje kljub še bolj zaostrenim razmeram na trgu in zgodovinsko visoki rasli surovin in materialov v celoti uresničuje zastavljene načrte. V prvih treh mesecih je Skupina Gorenje dosegla več kot 313 milijonov evrov k:rebno popularizacijo posameznih ministrov ozironw ccloîne vlade. Premier Janez Janša jc ob prvem obisku pred dvema letoma ugoiovil. d« so ccstc na območju precej slabe, kar bislveno zavira lako želeni razvoj. No resnica jc, da so člane vladnega kabineta ob vnovičnem obisku od občine do občine in (»d podjetja do podjetja spel peljali po enako slabih ceslah. Spremembo je do/jvel le kakšen maniSi odsek. Se Tiajveč so sc aslaUiralc občinske cesie. plačane iz občinske blagajne in v enaki meri iz žepov zainteresiranih občanov. vSamo podatek, da sc desel kilomeirov regionaike med l.jubnim in l.učami rekcmslruira ^e od osamosvojitve, bi moral visoke funkcionarje nekoliko zaskrbeli. Premier iii mlnisiri so se očiino ukvarjali z drugimi vprašanji, I Ivale vredna je pozornost, ki so jo namenili go-sp(xJarsk'í uspešnim subjektov, kol sla iirmi Podkri/nik in BSIl, če ostanemo samo v /gomji Saviniski dolini, vendar sta prav tam največja ležava lesna in leksîiina induslrija, ki očitno prccisednika vlade in minislre ne zanimala, finako je bilo ob prvem obisku, vendar pripravljavcem obiska ni jasno, da bi morala bili razprava o gosptxiarje-nju z lesnim bogastvom - čeprav je la v zasebnih rokah - ena od Jio-silnih icm razgovora s premierom in pristojnimi minislri, Ali pa mtv gočc sedanja vladna garnitura zaradi političnih zakulisij o tel lemi preprosto ne želi razpravljali? Gospodarji na svo|ein Za Mozirjani so tudi sveinike nove občine Rečica ob Savinji poir-dili dogovor o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med občinama. S lem je prižgana zelena hič /a delitev premoženja nekdanje občine in sprejem proračunov za tekoče lelo. saj se irenutno obe občini i inancirata po dvanajsiinah. Vzpodbudno je. da so odgovorni na obeh siraneh ravnali preudarno in kot mejnik določili konec preteklega lela, čeprav so nekateri želeli, tla bi pri tiredifvi premoženjskih razmerij upi)šlevali vsa vlaganja od leta 19^4. Zmagali «> lorej zjner-neži oziroma rcalisll. Ni dvoma, da bi lahko pod drobnogled postavili se kakSndno preganjali nekatere od nekdanjih ključarjev iiî se nekaj ljudi iz župnije. vendar škofija temu nasprotuje, ker naj bi to vzp(ïdbudilt3 proiicerkveno prrasanje. zakaj vodstvih celjske škofije resno razmišlja, da bi nadaljnje vodenje sanacije solčavske ccrkve zaupalo župniku iz Nove Štifte Lojzelu Ternarju. Ni namen presojati, koliko je Molan delal z javnim denarjem pošteno in t ran s pa renin o, vsekakor pa bo itížJctí zanikati, da težave {obstajajo, saj je očitno, da gre za precej pereč problem, ki se ga zavedajo tudi odgovorni ccr-kvenl dostojanstveniki. 11 iščejo rešiiev v stilu volk sit in koza cela ter enako kř>l solčavski župnik ne želijo komentirali očiino neprijet- Ob tanskoletnem podpisu pogodbe je župnik Motan (v sredini) poudaril^ daje solčavska cerkev spomenik prve kategorije in ji je primerljiva samo še gotska cerkev na Ptuju, nih vprašanj. V interesu javnosti smo od ško fijskega ordinariala želeli pojasnila, če je resnica, da je Molan najel kredit ali vccnjih brez vednosti, lorej soglasja vodstva škofije. Ker odgovora ni bilo. nismo izvedeli, za kolikšen znesek naj bi šlo in kdo bo denar vrnil, brez odgovora je ostalo ludi vprašanje, če je primerno javtio obeliidaujati zneske darovanega denaija in posameznike, ki k sanaciji niso prispevali, in tudi kdaj naj bi Teniar prevzel viv denje sanaciic in kako način namerava škofýa oziríftna odgovorni sanirali finaučtie netočnosti. ki naj bi se po neuradnih, vendar preverjenih Informacijah zgodile pred 2.^. aprilom letos. Ob takšnem ali drugačnem iskanju odgovornosti pa se jc potrebno zavedati, da morajo biti državna sredstva porabljena do oktobra, v nasprottiem bo sanacija goiske cerkve v Solčavi položena v božje n}ke, ■ Sdi Mavric • Savinjčan Iz občine Šmartno ob Poki Gradbeno dovoljenje je, sedaj ••• Izgradnja povezovalnega vodovoda Smarmo ob Paki-magi-stralni vodovod Velenje-Šoštanj je ena od prednostnih nalog v občini v tem in naslednjem letu. 8200 metrov dolg vod vodovoda bodo na predlog strokovnjakov zgradili ob Šaleški magistrali v dveh fazah, in sicer ga bodo najprej speljali do Paške vasi. prei)s-talih 2000 metrov voda v drugi razi pa je predvidenih do Baro-nijc. Trasa vodovoda bo potekala po zeniljiščih več kot 140 laslni-kov. s katerimi jc bilo potrebno podpisali služnostne pogodbe. Te so bile osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tega je Upravna enota Velenje izdala prejšnji leden. Vrednost projekta je 2.2 milijona evrov. Občina denaria za naložbo sama nima. zalo sc bo skupaj s Komunalnim piîdjeijem Velenje. ki vodi aktivnosti in ki upravlja vodovodno omrežje v občini, prijavila na razpise EU in države. Na občinski upravi pravijo, da bodo dela na trasi pove- zovalnega voda vodovoda slekla takoj, ko bodo uspešni na kakšnem razpisu pridobitev sredstev. 24 vlog za 16 neprofitnih stanovanj Na razpis občine za dodelitev 16 neprofitnih stanovanj, ki jih je zgradila v sodelovanju 2 republiškim stanovanjskim skladom v središču občine, je prispelo 24 vlog, Oil tega eden od prosilcev prosi za zamenjavo staiîovanja. Kdo bo stanovanje tudi dobil, bo znano v naslednjih dneh, ko se bo sestala posebej imenovana komisija. Stanovanja naj bi bila vseljiva prihodnji mesec oziroma julija. Največ Športnemu društvu Na nedavni seji občinskega sveta so svetniki pcardill predlog delitve nekaj več kot 20 tisoč evrov za sofinanciranje potrebe športa v občini. Največ, dobrih tisoč evrov, so namenili Športnemu drušivu Šmartno ob Paki, 2000 evrov nogometni šoli, 790 evrov jc dobila smučarka Ana Drev, tamkajšnja osnovna šola. Športno društvo Gavce. Drušiv^j za šport in rekreacijo Klub 81. atletinja Kaja Rudnik, smučarski skakalec Žiga lirlep in atlet Matic Nežinah pa vsak po 600 evrov. Vsi sn se prijavili na razpis, ki ga občina objavila v drugi polovica marca. O združljivosti funkcije /e na prejšnji In tudi na nedavni zadnji seji občinskega sveta je svetnik Frančišek Berd-nik izpostavil združljivost funkcij člana nadzornega svela K<î-munalnega podjetja Velenje in koordinatorja aktivnosti izgradnje povezovalnega voda vodovoda iz omenjene občine. Po Berdnikovcm prepričanju sta funkciji nezdružljivi, ker aktivno sli za izgradnjo povezovalnega vodovoda vodi velenjska komunala, član nadzornega odbora pa je ludi zaposlen na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, ki je vključena v izgradnjo kanalizacije. Ali sla funkciji združljivi ali ne. bo sedaj občinska uprava preverjala pri pristojnih ustanovah. Skrbijo za kulturna în zgodovinska obeležja v vaški skupnosti Podgora aa-menjajrnosi tudi obnovi kulturnih, zgodovinskih in drugih tJbeležij. V la splet prizadevanj sodi ludi nedeljska blagoslovitev obnovljene kapele in znamenja križa. Dogodka seje udeležilo blizu 120 občanov, ki so nedeljsko popoldne nadaljevali na krajšem družabnem srečanju. Danîjan Ločičnikje še povedal, da so denar za i)bnovo kapele in znamenja križa primaknili nekateri krajani, nekaj ludi občina, in da 10 ni edini primer, s katerim dokazujejo skrb za tUiranjanje tovrstne dediščine- /a postavitev obeležij so se odločiii zato. ker sta bih postavljeni z določenim namenom. MTp i^-JiS rZT H? Od srede do torU • svet Ift donoTla« Sreda, 23« maja z nowoj spomiadan&k o Usto zdravit najbiZZZS tudi veliiio prihranil. Računski) sodišče jc ugcuovilo. da ljubljanski Klinični center « vedno brc/ rravne podlage izplačuje dodatke za zdravnike svetnike. V kc s» ua In dejali, &a jc bila podlaga /a izplačevanje le^is dodatka sklep minisir?5lVii /a /dmvje i/ lela 1995. ki je bil po slan bo I ni Sni :a m. ni pa bil objavljen v uradnem lisiu. ///S je sprejel novo, spodila-dansko listo zdravil in seznam medsebojno /amenlj^ vih /dravil z najvišjo priznano vrednosijo. Predpisovanje nř re-cepi v breme Zavoda za /dravsiveiH) zavarovanje Slovenije bo Dmogočeno 38 zdravilom s povsem novimi zdravilnimi učinkovinami. Med i\jlmi sc nahajajo zdravila za zdravljenje raka ledvic, levkemije, raka na pljučih in raka trebušne slinavke, zdravila /a presnovne bolezni, za zdravljenje hiperakiivne motnje, alergij, asimc. kronične obslruk-livne pljučne bolezni in nekaiera druga zdravila. Predsednik odbora D/ /a zadeve liU Anun Ko kal) je dejal, da se Slovenija ne Mi vpletali v hrvaška pogajanja / unijo. Poudari) jc. da je naàa država dvostranska vprašanja med Slovenijo in Hrvaško omenjila le v pogajalskem poglavju preiDka kapitala glede za* goiavljanja nakupa nepremičnin. Premier .lanez Janša je z deíega-ciio sklenil obisk Savinjski vsa leske regije, in siccr s srečanjem z župani. Predsednik vlade je ob lem tKenil. da so obljube, ki jiJi je vlada dala občinam v regiji pred slabima dvema lcu)nia. v celoti uresničene. /aradi spopadov med libanonskimi silami 'n pripadniki gibanja Fatah Al Islam iz begunskega la-bofišča v Libanonu síi bežali begunci. /e četni dan so v bližini palestinskega taborišča Nahr Al 13 a red potekali spopadi med libanonsko vojskf) in islamskimi uporniki. /dniženi narodi in preosiale humanitarne organizacije so obe sirani že več Jni pozivali, naj ustavijo ogenj, da bodo lahko v taborišče pripeljali humanitarno pomoč. a brez pravih uspehov. v Četrtek, 24. maja Vlada je dala soglasje k razpisu za vpis v podiplomske programe v študijskem letu 2007/ 2008. Komisija /a preprečevanje korupcije pa je objavila seznam daril. ki jih v preteklem letu prejeli državni organi in funkcionarji. Velja, da funkcionar dani ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih in priložnostnih daril manjše vrednosii. ne sme sprejemati. V primeru prejema pa mora darilo evidentirati in ga izročiti organu, v katerem opravlja funkcijo. Seznama komisiji ni oddalo sedem organov. Na seji Je vlada napovedala, da bo vodenje eacga najpomembnejših slovenskih medijev (STA) 1. junija prevzela iz politike poznana Alenka Paulin. Spremembe v vodenju pa so se napovedale ludi znotraj LDS - pravnica Katarina Křesal je po prcdslavitvi članom sveta LDS povedala, da seje odlo čila kandidirati za predsednico stranke. Obenem s Kresalovo, ki je hrla pred em zaposluna v od- vetniški pisarni Mira Seníce, v stranko prihajajo še Matja/ (ian-lar, 'Ume Turnšek in Boštjan 1 lor-val, vsi nekdanji člani vlddnega strateškega sveta. Trojica naj bi prevzela vodenje gospodarskega odbora stranke. Kresalovs ;e po predstavitvi na seji odbor«, ki jc bila namenjena pripravam na že drugi kongres letos, povedala, da je zelo zadt)v()ljna z odzivi članov sveta na njen nastop. Za vsiop v stranko in s tem v politiko seje Kresalova odločila, ker Želi sodelovali pri tem, kam gre Slovenija. Vlada je obravnavala predlog pokrajinskega zemljevida in prve tri zakone o pokrajinah. Predlogi zakonov, ki jih je tokrat sprejemala vlada - zakon o pokrajinah, zakon o financiranju pokrajin ter zakon o volitvah v pokrajinah - določajo naloge in pristojnosti pokrajin, njihovo financiranje ter volitve v pokrajinske organe. D/ naj bi jih sprejel septembra. Po predlogu naj bi bila Slovenija razdeljena na 14 pokrajin, ključen pa bo zakon o njihovi uslanoviivi, ki bo določal njihova imena, območja in sedeže. Izraelska vojska je ponoči na Zahodnem bregu zajela .13 visokih predstavnikov palestinskega gibanja Hamas. Med zajetimi predstavniki llamasa so minister za izobraževanje Naser I din Al Šaer, župana mest Nabius in Kal-kilja ter dva člana parlamenta. Visoke predstavnike naj bi zajeli, ker so ti podpirali obsirelievanje Izraelskega ozemlja, ki ga želijo izraelske oblasti čim prej ustavili. Petek; 25. maja s Kmetijskega inâtituia Slovenije so sporočili, da so se na Gorenjskem in v okolici Maribora začela pojavljati znamenja hruse-vega o/jga. Zaenkrat so bolezenske znake opazili samo v nasadih jablan in kutin, pretiran S'.rah pa je po zagotovilih fitosanitarne inšpekcije odveč, vseeno pa Uudi pozivajo, da rediu^ pregledujejo svoje nasade in drevesa ter da ob pojavu bolezetiskih znakov lakoj obvestijo ustrezne organe. Predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti jc napovedal, da se bo podal v hoj za položaj predsednika republike. Jehnčić je ob napovedi kandidature povedal, da ga ne zanimajo »problemi Konga. Brazilije, Pacifika in Karibov«, ampak predvsem uveljavitev Slovenije kol urejene države. »Moja domovina jc Slovenija. Zavezan sem slovenskim državljanom in državljankam, njihovim potrebam, željam, težavam in vsemu tistemu, kar jih le/.i," je dejal. Dušan Mramor je sporočil, da ne bo sprejel ponudbe predsednika države /a kandidaturo za gu-vemeija Banke Slovenije. Ocenil je. da bi bila kajididatura v lem trenutku neodgovorna do ekonomske fakultete, na kateri je trenutno edini kandidat za dekana. Vrelo pH je v UkrîOini. saj je pre- Banka Siovenije se vedno nima guvernerja, mier obložil predsednic, da sku^a večmesečni spor rešiti z uporabo sile. Sile notranjega mi-nisirsiva so se v nasprotju s pred- sednikovim odlokom postavile v bran ložiicu in zasedle njegovo poslopje. Juščenko je nato sporo čil, da prevzema nadzor nad silami, Janukovič pa je njegov odlok obsi>dil in ga označil za nevarnega ter neustavnega, lanukoviču vdani notranji minister Vasilij Cuško je sporočil, da ima popoln nadzor nad svojimi silami Sobota, 26« maja Nekdanji predsednik države Milan Kučan je na slovesnosti v spomin na požig partizanske vasi Ga-brovica znova kritiziral premierja Janez.8 Janšo. Med drugim je odgovoril tudi na očitek premierja, ki je pred dnevi rekel, daje bil Kučan na čelu totalitarne politične piramide in da mu ni jasno, zakaj so v zvozi z afero Sova sploh oglaša. Pred rojstno hišo nekdanjega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Lita v Kumrovcu je več li-soč ljudi zaznamovah) nekdanji praznik dan mladosti. Zbrani so se spomnili 115. obletnice Titovega rojstva, ob tem pa je predsednik Zveze dru^ev Josip Broz Tito Tomislav Badovinac dejal, da je bilo Tiiovo najbolj iskrenem in globoko spomcilo: »Pazite na bratstvo in enotnost kot na zenico v svojem očesu,* V Humrovcu so se spominjali dneva mladosti, Titovega rojstneja dne. Nedelja, 27. maja Na Ljubljanskem gradu je potekala prireditev Sožitje med mestom in podeželjem, kije združita turistično ponudbo petih občin. Osrednja tema letošnje priredim je bila kuiinarika. poudarek pa je bil na eki^loško pridelani hrani in tradicionalnih jedeh. Ruska policija je aretirala več ge-jevskih aktivistov, ki so zaluevali pravico do organiziranja parade ponosa v sredi§ču Moskve. Incident so pospremili klici ruskih nacionalistov in ortodoksnih skraj-nežev, ki so kričali: »Smrt homo-seksualcetn!« ter pri lem protes-nike obmetavali zjajcl,jih večkrat udarili in brcnili Pri tem so držali tudi pravoslavno ikone, homoseksualnost označili kot »zlo^i. nekateri pa so imeli čez obraz celo kirurške maske, čes da so hočejo xa-ščiliti pred -^ejcvsko bt>le/jijjo«. Američani so dan preživeli 2ňVÍtÍ v 2Alt>St. Odkar so Američani natank{> pred lolom dni prazni^vali spominski dan, so izkopali skoraj tisoč novih grobov za vojake, ubite v Iraku. Številka je nedvomno zgovorna, pričakujejo pa. da bo v prihajajočih mesecih leže narasla. Spominski dan je sicer eden večjih ameriških praznikov, še pred kratkim pa jc bil predvsem priložnost za oddih z družino, piknike in praznične razprodaje, odkar pa so Američani v vojni, ima spci prccfj glohji ptm^en Barbara Brezigar Je dejala, daje delo državnih tožilcev uspešno. Ponedeljek^ 28. maja Generalna državna lev žilka Barbara Bre/jgar je dejala. da so žilci v letu 2006 rešili 76 odstotkov zadev» ki so prispele na tožilstva. Brezigaricva je predsedniku DZ Francelu Cukjatiju izročila Skupno letno poročih) o delu Državnega tožJlslva v letu 2006. Pt sudarila je, daje bilo delo državnih tožilstev uspcsno in da sodnili zaostankov ni. več pa bi bilo treba narediti pri pregonu gospodarskega kriminala, ki se po njenih besedah odvija prepočasi in to zaradi vseh. ki so v U) delo vključeni, lako lf>žil-siva, policije in sodstva. Socialni partnerji so zaprii 15. poglavje sporazuma o socialni varnosti, dogovoriti se morajo le še o načinu obračunavanja prispevkov. Delodajalci predlagajo, da bi se la obračunaval le od dohodka, ki so všteva v pokojninsko osnovo. Za delojemalce je najpiv membnejša opredelitev, da sta delovno mesto in dohodek ključna elementa sociahie varnosti. Japonski minister /m kmetijstvo. ó2-íelni TošikacuMacuiika, ki je bil vpliten v politični Sandal .ie storil samomor. Macuoka, član kabineta prcmietja Sinza Abeja. je bil zadnje ča^ na udaru zaradi vrste finančnih škandalov, povezanih z nept> jasnjenimi si roški najema pisarne in s sprejemanjem podkupnin. Prvi bilateralni pogovori med ZDA in Iranom po 27 letih so bili »pozitivni«, a niso prinesli nobe-nci(a konkretnega rezultata. Ameriški veleposlanik v Bagdadu Ryan Cocker je povedal, da so se po štirih urah pogovorov dogovorili, da morajo zajeziti nasilje v Iraku in doseči stabilnost v regiji. Od Irana so zahievali pomoč pri vojaških operacijah v Iraku. Teheranu pa so tudi jasno nakazali, da mora spremeniti s'voje obnašanje in prenehali obtoževati, Tman-cirati in urUi skr4.incžc. Torek; 29. maja Socialnim partnerjem je po približno letu dni pogajanj uspelo doíeči soglasje o vseh členih novele zakona o delovnili razjiierjili. Ministrica za delo, družino in stv ciaLne zadeve Marieia Cotman je povedala, da bodo z novelo dosegli večjo zaposljivost. fleksibilnost in mobilnost ob enaki zaščiti socialne varntisli delavcev. Uskladitev vseh čleuíw novele je razveselila tako predstavnike vlade kol ludi delodajalce in sindikate. Darjo Lavtižar Beblerje na lajném glasovanju za podpredsednico državnega zbora podprio le 37 poslancev, medtem ko bi za imenovanje potrebovala vsaj 46 poslanskih glasov. Poslanci so tako zavrnili že drugega kandidata Socialnih demokratov, saj je pred kratkim podobno usodo div živci Marko Pa v lih a. Nizozemska TV-postaja je sptv ročila, da bo predvajala oddajo, v kateri neozdravljiva ženska izbira pacienta, ki mu bo podarila svoje ledvice. The Big Donor Show (Sov Veliki darovalec) mnogi označujejo za neetičnega in neokusnega. politične stranke pa so pozvale, da se ga ukine, a pri kanalu BNN pravijo, da bo šov izpostavil težavo pomanjkanja darovalcev orgaTKïv v dr/avi iabjcr perspektiva Blišč in spektakel Jure Trampuš Pred livema ktoma mn v fej riihríkf oiiiaho-\vl /« razmišljal. aH bi bi! raje cinik ali skeptik. Vlada je namreč poíeii 2005 prvič obiskala savifjjsko-šaleško regijo In nafrosila kup obljub. Novinar cinik, sem zapisal lakrau bi irdii. da je vlada Velenje in i\je&>vo širšo oko Ilco ob!.skala samo zaradi jfro^Hijianilnega učinka. Skepfik hi bil bolj previden iu bi vladi ve/jel. da Jo zanima. se dogaja daiei stran pod šaleškimi dimniki in da je njeno romanje od občine do občine le del iir^e i>olitične odfočiue o lem, da je Slovenijo /Mh frebno decentrali^rall. In poliiiko upravili ven i: /jubija ne. Ker la-krai nisem vedei (pravzapmv sem bil previdno tirijazen), kakšna je resnica, sem Janho in druščino l}la^o okarai da se gre zgolj politični cirkus. Minili sta diV ieii in zgodba .ve je fmovila. Tudi m^ja O? je vlada prišla v Velenje in v okoliške občine in tudi tokrat je natrosila kopico obljub, ki so, nenavadno, zelo podobna tistim iz ieia 05. Ce so nekoč govorili o razvojnem potencialu, gospodarstvu, katerega l)omemhni dei mora temeljili na inovacijah, raziskavah in o cesU, ki Jo bodo začeh graditi v nekaj leiih. pa so v drugo dodali, da so prednosti te regije nespor}}e. da se bo gradnja cesta morda začela malo kasneje, kol se je zdelo, vendar je pokrajina vseeno obsedena na uspeh. »OI>l/ul)e, ki jih je vlada dala občinam savinjskošuleike regije pred dvema letoma, so uresničil Izjema .if; le projekti, ki zahtevajo več časa," se je recimo pohvali prentier. Kot najfxmiemb-nejšo odločile ' Je izpostavil samostc^no pokrajino, ki se ima zgodili v naslednjih nmecib. Realno.u Je seveda manj n)tnata. fK^irobnostl pa zoprne. Zgolj za primer, Medp)djeiniškl izobratevalni center, ki ga je minuli teden ponosno odprl Janez Jan^a. je konec marca obiskal minister za soi sivo Mdan '/.ver Razlika je ie v imenu. Marca se je eminent-nemu obisku reklo obisk ob zaključku investiaj, dva meseca kas-n^e IHJ uradna otvoritev centra. Prostori se v dveh mesecih, ki so minili od enega do drugega obiska, niso kaj spremenili. Pravzaprav so œiali isti. In predsednik vlade je prišel le prerezali trak Poilobno je s samostojno jwkrajino. Savinj.\ko-šaleška regija kot samostojna pokrajina ni rezultat .samo obljub vlade Janeza Janša, pač Je stvar komprrnnisa med vsemi pariamentandmi strankami. Pa tudi slvar strokovne presoje in politične realnosti. Ir. jasno, samostojna pokrajina sama po sebi ne pomeni m'če.sar. če njenega okuoja ne določalo smiselni zakonski in proračunski te-melH in če se z >do ne ideniificin^o ljudje, ki tivijo znoiraf njenih meja Politika je pač igra iúišča, zmaga lisiega, za katerega se zdi, da Je bolj.ši. in ne onega, ki ve, kaj govori, katerega besede imajo iudi vsehin.sko ozadje. »Predvsem pa je treba bití domiseln in si po tekočem traku izmišljevali }najlme piarovske trike in velike medij-^e spektakle, da bi obdržal pozornost javnosti in da bi zujmlil svoje politične nasprotnike.* je to metodo v,finančnem dnevniku nedavno označil nekdanji minister Jote P. Damijan. Ker Je bil nekaj časa član vlade, bo naivni Damijan že vedel, kako se srvarem streže. fVse sami, lepo inscenirani, piaravski spektakli. V .svojem bistvu pa vsi po vr.^il ixtpoln blef. Brez realne vsebine in brez realnih fXisíedic*'. Je torej dve leti ka.stwjc bolje bili skeptik ali cinik? Dw* leti kasneje Je jasno, Ja je izbira med cinikom in skeptikom napačna. Vladno romanje po regjjah je dobro zato, ker se visokoleteči ljubljanski politiki vsaj navidezno spustijo med ijndi. In g^MOvo Je dobro ludi zaio, ker lam six>znaJo. kje in kakšni so priive leta ve in rešitve. Vsaj éílajo se tako. A najbolje ni za ljudi, pač za vlado. Obiski ustvarjajo vtis. da je /Mlitika radomina in raziskuje, kako se iivi daleč od Ljubljane, pa čeprav Je bolj od tivljenja regjj zanima. kako pridobiti obla.st. '/.a politiko, ki Jo prvenstveno zanima predvsem in le oblast, sla skepticizem in cinizem tal .slepa nabo/a. I^apačna izbira. Podobno, kot je hila naiHična izbira tudi tovrstna politika. Realno ne gre le za blišč ali samo informativne dneve, realno gre za sistem ohranjanja oblasti. In takšen način vladanja je rievaren. 31. maja 2007 '"'H'AS GOSPODARSTVO 9 . Nagrajeni za črn hladilnik Nagrado Plus x Award v kategoriji prijaznega upravljanja je Gorenje prejelo za hladilno-zamrzovalni aparat, okraáen s 3.500 kristali Swarovski Koln, Velenje, 25. raaja-Vpeick/vcćcrje G(>renje na svečani podelitvi v Kolnu že irei-jič prejelo nagrad» Plus x Award v kaiegorijl prijaznega upravljanja, lokrat /a cm liladi]-nozamr/ovalni aparat Gorenje, okrasen s 3.500 krisiaîi CRYSTAI1J/1:D»« • Swarov-ski. Komisijo je navdušilo preprosti) upravljanje aparata prek{> ekrana na Uoiik. Pn pralnem slroju Premium Touch leta 2004 in hladilno/amr/ovalncm aparatu Pro mium Touch leia 2005, ki sta prejel» nagrado Plus X Award v kategoriji prijaznega upravljanja, je letos Gorenje torej že treijlC* zapi>red prejelo lo presti/no nagrado, l.ani je nagrado prejel liladilno-zamr/ovalni aparat Ciorenje Pi-ninlarina, in sicer v kategoriji oblikovanja. Komisija je izbor cmega hla-dilno-zamrzo-valnega aparata Gorenje okrašenega s 3-500 kristali CRYS- Ugledne strokovnjake Iz vse Cvrope je črn Gorenjev MadUnik navdušil že n& prvi pogled. TALLFZEDTM - Swarovski utemeljila z izjavo; i^Prav nič ni presenetljivo, da ta aparat naredi moCan vtis že na prvi pogled. Poleg resnično j/jem nega di/ajna ponuja la k<ïmbj-niran aparat še mnogo več in tako je ustrezno i/polnil stroge kriterije glede prijaznosti do uporabnika. Preko interaktivnega LCD ekrana s pritiskom s konico prsta otročje preprosto dos t o pa m o do številnih funkcij, ki jih ponuja aparat, ti) so npr. vgrajen radijski sprejemnik z visoko kakovostnim /vokom ali se/nam receptov z navedbo kalorične vrednosti sestaviji ter nasveti za slira-njevanje posameznih vrst živil. Aparat lahko služi kot komunikacijsko sredisče za vso družino, saj omogoča shranjevanje d^) šestih govornih sporočil, dolgih do 40 sekund: možen je tudi prikJic elektronskih navodil /a upo rabo. Preko ekrana na dotik lahko nastavimo tudi lemperatum v hladilnem in v /amrzo-valnetu delu; delovanje ekrana je intuitivno in se ga naučile /do hitro.« Poleg interaktivnega LCD ekrana na dotik se je žirija navdu- šila tudi nad ročajem, ki je v celoti posut s 3.500 CRYSTALLÍ/1:DTM - kristali Swarovski. Nagrado Plus x Awardpodeljuje komisija. ki jo sestavljajo ugledni predstavniki strokovnih iii družabnih medijev s p<)dročja bele tehnike iz vse Evrope, PUP se seli na novo lokacijo Odgovorni podpisali pismo o nameri - Z njim so izrazili soglasje, da podjetji PUP in PUP Saubermacher svoje dejavnosti v celoti prestavita na širše območje komunalnega odlagališča Mira Zakoèek Velenje. 24. maja -^upan Mestne občine Velenje Srečko Meh, direktorji podjelij PlIP Jože Mraz, Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedov-nicki in PIIP Saubermacher Zoran Rodič so podpisali pismo o nameri, s katerim so izrazili soglasje, da PIJP Velenje, d. d., in PUP-Saubermacher, d. o. o., svoje dejavnosti v celoti prestavita z območja ob Rudarski cesti ter z območja med Kidričevo in Koroško cesto ter Cesto pod parkom na novo lokacijo - na širše območje komunalnega odlagališča. Oh tem jc še posebej razveseljivo, da so bili vsi zadovoljni. še posebej, ker naj bi v bodt^če te dcjavm)Sti organizirali v obliki jav-nozasebncga partnerstva. Srečko Meh je povedal, da sc z omenjeno preselitvijo odpirajo nove razvojne možn^isli lako obema omenjenima podjetjema kol tudi Mestni občini Velenje, saj se bo sprostila zani-niiva lokacija, primerna za mesttv tvorne Tunkcije. Na novi lokaciji pa bosta podjetji PllP in PUP Sauberma-her ra/vili novo dejavnost, soniranje odpadkov, kar bo mestni i^bčini Velenje omogočilo, da bo odlaganje po letu 2008. ko sedanjemu odlagališču poteče življenjska doba in bomo odpadke vozili v Celje, cenejše. Ija bomo vozili resnično samo tisto, kar Pismo o nameri o preselitvi na novo lokacijo so podpisali (i desne) župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, direktor PUP Jože Mraz, direktor PUP Saubermacher Zoran Rodič in direktor Komunalnega podjetja Marijan Jedovnicki, ni mogjekt je prijavljen tudi pri regionalnih spodbudah, na osnovi katerili bi lahko koristili tudi regionalni denar, njegova vednost pa se bo gibala med tremi in štirimi milijoni evrov.« je dejal Srečko Meh in ocenil, da bi se lahko podjetji na novo lokacijo preselili že leta 2009. Jože Mraz je povedal, da so na sedanji lokaciji, ki sojo lepo uredili, pcv vsem zadovoljni, a prisluhnili so prv trebam mesta, /a to so sc odločili tudi, ker so sedanje prostorske možnosti povsem izkoristili. /»Pozdravljam oblikovanje javno-zasebnega partnerstva v naši dejavnosti To pomeni, da se bodo v lastniško strukturo vključile tudi občijie na tem območju, s tem pa bo tnuogočeno tudi dolgoročno načrtovanje. Svoje delo bomo veliko lažje, pa tudi ccncje opravljali, če bomo ime h sklenjene dolgoročne pogodbe, zdaj pa snu) se o njih vsako ieto sproti dogovarjali,« je menil Jože Mraz, di- rektor hčerinskega podjetja PUP Saubermacher Zoran Rodič pa dt)dal, da so sicer dosegli v štirih letih stoodstotno rast hi prerasli vse okviije. a so šele na prvi stopnji razvoja. novimi objekti, novimi prostori in skladišči pa lahko stopimo na bistveno višj(f raven. Ukvarjali se bomo začeli z dejavnostjo, ki ima precej višjo dodan kaciji bomo na primer lahko razvijali predelavo živil s pretečenim rokom irajanja in ostankov hrane. Lahko bodo skladiščili nevarne odpadke, izvajali predelavo nevarnih odpadkov, delno dcmomažo elckrrične in elektronske opreme in seveda optimizirali obstoječe odpadke pred oddajo na centralno odlagališče celjske regije.« Javno-zasebno partnerstvo podpira tudi direktor K(miunalnega podjetia Velenje Marijan Jevdonicki; »Ib ni samo modna muha. loje v evropskih drŽavah že dobro utečena in uspešna zadeva. Prepričan sem, da bomo tako odlično uredili področje ravnanja z odpadki in pri zagotavljanju potrebne infrastruk-tuni uspešno pridobili nepovratna sredstva Evnjpe, države in občine.« ERICo na poti iz zavoda v gospodarsko družbo Lansko leto je bilo za ERICo izjemno v vseh pogledih - Prvič presegli magičnih 600 milijonov tolarjev - Iz zavoda v gospodarsko družbo Milena Krstič - Planine /a HRlCo Velenje je letošnje leto prelomno. 15 let mineva od takrat, ko je Iz skupine ekologov, ki so se zaposlili v takrat nem Rudarsko elektroenergetskem sisieuiu (RIK) Velenje, zrasel inštitut, ki se danes ponaša s priznanimi kadri iHko v Sloveniji kot zunaj nje. Prelomno pa je predvsem zato, ker se bo še letos IvRlCo iz zavoda prelevil v gospodarsko družbo, dobil pa tudi nove (večinske) lastnike, pravi direktor mag. Marko Mavec. še dve txtvisni dmthi Preniof^ovnika Velenje nisra privatizirani, ROP in 6/Kř, fz U'ga se da sklepati, da w ze imate nove lastnike. »O letu se ne bi želel govoriti. Naj sc procesi najprej odvijejo do konca, potem pa bomo že lahko o tem rekli kakšno besedo več- Smo v /izključni fazi pogovorov, računamo, da bo vse jasno že junija.« Kilo so pmzapi'di' vaši ustanmtelji? »Temiijelektrama SoJtanj. Premogov- nik Velenje in Institut Jo/^rStelan s po 30 odstotki in Gorenje z 10 odstotki.« Je pa institut Jožef Stejan zdaj iz ustanovileljstva izsltipiL Kako to? »Tako so se odločili prejšnji mesec, ker je bilo precej tež^v pri tempu prestrukturiranja. S tem nam je Institut Jožef Sleťan omv. je strokovjia žirija leta 2ii(^5 zbor izbrala /a republiško tekmovanje, vendar je takrat društvo ukrenilo niso več tako primerni za pevsko izvajanje.« še dt.)da naša sogovornica, ki jutri obljublja pester program jubilejnega k dili so se po repertoarju zadnjih petih sezon s poudarkom na letošnji, v kateri so svoj(i kakovost potrdili z ziaiom na mednarodnem tekmovanju na angleškem oloku Jersey 1er s srebrom in posebno nagrado na regionalnem tekmovanju Od Celja do Koroške, Še cnkral zrova so prepričali z ubranostjo glasov, pestrostjo zvrsti in navsezadnje z do-miselnim spremljajočim programom. v katerega so poleg vrste instrumentov vključili tudi baletno točko. Pred začetkom koncerta je pdpira že od samega začetka: »l^d bi čestital in se za- hvalil vsem. ki sic soustvarjali zbor in krojili njegove uspehe. 1'ch je bilo posebej v zadnjem obdobju veliko. lako doma kot v tujini. Za taksne dosežke je poirehne veliko volje in znanja. Gorenje ni le tr/no podjetje, do kulture gojimo poseben íxinos in prepričan sem. da bo lako tudi v prihcxlnje.« Zborovodkinja Katja Gruber je ob pomoči kore petit ork Tadeje Cigale, Var\je Govek in Tjai^ Lesnik pevce dobro pripravila na pester in všečen program slavnostnega koncerta. Višek večera je bila podelitev Gallusovih plaket Javnega sklad RS /a kulturne dejavnosti. Tatjana Vid- mar in Matjaž Šalej iz velenjske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti sia pt^lelila šesitjajst bronastih in i5esi srebrnih priznanj. Stitjc pevci, Ivan Sotošek, Tor»e Hribar, Helena Zabovnik in Cvťika Šalej, ki so z zbortMn živeli ij! ga gradili od samega začetka pred tridesetimi leti. pa so si prislužili p{«ebna priznanja za zvestobo. Na dan koncerta je MePZ Gorenje izdal zbornik z z^oščetiko, na kateri so v besotli, sliki tJi zvokti zajela tri desetletja delovanja, ter dvojno zgoščenko z glasbenimi posnelkj, ki so jih /brali v zadnjih petih ledh. Podelili priznanja in posebne nagrade Največ nagrad je prejel otroški pevski zbor velenjske glasbene šole, ki ga vodi Manja Gošnik Vovk N'elenje - V petek, 25. maja, je v velenjski glasbeni šoli potekalo 2. regijsko tekmovanje otroških in tîila^liii-skill pevskih zborov >.0d Celja do Koroške»«, ki ga je organi/Jral Javni sklad lis za kjliume dejavnosti Ob- močna izpostava Velenje v soorgani-zaciji 2 glasbeno šolo f-raiia Koruna Koželjskega Velenje, /irija v sestavi Da rt i ca Pircčnik. Janja Drattan Gimibač in Slojem Kiirel. ki je spremljala oba končena, je ob koncu ick- nvjvanja objavila rezu 11 ate. Zlâla priznanja so prejeli: OPZ OŠ Gorica z zborovodkinjo Ml-haelo Briiovšck. OP7 OŠ Cîusiava Šiliha Velenje z zborovodkinjo Vesno S/řfb<> ter MP/ OŠ O lisí a va Šiliha, ki ga voiVi ista zborov^^dki-nja. OPZ oš Blaža Arniča Luče z zborovodjem Mitjem Venišnikom, MP/ glasbene sok 1'rana Koruna Koželjskega z zborovodjem Malja-žen Vchovccm, Dekliški pevski F* E Trat K^OJL^OrsTA Plečnik in Le Corbusier Urban Novak leto Je za obdohje modermzma v uvelu irt prav lako v .V/f> wniji enako simfx)lîàio. kot Je ludi poiiieinhno. To leto so se v ta $vei rodili ali pa ga zapustili trije zii Slovenijo zelo pomembni artii-teku. Arhitekti, ki so s svojim delom, razmišljanjem in poučevanjem sfc^ili noslednikov pomemtino zaznamovali družbo in okolje, v kateivin so živeli. Ać7ay se Je spletla zanimiva kombinacija njihovih nyslev in snirii. Minilo Je petdeset let od snirU Jićeia Plećnika. sto dvajset let od rojstva arhitekta ^mx/rsko-írancoskegú porekla, najbolj iK^znane^a f)od Ime/um I.e Corbusier, tersio let r(^sivu lùivurda Ravnikarja. To zanimivo kombinacijo zaokroti^e letošnja smrt zadnie^a sloveth ske^a arhitekta, kije delal pri Iaí Corlmsierju. Marka /.upanC.iCa. /ai vse liste, ki ne vesle, kdo je Im Corlntsier in zakaj Je tako {h> meniben: U Corbusier ali na kratko Čorbi velja za očeta moder^ nizma. To Je ČMk, kije »l2nmil(( danes vseprisotne prasvkotne sta-noswilske objekte z ravnimi strehami in wlikimi okni 1er postavil temelje za sodobno arhitekturo, ki Jo danes tivimo. J e človek, kije uporabljal drzne zasnove pri ^mtavljanju s-vojih olyjektov. medlem ko Je večina Enope zidala le s klasIčJto opeko. C/o\vk, kije imel tako rad morje, da Je nemalokrat v svoje stavbe vgrajeval morske školjke. In nenazadnje Je to Človek, kije živel daleč pred sirtfini časom, ki ga Je s svojim delom uspel zelo spremenili. Na območju Slovenije oziroma območju nekdanjih skupnih republik Je nastala zanimiva mešanica različnih ustvarjalnih pogledov in ener^J Ce pogledamo v z^idovino, Itomo z lahkoto ugotovili, da Je Slovenija ali lx)lfe /JublJana kot fi/eno nalvečle mesto zelo zelo za-asta/ala za osialo Kvrojx>. Pravih premikov v snovanlu pnfsiora in stavb ni bilo čutiti Vsa /jolendalna ustvarjalna energija pa se Je hitro porazgubila v svelu problemov, kompleksov in majhnih zakulisnih igric provincionalnesa okolja. Tako Je vsaj bilo. dokler I Jul)-Ijana ni dobila univene in z /(/o tudi oddelka za arhitekturo. Kol profesorja so ť Ijubljano povïibili Pleč^nika. ki .omenil vesfno in trdo delo z mnogo odrekanji, /ahlevana natančnost in vzirajnosl sta pomenili razvo/ delovnih navad, ki .so bile kasnele pri Le Corbitsie/ju hvaljena vrlina. Plečnik Je v Izubijano prine.'iel bogat jezik secesije, ki ga Je uspehno prilagodil slovenskemu okolju 1er tako dal Ljubljani neizbrisen pečal. Vendar r\le-gova fllozoflja »manj misli, rî^ih mladih generacff. nagnjenih k raziskovanju ni več zadostila. Mladi so se začeli ozirati po svežih idejah in dnigač/dh prindpih. In najbolj privlačita zvezda, kije te-dq/ žarela na urhiiekturnem nebu. je bil Čorbi v Parizu. Na delo in študij se,ie k nJemu lako odpravilo 1 Plečnikovih éludent-tov. ki so imeh možnost spoznali osnove modernizma iz prve roke Pri njemu so osfiy'ali različno dolgo, risali v njegovem atel/^u na Rue de Sevres, se učili Jezika moderne arhitekture in se nato vračali v domovino. Zadnji so odSli tik pred izbruhi?ni druge svetovne vojne. V donurvino so s sabičeno znan/e in energijo grol)o prekinila dniga svetovna \'()lna, a Je zato loliko bolj silovUo izbrulmUa na piano, ko Je Je bilo konec. Edvard Ravnikar je bil tisti, ki se je učil in kalil pri obeh nt(^s(rih 1er nato izredno u.spesno u.si\'anl sivi opus, ki Je temeljil na siniezi pridobljenih znanj. Teh .\edem študentov, ki so usivarjah vsak na sviýi poli. Je po menilo okno v svet moderjiizma. Modernizma, ki Je s sabo prinesel svežega, neobremenjenega duha. Ouha, kije /«> nakSučju zelo ustrezal novi oblasii v povi^nem času. Tako smo danes deležni prend kvalitetne moderne arhitekture in se nam ni f>oirebno uharjati s mrtvimi naselji ogromnih blokov, kijih Je uvedel socializem na vzhoilu. Moderno Velenje Je pravzaprav v celoti zasnovano in skoraj (^lo zgrajeno na osnovi i)elih točk moderne arhitekture. No. vsaj prvotni o^i del ine.sifiega ointra. .Seveda marsikomu moderno ni in se nni zdi simbol nečesa slabega ali pa preživetega, vendar nam je ta modi'rna doba prinesla \^'elle idice. velika xlanovanja. dosii zelenja in ogromno sonca. Ne vem, kako se zdi vam, a Jaz setn ve.^iel, da Je teh 1 arhitektov delalo in se učilo pri Le Corlmsierju. zbor Gimnazije Celje z zborovixlki-njo Barbaro ArLč ter OP/ Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega i zbortwodkinjo M a nj o Cíos-nikVovk- SIcdnjJc prejel tudi največ točk in píwcbno pri/Jianje zbo rovodidnji za najboljšo izbiro sporeda na tekmovanju. Zbor je dobil tudi posebno priznanje za najboljši otroški pevski zbor. Posebno pri-/n>mje /a najboljši mladinski pev- ski zbor pa je prejel zbor GŠ Frana Koruan Ko/eljskega. ki ga vtidi Matjaž Vehovec. Najboljši dekliški pevski zbor je postal zbor Cřinuia-zije Celje - Center, najboljši mekni mladinski pevski zbor pa je bil zbor L gimna/ije Celje... Pred podelitvijo priznanj je za ickmovalce nastopil Šaleški študentski oktet. ■ bš 107,8 MHz R/UDOjSKO ÊDO C/Ï\S@POSB!]I Glasbene novičke Piknik na obzorju Na dan mladosti v na^i časopisni in radijski hiši nisnu) po/ahili. /a to so poskrbeli predvsem nasi sUvljcnci - Nina. Jure in Rajka. Zelo so se izkazali in poskrbeli za vse. kar k lakšiwmu dogodku sodi: od okolja do hrane in pijaćc. Na obzoriu je nova reč. Ni sc sicer povsem zanesljivo. ču sc bo res /godil, (lovori pa sc o lem. pa ludi prve aktivnosli so /.e slekle za pikiiik za zaposlene in zunanje sodelavcc Radia Velenje in pred tem /a prilogu Kako si urediti svoj dom. la tradicionalna, ena najbolj branih prilog naselja tednika, bo izšla I junija. Tema nI nik{>li dolgočasna zgodba. Takšna bo tudi priltiga - bogata, polna zanimivih rešiicv o lern. kako polepšati stanovanje in naše bivanje v njem. Pc^leg prijaznih nasvetov za vsakdanjo rabo ne b<3 manjkalo pestre izbire izdelkov in storitev 1er seveda različnih ponudb. Prišla bo prav lisiim, ki o spre- Našega časa. Ta družabni dogodek naj bi bil sredi junija, kje, pa za zdaj zaradi več možnih h> kacij ostaja Se {)dprio vprašanje. Vse ob svojem času, pravijo pobudniki in organizatoiji. Do lakrai pa bo potrebno še marsikaj naredili. Med drugim pripravili vse potrebno za izdajo priloge Našega časa Polelje v SaleSki dolini, k menibah v svojem bivalnem okolju razmišijajn. listini, ki so sc tega zalogaja že lotili, in seveda oglaševalcem. Naši eppejevci • Nina, Sašo in Jure • zagotavljajo, da je ponudba za slednje zelo ugodna, zaio nikar nc oklevajte: 89K 17 55, K98 17 57. 898 17 58. mtp eáfo ••• no kfciMco ••• SANK ROCK Za ptihaidjocci obletnico Vala 202 so člani skupine šank rock priredili pesem Dež skupine Demolition Group. V živo jo bodo izvedli 16. jun seje poruSII strop, sem bil prepričan, da je konec zabave, vendar ženske niso odšle. Še naprej so plezale k stripiizerju, kot da so ni nič /^oáWo.« Govori se, da so bile ra/4irete gostje uspesne mlade ženske - od direktoric bank. znanih odvcinic, uslužbenk javne uprave pa da članic mestne skup-šcinc. Nesrečni striptizer naj bi po nezgodi stekel kar gol na ulico, vendar so ga oboževalke prepričevale, naj pleše do juira. Veliki nespecnež Dva in štirideset I et ni Tony Wright iz Penzancc se je v Guin-nessovo knjigo rekordov skusal vpisati s postavitvijo novega rekorda v nespečnosti in podreti rekord Američana Randya Gard- sterou ne vpliva le na rast kazalca. temveč tudi na razvoj možganov. »Moški« spolni hormon naj hi vzpodbujal rnst desne polovice možganov, ki jo je mogoče povezati s prosionklmi in z maie-matičnimi sposobnostmi, med- Razgrete obiskovalke striptiz-kluba v Novem Sadu so tvegale svoja življenja, da bi se lahktt dotaknile vročega slriptizerja. Slrip-ilzer jc obiskovalke kluba tako navdušil, da so začele plezati k njemu in zrušile mavčne stebre, ki podpirajo strop. Stebri niso ZAÍržali pritiska prerivajočili se dc-klci. zaradi česar sc je nanje /rušil strop, vključno z električno napeljavo. Kljub nezgodi so dekleta ostala na zabavi vse do jutranjih ur. pobegnil je le "smrti vreden** siripiizer. Delavec v klubu Nenad Savič je dejal, daje bil lo prvi večer striptiza v njihovem klubu: nora. ki ga je postavil leta 1964. koje brez spanja vzdržal 264 ur. Wright je pod popolnim nad^.o-rom kamer in zdravniške ekipe osial buden 11 dni in II noči, vendar pa so predstavniki Guin-nessove knjige rekordov že pred časom prckiicali možnost tekmdobna dieta«, ki je omogočila mo/ganom <)sxati budni in delovali daljše obdobje. Med poskusom postavitve rekorda jc opazil, da je njegov gfv vor v dojočenib (renutkih postal pi^vsem nerazumljiv ter daje bilo njegovo dojemanje barv popačeno. Poskus je del Wrightovih raziskav o vplivih spajija na človeško telo in zatijuje, da deli človeSkih možganov /.ahtevajo različno količino spanja ter da je možno osiati buden in dejaven daljša obdobja. Evropejka z najveljimi prsmi Neka Nemka, ki seje v želji, da bi poslala Evropejka z največjimi prsmi, večkrat podala pod nož, jc zaradi lega ostala brez službe. 29-Ictna Annina Ulrich ima tre-nuino številko nedrčka 42 li in je prepričana, da ima največje prsi v Cvropi: *Moje prsi so večje kot oprsje Katie Price. Vsako jutro, ko se pogledam v ogledalo In zagledam sviïje superprsi, sem srečna.« A kljub lemuji ogromno oprsje ni prineslo le pozitivnih SI vari. /a rad i nenehnega povečevanja prsi so jo v nepremičninski agenciji od pu s lili. saj njeni nadrejeni menijo, da takšen videz uničuje ugled podjetja, moli pa jih ludi, da se je slikala za eroiično revijo. Annina pravi, da je že od otrosiva sanjala o velikih dojkah in da je, odkar se je odločila za prvo plastični) operacijo, postala malo zasvojena s tovrstnimi pi)-segi. *Ne razumem, zakaj tako mislijo. Vse siranke so nad mtyim telesom navdušeno,« pravi An- nina. Pojasnila je. da ima poleg te službe še eno zaposlitev • pozira za foîografye v croličnih revijah. Ko se je pred kraikim vrnila domov Iz Iialije. kjorje snemala serijo emiičnlh Totografy. jo je v pisarni čakalo neprijetno presenečenje. Njeni nadrejeni so namreč menili, da bi lahko erotične foto-grallje njihove agentke slabo vplivale na javno podobo njihove agencije, zato so jo odpustili. Annina je bila zaradi toga nekaj časa zelo razbutjena, zdaj pa se je odločila. da bo nekdanjim delodajalcem vrnila udarec. Ustanovila bo svojo nepremičninsko agencijo, stranke pa namerava privabljati s svojimi prsmi - dobeseduo. Na poslovne vizitke bo namreč naiis-nila lotograOjo svojega »premoženja«. frkanje & Vprašanje Mnogi zdaj sprašujejo, katera je prva žena Saše. Anka^ Alenka, Cvetka> Hilda, Zofka ali katera druga iz logov gospodarstva ali kake druge dejavnosti. Po mnenju mnogih je to Urška, ki je najbliže vrhu. V zraku Hitra cesta skozi šaleško območje menda vendarle ni več tako v zraku. Čeprav bi, če bi potekala po zraku, bilo z njenim umeščanje v prostor najmanj težav. Saša bo! Zadnji čas je bilo na raznih visokih in naj-višjih ravneh že toliko zagotovil, da pokrajina Saša bo, da nekateri sprašujejo, zakaj sploh še mora o tem odločati državni zbor. Ta naj odloČi, da se bo uresničilo drugo, da bo Saša najmočnejša pokrajina v državi. Tekoč promet Zadnje močno deževje je pokazalo, kako rešiti promet med Velenjem in Arjo vasjo. Ob zali-tju doline v Pirešici bi bili najustreznejši čolni. In promet bi bil res tekoč. Popisovanje Popisovanje nepremičnin se pri nas vse bolj draži in je že krepko preseglo predvidene stroške. Če ne zaradi drugega, bo že zaradi tega treba uvesti davek na nepremičnine. Rdesii, abst^lulni zmagovalec Damijan slapnik pa jc prejel kipec Obiralka zvezd. Orgauizatoiji se opravičujejo m le/^ve pri merjenju časov pri najmlajših uUeležcncih • zelo sodobna tehnika je žal zatajila. Beach parly na TR<" Jc/ero se je začel zgodaj popoldne, zaradi hude vročine pa se iii prav ra/živel. <'eprav je bilo na športnih igriščih zelo živahno. Večer je bil spel glasbeno obarvan, vectisoč-glavo množico so ogrevali Šnork band. Kingston so dokazali, da so profesionalci. Big toot mama pa, da rock še živi. Festival se je zaključil »kulturno*. /. odlično monodramo Jamski človek in uradnim zaključkom festivala. Zanj so SSK-jevci odšteli tisoč evrov. ■ bs ■M' (i % .....-v: Bajaga že dolgo ni gostovat v Sloveniji. Pripravil je odličen iur, dvorana je pela in poplesavala dolgo v noČ... V TRC Jezero Je bilo sobotno popoldne športno obarvanOf večer pa glasbeno. Pozno v noč se je pod odrom veselila res velika množica mladih^ Štafeto modrosti je na Titovem trgu pričakalo nemalo Velenjčanov. Nostalgija je onvela v ritmih mladih članov banda Siesta,,, Najbolj nora sobota Na 2. velenjski mestni avanturi, eni od treh pustolovskih tekem, ki jih pripravlja društvo tabornikov Rodu Jezerski zmaj Velenje, je po mestu priložnosti in okolici »norelo« 51 ekip Sobotno juiro se se ni prav dobro zbudilo, najbolj goreči privrženci Bajage so se počasi odpravljali k počitku, v trgovinah šc ni bilo ne duha ne sluha o kakšnih kupcih ... a v kampu ob Velenjskem jezeru je že bilo sila živahno. Več kot sto pustolovk in pustolovcev jc bilo že od sedmih (40-kilometrska proga). Pustolovske tekme v Sloveniji letos slavijo četrti rojstni dan, zato se tekmovalci med seboj žc dobro poznajo in minule pred startom (poleg priprav na tekmovanje, jasno) potekajo tudi v sprosčeneni pogovoru. izmenjavi mnety in razmik Ijanju o lem, kje se bo tekma od- naprej pripravljenih na stan ve-Icnjske mestne avanture. 23 dvočlanskih ekip se je prijavilo za tekmovanje v konkurenci Maslo dont (80-kiiomeirska proga), še pet ekip več v konkurenci Ptuoj konec nd jezeru ločala. Kani jc bila odločilna etapa kolesarstva, leios je bilo nekoliko drugače... Natančno ob 10.00 sta se izpred centra Nova podali na pot prvi ekipi. Tekmovalke in lekmcv vaici na daljši progi so začeli z ro-lanjem, na krajši s pohodništvom (tekom). Po »sprehodu« po mestnem središču in nekoliko nižjih ok(iliškili vrhovih (.lakec, Lilijski grič) so tekmovalci prišli do jezera. Tam so opravili z etapama plavanja in veslanja. Kolesarska etapa jih je lokrat peljala do Cira-ške gore. Večina tekmovalcev pa je bila najbolj navdušeni]! nad etapama jamarstva in kratkega ka-njoninga (soteskanja). Letošnjo tekmo je za-zjiamovala izjemna vro čina. saj se sonce niti za trenutek ni sknio za oblake. Posledica tega dejstva je bilo ludi precej težav s krči v vodi. A za najboljše ludi 10 ni bila ovira. Ker smo se na mestnih avanlurah v teh letih navadili na izjemno majhne razlike, je morda presenečenje. da so letošnji zmagovalci imeli pred zasledovalci relativno vehko prednost. V kategoriji Po-zoj (40-kilometrska pn^ga) sta bila najhitrejša Mitja Ve h ove C in Toma/. Setničar iz ekipe Migi-mal. ki sta drugimvrsčeno ekipo Dober dan (Klemen Steblovnik. Blaž Flis) prehitela za 16 minut, potem pa scî bile razlike do petega mesta zelo majhne, /elo suvereno sta s konkurenco opravila tUdI Maievž Slapničar in Rajko Kračun v kategoriji Mastodont. nana ekipe Salomon - adventure-team.si sta lani tekmovala tudi na svetovnem prvenstvu adveniure race v Kanadi. / njima je bil na drugi strani lii/e tudi Tilcn Potočnik, ki je v soboto skupaj z Matejem Spehom končal na tretjem mestu. Vmes sla tekmo končala člana ekipe Intersport McKinley Klemen IJdovič in Marko Bečan. Tudi ti Sli, ki niso bili na /.mago-valnem odru, so bili ob koncu zadovoljni. /a večino tekmovalcev je glavni cilj tako ali tako prhi do konca in premakniti meje svojih sposobnosri še za kakšen centimeter naprej. Zadovoljni pa so bili ob koncu ludi organizjitoiji, saj so bili tekmovalci nad tekmo in predvsem progo navdušeni. Ne verjamete, da je bila 10 najboji nora sobota? Po izjemni vročini ki>lesaEU, plavati veslati, rolatl teči in počeli še marsikaj drugega ter ob tem celt^ u/Ivati je zares nekaj imenitnega. In verjemite, ob koncu se zares počutiš noro! Kaj ste pa vi pi>čeli v soboto? ■ Hugo Začetek v mestu... Magistrski študij na UPI Žalec v študijskem centru UPMJudska univerza Žakc že vrsto lei poleg široke palete srednješvanju s í akul-teto za upravo l.jubtiana. Vsako leto s poni>som spremljamo uspešnost naših diplomantov. V študijskem leiu 2005/2006 smo na UPI /^alec pričeli izvajati nove bolotijske študijske programe, v okviru kalerih seje odprla možnost tudi za magislr-ski ^ud^ski program Uprava - [(. stopnje. Magistrski šíudij sledi razvojnijn usmeritvam upravnih sistemov, v katerih se kol nadgradnja upravnega prava vse bolj uveljavljajo sodobna načela mcne-džmenta, ekonomike, organizacije in informatike javnega sektorja. Študijski priigram uvede študente v poglobljeno samosuijno raziskovalno delo iii v avtonomno reševanje zahtevnih strokovnih in znanstvenih vprašanj. Vse. ki vas nwgistrski študijski program Uprava -Q. stopnje zanima, vabimo na mfomiath m dan. dne 7.6. 2007 ob \6. uri na UPI • Ljud&ki univmi Žalec. lakrai bomo magistrski šludi) podrobno pred» slavili in odgovorili na vsa vaša vprašanja. Vabljeni? ■ Boris Kokot ««HjiS Zgodbe iz šolskega nahrbtnika Piše: Marjan Marinšek Vanč! (39) Vanc ni doljio hodil v §olo. Ime! je samo nekiij razredtw predvojne ljudske šnlo in vse življenje bi se ubijal na hribovski kmedji v Vren-ski gorcí. će mu ne bi ra/mere pn koiiCaiii vojni ponujale boljših življenjskih pogojev in mo^osli-Kjnečko tlelo na Jijivi in v šiali mu nikoli ni posebej (.lišalo, in ko je sc poslRl predsednik mladine, si je upravičeno obeial kakšnem službiJ v pjsami. Upanje mu je dalo nenadno napredovanje domačega Čevljarja Pepija. kije samo siopii v pariijo in čez noć napredoval v reierenia za irgovino in obri na domaći občini. ludi Vanč bi rad poslal kak nameščenec v pisarni. Tato je naredil vse. kar so mu naročili na komi-leju ali pa kar je bilo v duhu Tistega. kar so lam govorili. izučil seje za akiivisia KP za kmciijsko področje. Úředniče va nje skJepov Drugega plenuma CK KPJ in C'K KPS je razumel lako. da je hodil po hišah in nagovarjal ljudi, da Iz bogkovih kolov odstranijo razpela in na njihovo mesto namestijo slike lita In Kardelja ... Vanč tudi ni mogel gledati znamenj ob poli, kol so bile kapelice in križi. Za začeick je hotel očistiti svojo pot iz Vrciiskc gorcc do trga. lako da bi odstranil Bf^a s križev. sam križ pa naj bi se ostal in javno propadal, Na ovin}:u pred vstopom v Kozje je stal Vrkljaaov kriz, pri katerem so na velikt, ki je v svei uslvar-janja čipk vstopila v tretjem Življenjskem obdobju. Pred upokojitvijo se je vpisala v Čipkarsko šolo (drija in začela klekljali. "Pa sc jc začelo: navijanje klekljev. Sploh ne bi smel bili problem, vendar je bil. Dve roki sta bili včasih kar premalo. To je bilo prav z> bavîïo. Uporabljale smo le dva para, vsaj meni se jc tako zdelo, da jih imam polne roke. pa še gnečo na »buli«, .^e sanjalo se mi ni. da horn pozneje imela še več parov,« nasmejana pripoveduje Miklavčeva. Nastajanje čipke jc pol potrpežljivosti, je šola vztrajanja. Zato je klekljanje lako odrešujoče in prav zalo ima uslvar-janje d(>Íř)čene z.ahlevc. Poletje jc prcšh) v jesen in ta v zimo. Nasta- jali so prvi vzorci in voščilnice. Užitkov Vjeka Miklavc nc opisuje. Potrebno jih jc doživeti in vsaka čipkarica dobro ve, kakšen pomen imajo te besede. Razstava čipk bo na ogled do 20. junija, vsako soboto iu nedeljo. ■ Edi Mavric ' Savinjcan Še poštar ni več tisto, kar je bil Stanko Kovač iz Velenja je raznasal pošto več kot 41 let -Včasih so bili poštaiji pri hiši dobrodošli, danes je vse zapleteno in industrijsk) Tatjana Podgoršek /a Slankfl Kovača iz Velenja jc bil minuli lorek poseben dan. Poseben zato. ker je takrat še ziidnjič izpolnil svojo delovno obveznost do sebe in družbe. Po kar 41 letili opravljanja poštarskega dela je odložil torbo, z vsebino katere je razveseljeval ali pa spravlja! v slabo voljo svoje stranke. Čeprav seje iKJelaJ« dokaj ravnodušnega. nekoliko bolj veščemu opazo- valcu ni iLšel njegov oio;â'n pogied, Zanj pravijo, da je poštar z veliko začetnico-poSiar z dušo in telesom. Človek na mesiu. Menda ga pozna celo Velenje z okolico. Ni ulicc ali naselja, kamor ne bi dosavljal poš-Inih pošiljk. Je ziinj najzahtevnejši teren mesio ali pode:^elje? «Kaj, pa vem. vsako po svoje. V mesiu je po-irebno razdelili več pošte, zimaj mesta pfi so kilometri. Tudi ljudje so različni. Naj je lakoali drugače. Dcjsiwi je, da so tereni za en«^ poštarja preveliki.« Več kot očitjio je. da je Slavko rad opravljal svoje delo, poklic poštarja, ki je bií zanj prvi in edini. Ib potriu-jejo tudi njegove besede, da ni bilo dneva, ko bi šel v službo z oilpijrom. »To ima človek v krvi, Ce ne bi bilo tako, ne bi zdrzal. Ciledau] mladce, ki prihajajo k nam. Ko tc vidijo na kolesu ali moionti. si mislijo, da nam jc »lajn«. Ko probajo sami. knulu spoziiajo. da ni enostavno. Zato jih malozdr/i.« Polegvcscljainvoljcdo poklica so pripomogli k njegovemu tako dolgemu poblarekemu siazu še njegovi sodelavci in same stranke na terenu. Je pri slednjih zvonil samo dvakrat? >Pri nekaterih ni bilo treba niti enkrat, pri drugih pa tudi dvakrat in več ni pomagalo,« se je pošalil, Slavko je povixlai. da o kakšnem drugem pokJicii v življenju ni razmišljal. V posel ga jc kol devetletnega laniiča vpeljal c»čc, ki je bil tudi po^ lar. »Takral jc bihi povsem druj^če. kot je danes. Ni bilo tako strogo. Ljudje so bil) veseli, ko jc prišel poštar k hiši. Scf vsaj Se kaj zwxieli. Pobi so bili pri vtyakih in so punce nestrpno Čakale njihovih pisem, Povsod si bil dobrodi^šel. Danes je vse bolj zaplcleno in industrijsko. Vsem se nekam mudi, delo poslaja rutina, ljudje vse bolj zahtevni. Včasih smo hodili od hiše do hiše peš. Danes sc sicer vozimo s kolesi, molovi, avto- mobili. Je pa več poŠte za raznosit. Jc kar naporno lo delo. Moraš pošteno grabiti cel šihi, da opraviš, kar moraš.« Pravjjo, da ni pcištarja. ki bi imel rad psa, in ne psu. ki bi maral poštarja. Ob tem seje Slavko, ki seje ves čas pogovora poigraval s ključi v rev kah, prešerno nasmehnil, odkimal z glavo, nato pa bolj sani zase kot na glas razmišljal, da res ne ve. zakaj jc tako: ali se psi bojijo lorbe. ropota motorja ali pa so razlogi za to. da .uli mrzijo. drugi. Slavko ima rad pse. ima ga ludi doma, >»ampak ko kakšno n}ajhno. tečno ščene lavfa za tabo po hribu navzgor ali navzdol, pa resni prijeuio.« Da bi ga malce razvedrili, smo ga povprašali, če pozna kakšen vic na račun poštarjev. Ugoiavtjal jc. da jih jc res kar nekaj, ampak da bi se on katerega si>omnil lisli trenutek: »Nc. kot da so se vsi zbrisali iz glave. Avtomatsko sem jih pozabil.« Ni pa šc vedno pozabil menda edinega neljubega dogodka, ki se mu jc zgodil pred leti in v kaicrem >ia ga starejša ženica in njena hči obtožili, da jc »piv spravil« Diamimo penzijo v svoj zcp. Po dveh mesecih jc hči odkrila p(v kojnino, se mu opravičila, o svoji zmoti poročaJa rudi sosedom. *ob-čuiek krivde pa ne glede na lo ostane.« 41 let jc dolgo obdobje, a Slavko pravi, da je «;ajl« šel mimo njega, kol bi mignil. Ker je imel rad svoj poklic, bo kar lep čas pogrešal vsakskušal bolj «zamoliti« s kiv Sfanko Kovač še zadnjič na svojem prostoru za sortira njo postnih posiijk. njički. za katere ni imel doslej veliko časa: urejanje okolice, rad kolesari, hodi v liribe, (tidi brez živali niso pri hiši. 'So pa od vraga ti moji sodelavci. P(KÍarili so mi velik lesen ključ. Tep zancsljjvonebompozabii. lako kol sem velikokrat tistega m avtomat /z kavo.« .ie sklenil pogovor Slavko Kovač. ■ VI PIŠETE Najtežje - iz rezultatov izluščiti bistvo Mlade raziskovalke z osnovne šole Gustava Šiliha Velenje ugotovile, da je najbolj univerzalno naravno lepilo lepilo iz smole -Izkušnja, ki jim bo koristila v življenju Tatjana Podgoršek OsmoSoikc osnovne ^ole Ciu-stavH Šiiihii Velenje • Manca Dre-aie\. Zala Grudnik in Tjaša Her-tah • sodijo v skupino marljivih dcklci, ki poleg šolskih obvczmv sli namenjajo prosti Cas še /a druge prostovoljne dejavnijsli. A jil\ oćiino to ni zavrlo v želji po raziskovanju nečesa novcjza. Tako so se vključile v leiošnjc glbaiiie Mladi raziskovalci /a razvoj Šaleško doline. Za lenia so izbrale naravna lepila in za nalogo prejele prvo naiirado. »Au. bilo je super. Nismo pričakovale takega uspeha. Sicer pa se ludi nismo ukvarjale i nagrado, ker za kaj lakega nismo imele predslavo. V gibanju smo sodelovale prvič, a glede na vse do^.i-veto, na izzive, ki sc postavljajo pred nas. najbrž ne zadnjic,« so pi)vedala deklet«. In zakaj so za temo raziskovalne naloge izbrale naravna lepila? /aio. ker danes ljudje veliko uporabljamo lepila. Predvsem sintetična, la pa škodujejo naravi. Ker jili skrbi ohranitev slednje, se jim je ideja porodila kar sama od sebe. v raziskavo o uporabnosti in prepoznaviu>sii naravnih lepil so priiegnile se mentorico mag. Anito Povše in somenlorico Su- zano Ptistlnek. Kot 80 pt^ ve dala dekleta, so bile presenečena nad rezultati ankei. saj je več kot pt^lovica sodeluj Šálek". Kulturna pomlad no OS Salek Kol vsako lelo približntj ob leni času, je tudi leios potekala na naši šoli prireditev z naslovom Kulturna pomlad. Ker snîo že tretje leto vključeni v projekl eko-šol, smo jo lelos eko obarvali 1er jo naslovili '/wïim z naravt>. V progratTJU so nastopili učenci od I. do 5. razreda, ki so se predstavili z pesmijo in plesom. Manjkala ni niti ekohimna naše šole, ki jo je posebej za takšne priložjtosli napisat Dominik Jan, /apel pa OP/ naše šole. Pripraviti smo tudi zanimivo razstavo, za katero Si) učenci izdelovali nove uporabne predmeie, igrače, igrala, okraske iz odpadne embalaže. Na naši šoli se zavedamo, da si ekološko ozaveščeni ljudje priza- devajo ohranjali naravne lepote, živalske vrste, ki jim grozi izumrtje, zapustiti potomcem še kakšen košček raja. Zalo je ekolo gija že nekaj časa način našega življenja. Naše misli, želje in prizadevanja za omenjeni svet naj nagovo rij o še koga s ■ UČMci in učitelji OŠ Šatek Kritično mišljenje je Po mnenju mladega raziskovalca Martina Krauserja srednje Šole dijakom ne nudijo nobenega intelektualnega izziva # • • Tatjana Podgoršek Med 12 oddanimi raziskovalnimi nalogami, ki so jih v leloš-njem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline izdelali dijaki srednjih šol Šolskega cen-ira Velenje, je zlato priznanje prejela le naloga z naslovom Pomen razvijanja kriiičnega mišljenja pri pouku. Jzdelaljoje Martin Krau-ser. dijak maturiteinega lečaja Splošne in strokovne aimnazije ŠCV. Martin je odkrilo priznal, daje prvo nagrado za nalo^io pričako val, saj je bila izbrana tema dokaj udarna, doslej še v nalogah ni biJa raziskana, dokaj p<^gl obijen o se je je loiil... »Ze zato je bil občutek dober,4 je pojasnil Martin. Slednji v gibanju ni novinec. lani je izdelal nalogo Vrednote sredryešolcev in zanjo prejel srebrno priznanje. Njegovi odločitvi, da bo tudi v tem šolskem letu sodeloval v gibanju, pa je bo iroval splošen dolg čas v šoli, ki • po njegovem mnenju • dijakom ne nudi nobenega Intelekiualnega iz-^va. »Ildino, kar počnemo v šoli. je učenje pt^datkov na pamei. Sicer pa ne delamo nič samostojno, ne razvijamo svojih sposobnosti. Prav to meje vodilo k razjnišlja-nju. kaj je kritično mišljenje. Izziv Martin Krauser jc bil toliko večji, ko sem v enem učbeniku našel predstavitev vzorčne učne ure, kako naj bi ta potekala v akiivno usmerjenem razredu. O, lo pa jc daleč od tega, kar počnemo mi, sem razmišljal ob prebiranju vrstic, /animale so me ludi posledice ure, pri kalerih pišemo dijaki v zvezke in pra na vprašanje. kaj je kritično mišljenje, je ugoKwil, da si strokovnjaki niso edini, kaj lo jc. Njemu najljubša oznaka zanj bi bila. da jc to med drugim ludi sposobnost kritičnega razmišljanja o sebi in svojih m. saj lahko na njej tudi sami preizkusijo delovanje modelov vlakov in jih poženejo po progi. Vabljeni na ogled Velenjskega gradu, kjer je poleg stalnih razstav še vedno na ogled ludi fotografska razšla va »Ujeti trenutki narave in mladosti« ter prilož.nostna razstava starega denarja z nekoliko nenavadnim imenom »Nikoli ni bilo tako, da ni bilo kako, in nikdar ne bo tako. da no bnudili na îrznici pripravljene jedi. Lkipa PtîkJicne in lehiiiške šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje je povezala rudarskih tradicijo s kulinariko. Stojnicv izdelano mizA oh kateri sta dijaka v rudarskili oblačilih ponazorila malico v jami. 1er kotel, v katerem so na odpriem ognju pri-l^ravljali zelo okusen "knapovski lonec". Dogajanje oh stojnici so popestrili s prikazom skoka čez kožo - ob tcin jc precej obiskovalcev tržnice »slopilo v rudarski slan«, manjkal pa ni niti prikaz ru-dankega dela. Pri obiskovalcih in novinarjih so bili velenjski »knapi« deležni velikega z.animanja- Predstavitve ekip je ocenjevala petčlanska sirak-Ogrska zgradila taborišče ruske zapornike Iz vzhodnih bojišč- Po 2. svetovni vojni so ga jugoslovanske oblasti leta 1946 spremenile v strogi zapor za poJitične zapornike. po letu 1948 predvsem /ji inibrmbirojevce. V obdobju od 194X do 1963 so aretirali 55.66."^ ljudi, od tega 7235 Sit>ov. 3341 Črnogorcev. 25X6 Hrvatov, 8X2 Makedoncev in 555 Slovencev. Od lega 21.818 udeležencev NOB, 9234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 50X1 delavcev in kmetov. 4008 študentov in dijakov, Jetniki so bili podvrženi mučetiju in prisilnemu delu v kamnolomu, poleti pri visokih temperaturah. pozimi v hladni burji. V času SR Hrvaške so v zapor pošiljali v glavnem politične zapornike, kasneje pa so zapirali tudi ljudi, ki so zakrivili kazniva dejanja (tatvine. umore ...), včasih pa so za-prii tudi mladoletne prestopnike. Zapor je prenehal delovati leta )98X, leto kasneje so ga /^prli. ■ Vitoslava Ostervuh Marovtova predstavila finalistke Najuspešnejša slovenska manekenka, ljubenka Bernarda Marovi, je na Dobrni predstavila svi> jih dvanajst llualistk, ki se bodo jeseni potegovale za Ihtomodel Bernarde Marovt, Najuspešnejše pa bo povabila tudi v Milano, kjer živi in ustvarja, in jih do oktobra usposabljala nadaljnje nastopanje in jim tako omogočila vstop v svel mode na najbolj profesionalen način. Njena akcija je ena najprepozjiavnejših za iskanje novih fotonio-delov in top slovenskili manekenk. Dvorauo Zdraviliškega doma na Dobrni so napolnila brhka dekleta, ki so obiskovalcem prikazala letošnje modjie trende. ■ mz Vikend po angleško Prejšnji teden se je 45 učencev v spremstvu treh učiteljic odpravilo na potepanje po Londonu. Izlet je organizirala - v stidelo vanju s turistično agencijo Twin • učiteljica angleškega pouka Nuša Gíístiik. Na pot smo se odpravili v četrtek, 17. 5. 2007, v dopoldanskih urah. V I.jubljani sc nam jc pridružil še turistični vodnik Urban, ki nam je že na poti veliko povedal o Londonu. Vjutranjih petkovih urah nas je trajekt prepeljal na »otok«. Avtobus nas jc odložil pri Cireen-wichu. nato pa se je začela uasa avantura. Prečkali smo Temzo ter se ustavili pri Tower Bridgu in utrdbi Tower of London. Naslednje jutro smo se odpravili na nadaljnje raziskovanje mesta. Odpeljali smo se na slavni Trafalgar Square, kjer smo po- zdravili admirala Nilsona, ogledali smo si izmenjavo straž pred Buckinghamsko palačo, dr>pol-danske oglede pa smo zaključili z največjim simbolom Londona -Big Bcuom. Popoldan smo prcži-veh v slavnem Natural History Museumu» v večernem času pa smo obiskali še Piccadilly In Leicester. Londonske ulice smo prehodili, daliSe razdalie pa smo premostili z vožtijo s podzemno železnico, kar je bilo nas posebno doživetje. Po treh dneh našega druženja smo ugotovili, da je 1, on d on verjetno tirbanov •drugi dom«, saj nam je postregel z ogromno podatki o samem Ltmdonu in o Angliji nasploh, zelo suvereno pa nas je tudi vodil po mestu In prav nič nas ni bilo strah, da bi se izgu-bih. Za našo prepoznavnost smo poskrbeli ludi z rumenimi kapami, s katerimi smo bili opremljeni. Ljudje v Londonu so z za-nlmatijem opazovali našo sončno odpravo«. Nekateri so nas prosili, čc jim damo kape, spet drugi stJ sc želeli slikali z nami- Nam pa je bilo pomembno samo 10, da se kakšna glava z rumeno kapf) ne bi izgubila sredi I^ondona. Prišel je čas za našo večerjo *eat as much as you like«, po večerji pa smo se pripravili na povra-tek proti domu. Utrujeni, a polni prijetnih vtisov smo se v nedeljo /večer vrnili v Velenje, kjer so nas Že nestrpno pričakovali naši starši. Ti štirje dnevi so v nas pustih nepozabne spomine. Upamo, da bodo naši sošolci tudi naslednje leto imeli m<»žnosl doživeti lepote Londona v taki veličini, kot je bilo to letos dano nam. En dolg piratski pozdrav! Arrrrr! Smo pirati iz Rodu Jezerski zmaj. Prejšnji vikend (18.-20. 5. 2007) smo se odpravili na Pl- RATSKJ IZ/IV. ki ga vsako leto, že tradicionaltio pripravi Rod Ornojezcro iz Slovenske Bistrice. Letos je akcija potekala ob aku-nmlacijskem jezeru Požeg v sami okohci Slovenske Bistrice. Imeli smo se super. Kot vsako leto nas je čakala najboljša proga preživetja, izdelovanje splava, splavar-jcnje in kanujanje. nepozabni skupni večeri ob piratskem ognju, pa tudi kakšna Igra seje našla ob teni. Na akciji smo spoznali veliki) novih prijateljev piratov in skupaj z njimi doživeli nepozabne dogodivščine. Tako smo se zabavali, da smo vsi skupaj prepričam, da se naslednje leto zopet srečamo, zato menimo, da nam naslednje leto manjkaš samo še li, gozdovnik oz, gozdovnica! ■ Velenjski „pirati " Zaslužili smo si ga! v petek, 18. maja, smo sc mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline skupaj s svojimi mentorji odpravili na nagradni izlet v Avstrijo. Pol nas je najprej vodila do Dino parka, kjer smo si ogledali mini ZOO. cirkuško predstavo in se skozi gozd sprehodili mimo več kot 70 dinozavrov iz različnih obdobij. Po odličnem kosilu je sledila vožnja do kraja Bad Gleic-hcnberg. kjer se na mogočni skali bohoti grad Riegersburg. Tam smo si najprej ogledah ptičje lete, ki so bili z^lo zanimivi, nalo pa smo se odpravili šc na ogled gradu, kjer smo videli grajsk1o, 26. nuja. oh 20.15 na Partizanski ccsli. V njej jc umrl 264elm molorist. 68-lclna voznica osebnega avtomobila je vozila po Parii/anski ce-sli iz smeri Velenja proii Sosianju. Nil ravnem delu cesce je zavil» v levo proli stanovanjski hiSi in pri lem zaprla pot 264elnemu vozjiiku mtM(»rne^ kolesa, ki je pripeljal iz šoStanjske smeri. V irccnjii se je voxnik kolesa z motorjem tako hudo poškodoval, daje na kraju nesreče umrl- Ogled kraja je opravila Promeina policijska postaja (\Mjc, ki obravtiava huj^e prometne nesreće. Ogled je vodila dežurna preiskovalna sodnica, nav/oča pa je bila mdi dežurna državna ložilka. Ponesrečeni molorisi za vožjijo moiornciia kolesa naj ne bi imel vozniške^ dovoljenja, med vomjo pa ni uporabljal zaščitno cclade, /e dan prej, v pclťk. 25. maja. okoli 15.30 se je pri Lokovici hudo poškodoval 17-Ielni voznik kolesa z nuuoTjein» ki je skupaj s sopotnikom zunaj naselja l.oko- vica kljub neprekinjeni loCilni Crii na vo/isču polkrožno obrnil. Med obraćanjem je za njinia pripeljal 2.'^4elni voznik osebnega avtomobila. ki kljub zaviranju ni mogel preprečiti irčenja. V njem se je voznik kolesa z motorjem huje, njegov sopotnik pa lažje poškodoval. v soiioiu, 16. maja. okoli 21. ure se je na Ir^kalni cesu' v naselju Jan-škovn selo v Vinski (lori hudo prv škodoval Strelni voznik neregistri-ranejpi traklorja. Vo/nik je Ziîradi nelzkusenosii (vozil je brez vfizni-škcga dovoljenja) pri menjavanju prestav v klancu traktor zapeljal nav/dol, irčii v vzpetino ob cesti, sc prevrnil in obstal na strehi na vozišču. Pri prevračanju je vo/jiik padel s traktorja, pri tem pa mu je iraktor ukleSčil obe nogi, Pošk(xi(v vanejfft so i/pod vozila rešili ímIcí. z reševalnim vozilom pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. v nwJdjo, 27, maja. okoli enih /juiraj, pa je prišlo do še ctie ne-sTCce s hudimi poškodbami udeležencev. Ibkrat na Cesti Simona Blatnika v bližini Bele dvorane. 2(1-letni voznik začetnik je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal skozi levi pregledni ovinek, nakar ga je že na ravnem delti zaneslo in prevrnilo na bok. nato pa je drselo in trčilo v heti>nski nosilni steber toplo-vtkdne napeljave. Voznika in potnike so iz vozila resili gasilci. Voznik in 2(Hetna sopotnica sla se v nesreći hudo poškodovala. VJ- in 22-letHa sopoinika pa lažje, vse pa so z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Celje. ■ Stepla sta se učenca Čeprav je videti, kot bi nasilje v velenjskih osnovnih šolah naraščalO; na policiji pravijo, da le ni tako -Letos trije »težji« primeri na različnih šolah, eden od njih pred nedavnim v OŠ Šalek Velenje - Na§ občasni sodelavec nas je prejšnji teden seznanil z brutalnim prelepom. ki naj hi se med odmorom /godil v osnovni i5olí Šalek v Velenju- Stepla naj bi se ućenca šole. eden od njiju je zaradi poškodb iskal zdravniško pomoć. Da to drži, je potrdil Janez Pravdič, vodja policijskega okoliš, in povedal. da so jih zaradi tega d odmika poklicali Iz Zdravstvenega doma, kjer je učenec najprej iskal pomoč. od tu pa bil napiUen v celjsko bolnišnico. kjer je oslal na opazovanju. Ravnateljica Irena Poljansek -Sivka je povetlala. da je takoj posre-doval učitelj, ki je bil na hodniku pred razredom. * Ukrepi bodo v skladu s pravilnikom o šolskem redu - opravili bomo še potrebne pogovore z obema vpletenima učencema, ko se bo poškodovani vrnil v SoIo, in potem izrekli usffe/jie ukrepe. V OS Šalek nimamo varnostnika, ker ga ne poirebtijenio. To je p(» nekaj letih prvi dogodek grobega fizičnega obračunavanja na šoli. O nasilju in o odnosih sc veliko pogovarjamo (letos smo Izvedli na to temo posebni projekt) in sTiio biti do sedaj res us^pešni, bomo pa seve(.la še bolj pozorni na morebitne pojave nasilja. Dejanje obsojamo in obžalujemo, da je do tega neljubega dogodka prišlo. Veseli smo. da ni luijših posledic in da učenec dobro okreva. Naše delovanje bo še naprej usmerjciio v osve^ čanjc učencev o primernem in nenasilnem vedenju.« So pa dogcidok zabeležili v kroniki tudi policisti, >Pri zbiranju obvestil smo ugotovili, da je med pre- pirom devetošolec s stoíoni udaril osmošolca po glavi. Zoper mladoletnega učenca bomo podali kazensko ovatlho na državno tožiI«v(> za kaznivo dejanje ogrožanje z ncvar-nbn orodjem pri pretepu ali prepiru.« so zapisali. Sicer pa so letos, kol so povctiaji na PP Velenje, obravnavali tri primere nasilja v šoli (policisti jim rečejo hujši dogodki, manjših je verjetni) već), vključno s tem zadnjim v Saleku. V dveh primeri so biJi udeleženi učenci zakliučnih razredov, v enem mlajši. V enem primeru je bil vzrok izsiljevanje (šlo naj bi za denar)» v dveh pa niladtv stniško merjenje moči. «Za te primere izvemo po različnih poteh, najvećkral nas o tem obvesnijo šole ali pa starve v šolah napotijo, da se obrnejo na nas,« je poveenipc'ler v Savinjski dolini, 26. niaja - V soboto navsezgodaj, oh 5. uri zjutraj, se je med Žalcem in Šempetrom zgodila tragična prometna nesreča. 21-lctni Vložnik osebnega avtomobila volkswagen passat je vozil po regionalni ccsll iz smeri Šempetra proti Žalcu. Za odcepom za Savinjsko cesloje zapeljal desno ven z vozišča 1er najprej Irćil v prometno signalizacijo in /a lem še v drevo. Po trčenju je vozilo odbilo nazaj na vozjšče. Med trčenjem so iz vozila padle tri osebe, šliri pa so po-škt)dovane ostale v vozilu. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umria 2íí-letna sopotnica Jasmina Žohar iz Štor (ludl športna novinarka Radia Celje), šdrje so se v nesreči hudo poškodovali. dve osebi, med njimi voznik, pa lažje. Hudo poškodovan 13-letni otrok Luce, 25. maja - V petek nekaj po 14. uri se je pri vo/nji z motornim kolesimi poškodoval 13-lelni otrc^k, ki je na lokalni cest: v Lucah, v nepreglednem ovinktu zapeljal na vozišče nasprotne smeri in trčil v lelnega vozjiika osebnega avtomobila. ki trčenja kljub zaviranju ni mogel preprećili. l.^-letnik sc je v nesreći hudo poškodoval. Odpeljali VW passata Velenje. 23. maja • S parkirnega prostora v Šaleku je v srcd<* izginil osebni avto zitamke VW passai, temno sive barve registrskih oznak Cr F22E. Da le pridejo do pí jote Velenje • V celrlek, 24. ma].i, ponoči so po obvestilu občanov polî-cisli posredovali pri cenim Nova na Šaleški cesti, kjer se je zgodil vlom v tralîko. Policisti so v bližini prijeli dva mlajša moška - eden je bil še mladoleten, ki sta iz trafike odnesla več škatlic različnih cigaret. cigar in već stekleničk žganih pijač. Storilca so pridr/^U za šest ur jima zasegli ukradene predmete, Čaka pa ju Še ovadba. Na prireditvenem prostoru I RC Jezero je v nedeljo, 28. maja zjutrai, neznanec iz hladilne komore na tovornem vozilu odnesel več platojev piva. dva platoja energijskega napitka, steklenico vodke in več plastenk ledenega ćaja. Istega dne so obravnavali dva mlajša moška» povratnika, ki sia v bistroju Konjeniškega kluba najprej vzela steklenico voilke in steklenico brezalkoholne pijače, potem pa se napotila v lokal Di Malo na Kersnikovo. Tii je eden od njiju najprej z nožem. potem pa s kovinsko palico malial proti lastniku in poškodoval pnlt. Lastniku. grabeč ga za vrat, je govoril, da ga bo ubil. Ko se je v spor vmešal lastnikov oče. ga je drugi storilec z glavo udaril v predel nosu. Preden sta (xlšla, je eden od obeh grc^zJl lastniku, da ga bo ubil, će bo poklical policijo, Oba so policisti kasneje izsledili, ju pridržali zii šesi Serija vlomov v avtomobile Velciýe • Po tistem, ko je bilo videti, da so si vlomilci v avtomobile vzeli počitnice. so zdaj spet dejavni. Prejšnji teden so na t)bmočju Policijske postaje Velenje znova zebeležili već tovrstnih vlonîov, V nedeljo, 27. m»ja, so obravnavali dva. iiden se jc /godil na Stanctovl. drugi lia Šaleški cesti. V obeh primerih pa je vlomilec vzel avioradio s CD predvajainikom, V ponedeljek, 2H. maja dopoldan, pa so obravnavali kar šest vlomov v osebne avtomt>bile. Vsi so bili znamke passat In go\f. parkirani pa na Koželj-skega ulici in Goriški ccsli. Skupno vsem je. da Je storilec vzel volanske obroče in prednji z/ačiii blazini. Iz dveh vozil pa je vzel še originalni avto-radio s CD predvajainikom. v enem primeru pa ludi rezervïio kolo ter orodje. Gmotna škoda je ocenjena na 24.1100 evrc»v. Popoldan so obravnavali poskus vloma v osebni avto na parkirnem prostoru Terme Topolšica. Stcfrilec je razbil stekio na vozilu in v notranjosti skušal vzeli avioradio, vendar mu lo ni us-pelo. Policija svetuje ali Velenje je preveč slovensko Le redko boste zasledili, da se policisti oglašajo v medijih kot pisci, običajno smo v vlogi ilstegii, ki je deležen kritike zjiradi tega, ker nekaj smo ali nečesa nismo naredili. Tokrat pišem o preventivni akciji, ki smo jo za mlade mopedisle priredili v soboto, 19. maja» na l itovem trgu v Velenju. Preventivne aktivnosti so ena od nalog policije, ki pa Ji zaradi pomanjkanja kadra namenjamo vedno manj svojega časa. posebej, ker se zavedamo, da je za njeno uspešnost potreben pedagoški prislgel razbrati iz odgovora kolegija ravnateljev osnovnih šol. namreč da 15 mijiut. kolikor je bilo ptHrehno za reševanje teoretičnega testa, ni mogf>če spraviti v učni načrt in da v akciji nc btxlo sodelovati. Kljub vsemu nismo cîbupali, saj so nam («tale še srednje šole, na prigovarjanje predsednice SPV pa sta se za sodelovanje dve osnovni šoli le odloČili. Tako smo razdelili l/>()() testov, ki smo jim priložili pisno povabilo dijakom in njihovim staršem, da se udeležijo zaključne prireditve. Pri ocenjevanju testov sem presenečen ugotovil, da otroci dobro obvladajo predpise, manj kot tretjina pa jib ve. s katero zavoro jc potrebno zavirati. Ja. dragi očki. Če že nimate časa za svoje otroke in jim namesto lega kupite motor ter jim dajete denar. a kaj nam sedaj ta policaj teži z demtigrafsko stnikturtí našega mesta? Zalo, ker ste Slovenci, in to še preveč. V enakem deležu kot drugje po Sloveniji velenjski vozniki v nesrečah dokazujejo, da smo pivski narod, in prepričan sem. da bi se vas v soboto na litoveîii trgu irlo. če bi policija namesto lega. da je delila čelade in nasvete, postavila šank in delila pečenega vola. Naj mi vsi, ki ni nimajo iiič s tem, oprostijo, ampak težko najdem pot do tistih, ki so potrebni pomoči, pa je nočejo. Mogoče se ho ta članek ilotak-nil koga. ki ni storil vsega, kar bi lahko, dii bi vsi otroci svoje otroštvo ludi preživeli. V soboto je zaradi vožnje brez čelade ugasnilo mlado življenje, jutri ho spet! Nam ni vseeno. Kaj pa vam? ■ Peter Tkalec^ pomočnik komandirja PP Velenje VlomîUu bî teknil pršut v torek. 22. maja. je prišlo dr> poskusa vloma v trgovino Celjske mesnine na Tomšičevi v Velenju. Vlomilec jo je. ko je opazil alarmno napravo, popihal. V trgovini 1 lofer na Selu so trgovci Isto popoldne zalotili mlajšega moškega, povratnika, pri tatvini dcvctib kosov pKuia. Mamila tudi v Škaiah V petek. 2.S, maja. ponoći, so v Skalah Iz policistove beležke pri postopku mlajšemu moškemu zasegli PVC vrečk kable. Oaka ga plačilni nalog, ker je kršil Zakan o gozdovih. Vstopil V tuj informaufskl sistem Policisti so obravnavali prijavo občana. ki mu je v obdobju enega meseca neznanec preko medmrežja vdrl v računalnik iu onespiisobil operacijski sistem in dostop do medmrežja. Da je tako, so oškt>dovanL-u potrdili tudi pri njegovem operateiju. O storilcu kaznivega dejanja neupravičenega vstopa v informacijski sjsiem, še zbirajo obvestila. Spet v Mladinski l|i. MKkilii oil nph pa ,se iiii^ v vsšDni /ivljenjn ne tiilviia kdi slu Skri^iks. čaka Vrts iRpn oiiiinliip, Ëiiti najl^h v bf luSnieni leiu. l/kort^uie vsak dan! Bik od 22.4. do 20.S. ^^^^^^ HnlPi|R hiiru hli^a. vi ni$i£ prnv nič puliiiiKi ra/ijnhi^iii. TR^kn se ímisih dri^pvalL lis ne linsin presifnyi i ntà^uni, ki vs o/oCarai in i/yuijil va^t? i)|ř. Kar nu ko [g duttfs ^ula, busti^ kmalu uyoïuvili, da sie ravnmi pr^v, saj bodo ^P iicrlai s^arl i^Uu jinv^oii iliuga^ SrcCni licKie luiii bi? se tiusie itd^u ^^^^^ poCuDli vsak (lan tiuljs, Indi /aio, ker sir sr vAjb v rti^i m sam^ narvifeli več ta d;ilt(ij pnĎjijt!. Ptui/kuàiju, kj so v niubKfr^ili dfich pred vanii. vam tindii v/d» v^iikn enurgqu in prine vrdikn jRpeha. &;e? uiicia paû nti ytc! Dvojčka od 21.5. do 21.6. KiiiiĎiu la^kd [\imb]\ svn]n ^Rljo, ki jih m ni^n m tudi inaitinn rtisu. ^iv Ijenju bi) [akoi po^ialn lep^u in piija/nei§». /nann jo. iJasic /^n i/iiajd^ivi, kar bo ste dnka^li IíjíIi v nrdmlniili dn^i. Tnkiai Mp. iiTKsentiiili ďln pariiio]a. fj œr ;dn dnhrrt prt/na va^ kvabteie. Dn^afa^ pa si vam ho in lo vedno tiolj pn giisiii, da tiosu; M ùidno iiuii[ennsL Ce ^dulyn m\9. biii pn zdravniku, mkar m uijit^jti^. Ce dr^iQBQa m. btsio prcvenli. ka] le wruk iimijeikr^. Kai Lahkii sa Lia sîh Ir pre vk^ pori vpliviini rd/]jurl[ivih dc^judkuv. Rak od 22.6. do 22.7. M čdsa SI /elilii/ase m /a svnia mal^ veselja, ub loni pa po/atiltaie, da ]« va§ paiinef uidi ?aio niarsikilsj n vsu ^am. Qdkni poguvor ne bn reSil i&^av, ireha hn /aCiili (Lidi î dt^i, ki bodo duka/ iImíií^ vrd|e, da S9 sprsineniie. Piilijg taga |i3[iiier|u r^e bt \Â\t) neko nedalino spoylt^ovani^. k{ vam ha /elti godilo. Mďia^ b(i5ie (rt po^li iiidi /fjoala^.saj iniace MmK da i;yubl|» mmn\a /R Un, nurpdili ga tiiiiîui ljubosumnega, poldni pa puskiiSali sivac oriiilid, kar nslio prav l^hku. Densr? Ka^p. da ga bci vtič. km pnčakuvali. lev od 23.7. do 23.8. ' N Kûi & niikii; lui dosita liosiB nguiavljali, d-d painlart m vas ni nailupSi feini ćas, Ve ©dull toste, da vas ub^ui^ vctiloii ne iniireio varali, /aiu busie vodno bul| nesreći. Uobro bi bilu, ta bi mislili eidi nase in ne le na rimgn Sreât vam vsásktir rui b(i m liče |3nkliiMiL rma na liidiu pa ludi vi nisii! viut lak^ii kui liili. I^aruiiv vas na ten|zi/»]a^n«kqt3>a.pasoneniatcs|jœriM.Kntka^hnnekajnasl^ iiidnov preo)] napmnili bi /npmili Vr m?., /akijf. Vura§an|R ali sib se pnpr^lp^rii spiipri|tiU / m šfláinsTtiii all l)iisie$e naprej pu:ski§d1i po/aiiitinaieiaw in^ivHÍkuida|evseviia|lfif^eni(tidii. Devica od 24.8. do 23.9. v febitslfis«muríwrtclniicihf;t«ka,davainnkkdnídisíédiojn ?i!as daiaf signalu, da mn ne paâu. kar pnCneie. Mmda van i hu te povedali ka| Ďsio dnjgRQS. Ua reorm. mtiraiR pnvi^ii ve^scvan. kj vam bniki dalR nnvo m gqtf /a iteki m pvnirile udi vi6e na^Uj ^rvce. Vsi* da bosie nu ùj^iverieni |DMudci?jvpljrfifeá|7e(olp.p8ya. Inkerselefiesrvdridup^ciiippnC'dkuvano. vas l](i dngndek /eln lïesrjiotil. lakn /elo. ďá bnsiu oVlevaĚ bi previić ra/niišl|dli n postedii^sb srefni^ bâ^m km pa o lasinem /adiivnljsivii. Tehtnica od 24.9. do 23.10. V dnt^hi ni^oiça, kj ga Mn puycrsin sra^iieie. S6 ^In riobm poAjuv. U ^o^ skreni. SI busic pri/TMli. lia pogusiu imslili' nanj. pa ob ion iiiknli ne ra/nii^ljaca /akâj se vam iulikùki?i pnkr»js v vaSe misli. Mtuda iiidi /aio. kp; podobno ra; ni6l)aia.se$nie|iiapudiibiiiniSTvanla tiosio imelr, da ne bosle veC v^á. kat nai pnmuiu v rrikmn k^K na] /ai^iBtF?. ^^p^ i^ULlba se /na ponnvii». swKiía nu liosie iidariâ po n\m in svujini narc^ ^wfí poveúak da nekarece sAran. s(ïnh organi79Q;ske. res ne idiimaini. I^a ne boLli] na]b(il[u sp/et^li. kar ^ a nnkrai biKic ninrab rei^i boliii biJi. Oonia sivan ncbodoiiiCka|(inl|§aPariní>nnt8 otičuic^^ dspn^abljaifinanj in nadrri^inn.kmimaieôsio piív wt ikiiyih stvari v nyniii. Pnskii^ta ya rf{/iiniKLi! Strelec od 23.11. do 21.12. ^^^^^ /aii^ai« SI UĎ prťil rrsniD). knr vesie, da ni nailRjća. A dejsivnje. dd sta se s psrinpfjem preis?j nd[n|il3. Kl|nb lemu. ila sn nba uudiii? nbudiu ni^anin sirasi in ra^uni^^nje. si nnaia vak dan niani puvtJdaii. Pn »rije p« im^ia r» ^^ /umeic, sa] vesto, da la irenuinu v ;eJo napeieni tibiidjjU. Vsak neuspeh ga vT/o i; lira, v /»Injem l^su \\n |di lu íiiín kar nekai, Po rlriigi ^vanr fia vksir, da nekaj ^asanianieoilruyeni.AkaiveCndieya rre npaiRsuinti.PrBvei^sanjai]nnja lahko ^kdili im buiiiiK [)rt!Vjdiii.S|4ub, ker se (irkríti m iijraiiJ i oynjDiii! Kozorog od 22.12. do 20.1. ^^^^^ íudi. t^ \i\m VDdeíi, da je vaSa ndloùitsv ptava, vas bo siala vulikji ?ivpžv in tudt denarja. Nnviij!, ki budo do vf» pri§lp ^ pintf koncnni ledna, vas ne bodu spravile v dolirr) vii(n. Ka/rni$l|a1i boiiie. kaj dulaiu narnbe, da vani skurai ni^ ne gre iako kot hi ^dIiiIi. Uarda pa bn imel /nannu vsvojtb nijutinitvah prav. ^^^^ PreveC namreč posiu^ait; pnjateije. ki pa vrdno no po/najo cde ^ndba. Pn odliJÍ^tvi/H viií^jinakiipsens mnroic?ana§9ti lenamnenje listih, kinidiju. ilasenav^espo^najii. Diibraptevunta vsemo^nuvanaiiie. ilavamnubnkssr^^n)^. í^bi)sle?aslutih dačas$eni;iHl. ritkar ne ririiie / glavn skct^i ;id. Vodnar od 21.1. do 19.2. Naíf^icá ticist(!na niar^^i tu/Hvu. ki je ^lit^inr nisiR pn&tkrnrak h ledncrv |onamrr}ôka/a[n, dRSRvsf suCs uka rialiusie nspnh pnpaljau/aiirvc dnsrei* ne^ konu^. S parumijtrm btsia tiIiíi^I^ nHi^ in pr^ntayala po svtiji mw in nosuh. Î0 varna bir dalu ludi tinv nmiëi bosia, kru H dulyo ne. Na fi nan^em pnilriičiii vas i^ka veCja ^iis.qa. m r^islovnem t)a niinlikn niRi)|^. Spkih. kiYSi M\ù je krnaíu /a?ivRti dmgaûr!. bnl| spriáloin. In bol] ^dravd. Saj vksir, kaj mnrai» stnnti, da se bo tuk d«igodkfiv v pravn smnr. Ribi od 20.2. do 20.3. Dolirovmkje délais napako. IV^GčkratnLt^siureŮ nemraiostevesâsv inkmi (ason». Uíi m vas yloda slaha vesi kn na amm pdsionii ůsiii vseça, kar bi rnurali. In siviida vse (o pdâmte na račtrn va^ya dubii^a piiùJtja in srbi/ase. Kar malcESiriSK?apitsti1i, karsneilamnpa^tlleparmpianipć^ todi vaši na]lili?]i. Ne ndla^^lo naf Jtn. /aCnile /e dane$.2e kakána nisa^a ali lAisk ln/iťr]a laíikn nitjTi^n í/bol|ša pnůiljn. m liitif nh^u^k slahe vr^ii dir sehc lin nianj^r. Kunoc inina ne iio lakâ^n koi siu si iM. Bn namr»ćše le(ů! Policija razkriva vlome v hiše V mesecu marcu in aprilu Icios, sn na obnuKjih policijskih ptisiaj Celje. Velenje, /«lec in Seiiijur zabeležili parasi ka/nivih dejanj • vinmov v sliinavai\iskc Iiiše. /aradi povgL-anejza števila vIc posebej, ker je obstajal sum, da vlumi med sehij povo/anL saj so vlomilci delovali v prihli/jio istem řasu in odiujevali predvsem /.lamino 1er denar, občasno pa ludi različne tehnične aparalc. Kriminalisii in policisti so z inien/ivnim delom /o^ili kro^ morebitnih osumljencev. maja 2007. okoli 2l..'^0ure, sta bila v Proseniškem, na območju Upravne enoie Senijur, opa/.ena 43 letni Velenjčan in .15 leinl Celjan, ki sia policistom vzbudila pozornost /aradi sumljivega obii^^nnja in ogledovanja stanovanjskih hi§. Ker so policisti li dw osebi v pretekov sti obravnavali zaradi prc»-inoženjsku delikvence. osumljena pa sla bila tudi kaznivih dejKuj vhmtov v sianovanjske hi^c in ker so tudi ostale okoliš' čine nakazovale na lo. da nameravala tistejza veCora vlomiti v eiio od stanovanjskih hi§. jima je bila iidv/eia prostost in odrejeno policijsko pridržanje. Ob prijetju stti imela pri sebi pripravljeno vlomilsko opremo, ki sla jo uporabljala pri vlomih v stanovanjske hiše in sicer naglavni» svetilko, maskirne kape / i/rezom za od in n>kavice. DosedHiije ugotovitve obse/no kri i n in alis lične preiskave kažejo, da sta osumljena i/vrjvila najmanj 40 kaznivih dejanj vlťmiov v stanovanjske hise na območju Policijskih postaj Celje. Velenje, /alec ter Šentjur in ene vlom v stanovanje v Velenju. ■ Po sledeh italijanskih gusarjev /a pc^pcstrilev iztekajočega se ^c^ leta in Dvod v poletna potepanja je Univerza za 111. življenjsko obdobje Velenje organizirala prav lep in zanimiv izlet. Pod veščim vodstvom izkušene ekipe celjskegd Izletnika smo se preko Terncliijev podaii \va potep preko italijanskega -Škornja^ proti obali IJ^urske^ morja. Spotoma smo uživali ob pogledih na lepo naravo, živo obarvano z rdečim rtia-kom. in se izognili temnim oblakom. ki so krožili nad naSim sprva nameravanim ogledom Liicce. Zaradi njih smo se najprej podali razvajal v prelepo Piso in sc poleg -žil v La Spczii, kjer smo potovanje nadaljeval z vlakom do krsja Rio-maggiore. prvemu «gusarskemu«. sedaj turističnemu raju. ki je narodni park. Morje je butalo v mogočne skale in se besneče penilo, nad njimi pa so v soncu sijale visoko v zjak Zgrajene starodavne stavbe. Po skoraj navpičnem poraslem [tfibovju so nekdanji prebiwiici naravi - tako kol na svojih roparskih morjih pusto lov^inah • iztrgali res vsakršen ko^ čok zen^Ije, ki jim je delo rok vračala v obliki njenih sadov. Med njimi je bila tudi ali predvsem vinska tna. ki ji lii pog<3ji Se posebej ustrezajo. Kljub negativni oznaki gusarjev prizori nemo kažejo krutost takratnega življenja ludi sko/i ta pogled. Naprej smo se podali pes po znameniti AVia deli Amorc« in i\Xiv<úi na r>oli, ki je spretno vodila po bogato cvetoči pokrajini nad modrim morjem. Obala Cinque tene zajema področje težko dostopnih naselij, ki se razprostirajo p(î skalovju tik nad morjem. Izme-njaje pesin z vlakom smo si polcgže omenjenega ogledali še naselji Ma-nafola in Corniglia 1er se v Monte-rossu vkrcali na lad?o. Peljali smo se V7d{)lž {>bale Cingue terre do čudovitega mesla Portovcnere. ki ni več v njenem sklopu, vse skupaj pa je pi^d okriljem Unesca, kar si vsekakor za- služi. Grad - trdnjava • se mogočno razprostira tik nad morjem in pod saho varuje mestece, v nadaljevanju skal pa se na njihovem rtu nahaja cerkev. Veličasten pogled tato> že iz morja kot ob direktnem dotiku, ko smo se razpršili vsak po svoje, l^tl-jica nas je zalem popeljala v La Spe-zio, kjer smo poglede, vstopajoč spet na avtobus, komaj odtrgali od krasnih cvctočih vrinic pod mogočnimi palmami. Vračajoč se na prenočevanje v Sarzano smo se ustavili v zelo mogočni trdnjavi nad njo. Pt) t)kiisni večerji sc je čez dan vsrkana energija sproščala ob boku hotela, kjer smo pred vrati njenega j*naslaja-nja« uprizorili pravo »fešto«. Prijazni kuharji so nam povedali, da drugačne zabave zlepa ne bomo na.'^li. zjto smo stvar vzeli nemudoma v svoje roke. Ploščad je bila ravno pravšnja za naše tuirčavosti in pelo ter plesalo se je kot za stavo. O kakšni utrujenosti ni bilo sledu! ?oiixiBiH mmu Zadnji dan potepanja smo sc vračajoč proti domu ustavili v Parmi, ki leži v osrčju rotU>vitne pokrajine, in si ogledali njene »bisere«, ki jih tudi ni malo. Naš naslednji postanek jc bil ob jezerili Mantove. kjer smo si ogledali ztinanjosi palače Ducalc in sc sprehodili po trgih, kjer so trgovti zgodaj popt)ldne pospravljali svoje slojnice. Veter je spretno raznašal množico plastičnih in papirnatih odpadkov in lako »krasil« sicer lepo mesto. Sprva še po »sončni ccsti« smo se usnwriliimmo Veronein Benetk nazaj proti domu. Spotoma smo spel občutlovali sklade belega marmorja iz Carare in nepregledna • skrbno namakana polja. Spregledali pa nismo motnosti in utruicnosti v(xia ob poljih, ki so nasičene s kemijo in je življenje v nph nemc^goče. A tojc žedniga plat medalje Zahvaljujoč vsem. ki so se tnidili 7j lepa doživetja, smo lepe spomine skrbno shranili • tako in drugače. ■ Marija Lesjak Skupinskemu posnetku pred mogočno trdnjavo nad Sarzano se je nemogoče upreti. Pohod na Golico (řolica • eden od mnogih biserov {)aše prelepe Slovenije. Nikjer v Bv-ropi ni kotička, ki bi očarai s takim razkošjem cvetočili narcis v naravnem okolju. V maju se na juàiih pobočjih odprejo cvetovi milijonov narcis {po domače ključavnice). Zalo je to najlepša gora v Karavankah. Žal pa sc je zaradi kemičnega gnojenja travnikov šievilo narcis precej zmanjšalo. Lelos pa je svoje naredila ludi suša. Preiopla pomlad jc pripomogla, da so narcise letos zacvetele prej kol po navadi. Zalo smo planinci KU Gi>renja 11. maia ujeli še pravi čas za nadvse prijeten izlei in občud(^vauje cvetočih bregov. Sveže sončno jutro je obetalcj lep dan in že na avtobusni postaji smo dijbre volje vstopili v avtobus in krenili proii Golici. Pohtxl smo začeli v naselju Planina pod (îolico. za kale» rim se zítčnc markirana pol po grebenu Brdo na Gc^lico. Prečkali smo po lok in se kmalu začeli vzpenjali po travniku polnili dišečili narcis. Nadaljevali smo pot skozi gozd in v dobrih tiveh urah prišli do Koče na Ciiîlici. ki stoji lik nad goztino mejo. Koča ima zelo lepo lego in prelep razgled na Julijce m sosednje vThove Karavank. Po krajšem počitku in malici smo se podali še m vrh G>-lice. Od lu se nam je odprl čudovit razgled na Juli.ice in avstrijsko Kvrliv(ini.dnk. s^nia 13.40 IVpradaia 14.10 Rii;kil3ks 15.05 Nir*k nadal|i?vaii|a i 03.^^6 Iniiikanal i pop \ 06.65 24 ur i 07.60 Nsusmlijena src3. nad. i 08.40 Dvnjnn^ivljunje, nad. I Oa-30 TVproifeia i 10.00 Ijitannair^niânarl. j 10.66 Ncijkroiliivomnad. i 11.55 Trftnia : 13.40 TVprodjfa I H.10 RickiLake : 15.06 Nmikn]il]iv4isrcR. nad i 16.06 Ijubezunnair^nid.nad. i 17,00 Dvojno/ivljcnj?. nad. I 17,55 74 lif-vrania i 18,00 Neusmiljena srna, nad. I 19,00 74 UÍ i 2ĐD0 WannalipiBlf ! 21.00 007 Nikoli ne rsninkolUfM. I [ilm j 73.15 24urWB£i:r I 23.35 Pod lupo prsvice. nm I 00^0 Usodna privla^niRi am. íilm i 0235 74 Uf, ponovi iDv I 0335 Noňm panorama © 09.00 Dobro jijirojni. mlrjaja 1030 Vabimo k ogbiu 1036 MINiSTRSKISTOl.pogovor Gcsi:íiiay.ANllH[.ÍVi;jAK, mmislar/a grisporiarelvn 11.35 NAJVI?A,udd8|az narodno/abavno ^asbo Gosiie: ansambpl irm^iTliisa inans. ,lodelExpres$iRngiln VrtiovnikDonř, 12.50 Vrdcspot dneva 14.00 Vidsvuani. obVBSlila 17.55 Vabimo k ogM 18,00 Miš mai oiro^b oddaja 18.10 Regionalna novice 18.45 MoicainmedvudekJaka. otroka oddaja ^a nairula^e, poa 19.26 VidP«poi dnnva 19.30 VidcosUBni. obvesula 19.56 Vabimo k ngledu 20.00 lokalm iiinp Cf^lja In okolice. inform Olivna odriva 20.45 R^yiojiafoK iioviœ 20.50 Naj spni dneva 20.66 Videœpoulneva 21.00 Ra^gli*iiovnfija. inf. oddaja 213U Jesen Mienja, oddaia za ueije /ivlionjsko obdobja 22.05 I/oddaje Oobrnjiiiro. informativna oddaja, ponovitev 2335 Vabimo k fjgftîdu 23.40 Videvir^ni, SLOVENUA 1 07.00 Zgodbe t/Školjke 07.30 Risanka 07.35 i/popolne lorbe: Na kmsLiii 07.45 Mo(iika.kraikjdok.tGUfiini 08.00 Pod klobukom 08.35 Udpravazel^nijga/rnaa.6/6 09.05 Migamo.odd.ramlade. 10/12 09.35 Pelje frči. rlanski afiimirarii íilm 10-45 Polno^mklub 12.00 Inrlnik 13.00 Poroâia, Çpori. vreme 13.15 Vs8o?ivahh:PovDdnikmi, dok nan., I.dol 13.40 VsaoŤivalihilangurji.dok. nan.. 2. del Hi]5 UmorHoiiariaAdroyda.ang.í. 16.66 Vrdljak 16.00 Uri^ina.iosríkomi 16.15 fiirisuka 16.25 Glasbeni nosí 16.30 OMbuiHeti. rVMnribor ..... liiraAfjC f^oro^ila, ipori vreme O/arc 16.45 \m 17,15 17.70 Vfliljak 17Í5 tolika 1735 Mlsflopomřiínci 17.45 Na vr 10. IV Man bor 18.06 Karaoke 18.20 Ab&oluino 1830 Asociapje 18.40 fifimcvedií!niki.risanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^puri 19.66 îwo much. am. film 21.55 PoleinapQUp»nja.odd.oiuri^uij 22.40 PornWa. §pofL vreme 23.Í5 Hribar 00.15 Sfjpranovi, 11/21 01.15 n^);imQ!,am.lilm 02.45 Onevfuk 03.0b iniokanai SLOVENIJA 2 06.30 Zabavm infrAanal 07.00 ln[nkanal 08.0b /abavni infokanal 08.45 IVpœdaia 09.15 Skozi r^s 09.25 Pn morski mnzâfk 09.55 ŠUideiilska 10.15 VrniisLol 11.05 lekme.dehsina oddaja 11.55 /gÍ3vnnH^ai}avo. 9. oddaja 12,20 PeiaifiioGimja, b/6 13.10 SkfepnikoncsriNa§np8sem 2007, posneiek 14.05 TVprtfliaa 1435 /daji.odd.Tflrazgibam^n^jenie t6i)0 Udbujka: Grčija • Slov^niia. josnelek iz Aieri 16,b5 Knšad(a(Ml:3.iekiiia konćnice drl. prvensivs, pien, 18.16 ^poruiiliim 19.06 On>ga generacija, dok. oddaja 20.00 Celjc:nogomeikv.zatP Slovenija Romunija, pre tins 22.60 Glcèus 23.20 Slovjnski otaqa/in 23.45 Blai;kpooU/B 00.46 Vniljak 02.45 Dnevnik zamejske ÍV 03.10 Iníokanal SLOVENUA 1 0/.D0 ;iv;av 09,25 Ko][)rrfser(iularij8.8/10 09.55 Niii^eljskamđ^. prpnrisiz ^pnijeSv. fOiz 11.00 ]zvir(n)i. oddaja o kuilun 11.30 ïkm 11.35 Ob/nrjadiihî 12Í10 Ijiiftieinzenilja 13.00 Pnrořila, Spon vrwfiu 13.10 Ma zdravje! 1430 Tistega lepega pupotevH 1436 bniiniiism 14.40 CloveSkilakior 14.46 Drugo rnnanie 14.60 Meljskuoko Miss Slovtsiife, [iraif/bor M5 Asmzija 15.10 Sporuni>)$ 15.20 ijasbentiivoboj 15.40 Angleška nngorieinaligii 15.50 UsmipoiNik \m Luiuffa ÍB.2n Odprlo 16.25 Nikanako^'ivafin«! 17,00 Poroíiila. Spon vrai ID 17.15 IlP-vikHndjwkel 1B30 /rebarijg lola 16.40 Kravica Kalka, nsanka 16.45 Sne^inkei:Flok, risanka 16.55 Viome 19.00 Diievrnk. vrum^. Spori 19.55 SpaidoiiiH 7146 Iniervjti 72.40 Porořila. vruniií. Ipnn 23.05 Pok^ije^Mmiko,švedskiŠB 0035 Dnevnik 01.00 Infukanal SLOVENUA2 0630 Zabavni in loka fiijl 07.00 Infokaoidl 0830 Zabavni in t okanat 08.1b TVprodaja 08.45 Sko/tii« (^.55 Poleinapoiirpanja. oddaja 0 Ufizmu 10.36 20(eiNn:a/bor.iBkmovan)a Naša pesem, rlok. oddaja 11,06 lyiumaya/inni, oddaja IV koper n.35 aobos 12.05 IV prodaja 12.36 SlovKnski maga/in 13.00 AHS3fiO 13,16 IVnn^daja 13.46 VNXranjavkofesarsivu. reprjrla^a 14.06 NoijonieL kv. za EP. Slovenija Romunija, posneisk 17.05 Rokomeikv./a SR Slovenija-Avsmja. prtmos 16.45 Aileiskinfiung,preno.sj/ Ijiibt m» 2D,00 De^oesv2ia.6/13 2).00 frasier, 19/24 2)30 S ^porlna oddaja 22.20 SirehraiMrainfiuscde.3/17 23,00 Umeinosi g asbe in plesa 0035 DnevmkMifiittelV 01.06 Infokanal SLOVENUA 1 07.00 PoroiJila 07.05 Oobrojuiro OB.flO Porodila 08.06 Oobrojimo 03.no l^oroi^ila 09,05 Izpopomeiorbo:Nakmeliji 09.20 Risanka 09.26 IJvud,ono olroka, am. film 22.4 5 74 urvvfii^sr 23.05 Skrivnosííu oiok. nan. 23.66 Prijaielji, nan. 00.25 íeks9Skimo!p«li]ve,ndn, 01.15 24 ur. ponovitev 02.16 Nočna panorama 09.00 MiimaS, otročka oddaja, pon. 09.40 Vabimo k ogMij 09.4 5 Jesen ^i^jenja, r^ddaja za ireij» ^ivhei^skn nbdot^e 10.20 Viieospul dneva 17.00 Videosuani, obvesiila 17.55 Vabimo k oglpilu 18.00 V haroiomii z naravo, krnel odd. 18.30 Vidaœpoi diiL'va 1835 Ûnhovnlvrelsc FrancRaiaj. nadi up Mik m dekan. Smarino on Slovenj Gradcu 18.40 Vabimo k oglnlu 18.46 li SI na vrsu. mlailinska oddaja 19.26 Virlensiranr, obve^iita 19.66 Vabimo k ocipdu 20.00 1561. VTV magazin 20.2b Koliura. infiïmanvna oddaia 20.30 Zdaj. odd.za raioibano )tvl ents 2i.on gdiSkvladersvsavinJsíId SAlCSKiREGLJI.rpporiaza 21.25 Vabimo k u^iodu 21.30 Lokafni ulnpf^lja 10 okolice, informativna oddaia 22.15 Vidsospoi dneva 22ú^0 Udprta lema, ponovi lev 23.20 Vabimo k r^i^u 23,25 VideospoiďnGva 23.30 Videostraiii. r^hvesiil» 10.06 10.26 PONOVITEV OODM TEDENSKEGA SPOREDA 091)0 Mi§ iiiaS, otroSka oddaja, pon. 09.40 1660. VTV magazin 10.00 Kultura, informaiivna oddaja ^porini Sporina int.odd. ^porini gosi. Sporina udib^ja UHO Oulitjvnivmiec Franc Raiaj. narfiiipnikin dekan, Smanno pn Slovenj fîradcu 11.06 Vafiinio k oyledn 11.10 MINISTHSlO SIDI, pogovor v sludiu.Gost:dr.ANlin j UA.IUK, minisinr za linanc:!^ 12.10 Naj vi2a, yrsíje: ansambel Toneia tóa maniJodel teess 2 fîngitG Vriiovnàk Oonč 13,26 Zupsn/vami. pogovor. DonovilHv. (lOsl: IJURG /NIDAf{, >upan občine PoNa 14.26 16G1.VTV magazin 14.60 Kultura, informaiivna oddaja 14.66 Videosiram, obvestila 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 fi SI navrou, mladinska oddaia 19.45 PUPCUnris,ortlGiEljïKaima 7035 MfNISIRSKISTUi,pogovor GusLmag.ANDRfcJViZJAK, minisier ;a go^^podatsivo 7136 Vjdeosirani. obvestila © © 09.00 Oobrujuiraiiifonnativna oddafa 10.30 Vabimo k ogiKjIu 10.36 Zdâ[. oddaja ?ar8?giliano iivljenjG 11.05 Videospm diKva 11.00 Videosuani, obve^stila 17.55 Vabimo k ogledu IB.OO Regionalne nrjvice 16.06 lle^ťla zakladov, kvi^ 1B.66 Vidnospot drcva Î9.00 53.8fi|aDr?avMe9»sveti Republike Slovsiije. reportaža 19,20 Videosuani, obvesula 19.66 Vabimo k ogMi 20.00 Zupan ^ vami. knniakina oddaia. (losl Loj2p Pasedel. hjpan obi^ine ?3lec 21.00 Regionalne iKAic» 21.06 Lokalni ninp Celja m okohce, inlurmaiivna odda | a 21,16 Iz oddajO Dobro |uuo. Infor mali vna ndàja 23.15 Vabimo k rjgle«lu 23.20 Videostrani, obvestila Dobro jiiiro. ini.oditaia 10.30 Vabimo k oglfldii 10.35 /iipanz vami. pogovor vsuidiu rjosl:l(izepose(í!l.7upan obilne Zslec 1135 Virbii&poi ilneva 11.40 Dla zakladov, kviz 14.110 Videosirani. obvssiila 17.66 Vabaiiokogltidu 18.00 f^adi/a mlaik. mlarhiska odfi. 18.10 Vide ospoi dneva 18.46 Zdaj . oddaja za razgibano življ.'injR 19.15 Videosirani, obvrsula 19.55 Vabniokugledu 70J]0 1662. Vi V magasin 70.26 Kuliura.infonnaiivnaodrlaia 20.30 Spwuinoiek.âprïiria Kiformauvna oddaja 20.60 šporini gost. §poruia oifdaja 71.30 ^ova g iban ii:a, 1 n lo m nalivna oddaja. 3. IVinrp« 22.00 $ukliam zasonce,ndda[âQ ?ivljBnjuRomov.3. IV mrsla 7230 Izoddajetlobroiuiro 00.00 Vabimo k ocjledn 00.05 Vide0$tram. obvdstila SREDA, 6* junija SLOVENUA 1 06.16 Ddmifv) 07.00 PofoCila 07.05 flobrojuiro 08.00 Pwo^jla 08.05 Dobro juuo 09.00 IMIa 09.05 Koigrasemulan|a,BZ10 09.30 Risanka 09.35 Podslre§(e:Galfl 09.50 Grdi raček line, 16/26 10.10 ZlalkoZaklaiikoiDbbregovih Lahmje 10.35 Knjiga mene bnga 11.00 Ma^u 30 |[>i pozneje, dok. oddaja 11.66 l|iid|einzemlja 13.00 Pnroi'jia. Spon vreme 13.25 Umelniraj 13.50 Ddpeuposnki 11.00 Zgodil? I gsnov. dok. nldaia 15.00 Poroi^ila 15.10 Mnslovi 15,45 iolaprvakovII..26Z26 Ib'.lO Male sive celtLe 17.00 Novice, Spori vreme 1/.36 Z vami 1830 ^rebaricLoia 18.40 Medti Popi. nsanka 18.45 2plB|i^f, nsanka 19.00 Dnnvnik, vreme, ^urt 19.50 Sedm(peCat:^adkesan]B, dovenski film 2130 l^eltUivBabiCevitinagrad 22.00 Orimevj.vfyme.Sport 73.05 Dmizje 00.20 Z vaim 01.15 Dnevnik, vreme. Sport 01.66 Inlokanal SLOVENUA 2 06,30 Zabavni nifokanal 07.00 Infokanal 08.00 fVprodajâ 08.30 Zabavni infnkarial 09.30 IVpnidaja 10.00 Rnbar 11.00 Ruskiboio.ang.dok.senja 11.66 Panz: Trois (Ml, teuifinals, [Henus 1630 Mozaik 1/.26 Mosinvi 18.00 Ptro^ila 18.06 Kalejdifikop 19.05 Cefia.G/B 19.55 Šport 77.00 Nogoinui: kv. za [R f^miinija Slovenija, posnetek 23.45 Slovenska iHZ7Si;en8 110.35 Svaiba.pol|skilifm 02.20 Zabavni nifokanal pop 06.55 74 ur. ponovitev 07.50 f^mviriwitrř*, nan. 08.40 Neusmiljena srca, nad. 09.3Í1 Dvojno 7ivlj arije. nad. 10.Z6 TVprodaia 10.55 Ifube/GMnatrinia.nad. 11,50 Nejikrniljivnsri:c.nad. 12.45 Preverja no! 13.45 IVprorlaja 11.15 RicktLakR 15.U1 Ni!uknj|l|ivn srue. nad. 16.10 liubeZDO na trenili, nad. l/.OO Dvojno^ivijanje.nad. 17.66 74 ur. vreinii 18.00 N(?usmiljsna srca, nad. 19.00 74 ur 20.00 K(^l|iva ugMbiluv. am, lilm 2136 Ugrabl|8ni. am. nan . l.del 22.30 74 uríVD^f 72.50 Sknvriosiiii oiok. nan 73.40 Pniaiclfi. nan. 00.10 kraški m o? pos lava. nao. 01.00 24 ur. ponovitev 02.00 Nni^na panorama © 09.00 Dobmjutro,informativna rtfidaja 10.30 Vabimo k ogledu 1035 Sporim Loftk. športna inlormsuvna oddaja 10.55 Sporini gos L športna inlomiaiivnH oddaja 1130 Debela iakiadov,kviz 11.20 Videos poi dneva 11.00 VidDostram, ribvesdla l/,ôô Vabimo k ogledu 18.00 Mala potepania, nimška oddaia 3. TV mreřa 18,40 RcçtonaIne novice 18.45 V íiaraioniji 2 naravo, krimufska oddaja, pnnoviiav 19.16 Videosirani. obvesula 19.55 Vabintn k ogledu 20.00 POP CORN, kontaktna glasbena oddaja Gosijc: 20.55 f^eyionafne novii:e 21.00 Odprla tema. kontaktna oiJdaja. 3. fV mreh 22,nn Iz oddaj» Oobro Jima iniormsuvna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videosirani. obv»siifa PRIREDITVE Kaj - kje - kdaj VELiNJi v Četrtek^ 31. maja 19.30 Glasbena Itila Velonje. orgelska dvorana Končen Godalni kvartei Allegrid Petek^ 1. junija 1830 Dom kultura Velenje Stopinje na odru 2007 Zdključna produkcija Plesnega studia N 19.30 Dvorana Centra iVova Koncerl ob 25letnicl ŽePZDU Velenje ŽePZ GU Velenje 21.00 Mladinski centerVelenje Hdrdcore punk rock koncert Nastopajo North Lincoln (Zdruřane driave Amerike), Vou me and the atom bomb (Velika Britanija} in Russ Substance (Velika Britanija) Sobota, 2. junija 3.00 13.00 Atrij KSC Kmaôka tržnica Od 11.00 nafirej Velenjsko jezero Jadrelna regata za Jezerski pokal Slovenije 11.00 Cankarjeva ulica Lutkovna predstava: Izgubljene coklice 19.30 Glasben;) sola Velenje, velika dvorana Koncert nagrajencev 1. mednarodnega tekmovanja Drultva harfistov Slovenije in svečana podelitev nagrad 20.00 Mladinski center Velenje Improvizaciji ki sov Mamooti Nedelja^ 3» junija Od 11.00 naprej Velenjsko jezero Jadralna reuata za Jezerski pokal Slovenije Ponedeljek; 4. junija U.OO« 20.00 Mladinski center Velenje Družabno preživljanje prostega časa v MC ju 18.00 Mladinski center Velenje Resna delavnica $ Katarino Hip> hop 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert tolkalcev Glasbene šole Velenjezgosti Torek, 5. junija 17.00 Kulturni dom Šoštanj, preddverje Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše Sreda, 6. junija 1700 Vila Mojca Sredina peta-ustvarjalnica za otroke fn sterše 17.00-20.00 Mladinski cenierVelenje Ernina delavnica 19.0Û Glasbena šola Velenje, nial^ dvorana Recital • Irena Zdolšek (citre) 20.00 Dom kulture Velenje Končen ob 45. obletnici zbora Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ Petek, 1. junij 15.00 Športna dvorana Šoštanj Tradicionalni odbojkarski TUR Ml H GENERACIJ od 16.uren8prej Osnovna šola Šoštanj Prireditev ob tednu gozdov (dve gledališki predstavi za otroke, nastop Matjafa Dgrajenlka. risanje družin na asfalt, film, priznanja najbolj skrbnim gospodarjem z gozdom, razstave 19:30 K u it ur m dom Šoštanj Svoboda po domaće Nedelja, 3* junij 18.00 Stadion Šoštanj NK Šoštanj :GP Šampion (Štajerska liga v nogometu) Torek, 5. junij 17:00 Kulturni dom Šoštanj TÛRKOVA PETA ustvarjalnica ra otroke in starše Sreda, 6* junij 08:00 Kegljišče TEŠ Tekmovanje v kegljanju - leden upokojencev 16:00 Občina Šoštanj Javna obravnava okoljskega poročila za blok 6 TEŠ Zgodilo se je od 1. do 7. junija # # # • I. jiinga 1952 je bil usianovni občni zbor delavskopro&v^ini^a druslv« Svoboda Velenje, v okviru kalCTegři so delovîilc glas-benii Sola, kino, knjiižnica in ci-{Anica, mešani pevski zbor. dramska skupina in Ljudska univerza; prvi predsednik Svobode je postal lakraini direktiv Rudnika lignita Velenje Nesli Zgank. podpredsednik Rudi Mavsan tajnik pa Karel Vrečko; • v nedeljo, 2. junija 1957, ko so nadaljevali / udarniškim delom pri rcgulaciji Pake, so zaceli Ve-leiýc^ni kopali tudf jarke za vodovod v Velenju in Stari vasi ter urejali cesto skoa Velenje; •komandir Šaleške partizanske skupine iji narcnlnj heroj Miha Riilar Toledo je padel X junua 1942 v Loko\ici. ko jc skuhal to-§iii ranjenega soborca; • i. junija 1963 so pričeli s prosto voljnim deiom urejali osrednje velenjsko oirc^ko ijdíče; že prvi dan se je prostovtoljnega dela udeležilo Jjudi, ki so la Uan opravili 1967 udarniških dek> Vi lili un • 5. junila 1990 je koncem Cîore-nje v spremstvu sekretarrev za notranje zadeve in ljudsko obrambo Igorja lJavćarja in Janeza Janše obiskal predsednik takratne slovenske vtade Lojze Peterle: • vsoboto, 4. junija 19X3 so de-lavci gradbene dejavnosti R1:K lidvarda Kardelja Zasavje po Lreh letih dela na koli 42. na globini 4i)7 metrov, to je 42 melrov Počitniški dom v FlesI (Arhiv Afuze/a Velenje) p(xl morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Preloge; • 4.junija l99?so/aíelí prenovo velenjskega mestnega stadiona Ob jezeru; • 4-j«nua 1999 je VeleiijCanka Katarina Sreboinik skupaj z Juâio-afriCanom Pieiom Norvalom zmagala v ilnalu mešanih dvojic (irand slani turnirja Roland Cta-ros v Parizu; Katarina je prva Slmenka po Minií Jausovec. ki ji je uspel lak podvig: - 5. JuTitia 19X8 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Predneka v Zavodnjalt ustanom zbor Šaleški.^ ekološkega društva. -6.junija 1941 je šef civilne uprave /i\ Spodtyo Šiajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh premogovnikov in elekiram in ustanovil delniško družbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvaljala s pridobivanjem in z distribucij t» energije, torej ludi velenjski premogovnik s tcrmoelcktramix • icla 1961 jc v /ačelku junija Rudnik lignita Velenje v Ffesi dogradil nov pixitniški dom z 62 ležišči. ■ Prlpravt/a: Damijan Hijijič s* n a c^ i§ 1.1 a o H o. ^ Ui il n ov o 1 Koledar imen Maj (veliki traven) 31 • četrtek* Angela. Svetovni dan Sporta, dan boja proti kajenju Junij (velil(i traven) 1« petek- Fortunat 2e sobota-Erazem 3e nedelja • Pavla 4e ponedeljek'Frančišek 5e torek -Valerija Mednarodni dan otrok, žrtev vojne, dan krvodajalcev 6* sreda • Norbert Svetovni dan varstva okolja 1 • junij, ob 3.04 «šSip (polna luna) Nagrajena nagradne križanke, objavljene v tedniku Naicasdne l7.S.2007,so: Tinkara Smovrînik. Lipje 356, Velenje; Urška Terče, Meškova 1. Velenje; Cvetka Medved. Topo^Sicd lO^Topolšica. Nagrajenci bodoprejeli nagrado ^ilrn hMfiirtMTinrni Na osnovi sklepov 1. seje Upravr^ega odbore GZS SŠ OZ Velenje z dne 24. 5. 2007. se objavlja RAZPIS ZA ZBIRAM JE PRIJAV ZA PODILITCV PflIZMAMJ IN DIPLOM INDVACMAM V $AVIMJSK<>-ŠALEÍKI REGIJI ZA LETO 2006 Rok prijave: 29. junij 2007« več info na www.gzs-sí/oz_ve len je skladno 2 2B.. 33. in 76. členom Statuta GZS VABI K SODELOVAMJU handMato/kaffididatk». Id bi sprejsn Inhr u MREKTOIIJA/DIRBKTORICE SAVINJSKO-ŠALEŠKE MMOČNi ZBORNICE VELENJE. delovno rr^eslo s posebnirTii poobldstili fn odgovornostmi, za določen Čas. s 4 letnim mandatom in možnostjo ponovne izvolitve. Pogoji: - univerzitetna izobrazba družboslovne ali tehnične smeri, • najmanj 10 let ustreznih delovnih izkušenj, • aktivno znanje angleškega jezika, - aktivno znanje uporabe računalnika - Windows okolje. - organizacijske, komunikacijske in vodstvene sposobnosti, • poznavanje regionalnih gospodarskih razmer. Kandidati naj predložijo kratek program oziroma svoje videnje delovanja GZS SŠ OZ Velenje. Prednost pri izboru bodo imeli kandidati z odličnim poznavanjem regionalnega gospodarstva, dos^anjo vključenostjo v širSe regionalno okolje, z izpitom iz ZUP in s spričevalom ECDL(7 modulov). Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za določen čas 4 let mandata, s polnim delovnim Časom. Ponudbe s predstavitvijo vaših delovnih izkušenj, dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim programom, posredujte do 11. junija 2007 na naslovi GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENUE, Splošno kadrovska služba, Dimičeva 13. 1504 UUBUANA. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. IM^JISS Nagradna križanka HITEX Zdravo spanje Hítex d.o.o. Kidričeva 26 NC Velenje. Velenje Tel: 03 587 17 70 ínfo^hitex.sí, www.liitex.sí delovni čas: pon • pet 8-20; sob. 8-17 OTVORITVENI GOTOVINSKI POPUST-15% Popustvelfalev poslovaliiki Velenje do 15. 6. 2007 V podjetju Hítax ň drugo úfiselietje pomagajo do boljšega spanja vse tisočim kup cem iz Slovenije in tujina. Pri svojem dalu S9 trudijo čim učinkoviteje reševati pro* blems ljudi, ki imajo tažave s spanjeni In s t9m optimalno zadovoljiti njihove potr^bs in zelje. Kar se zavedajo pomambnosti dobro iř brane postdljejdlijo svojim strankam ponu* dfti kar najbolj celovito ponudbo Izdelkov za zdravo spanje. Njihov prodajni prograiT] zajemajo \dl\lli in vzglavniki iz latexa. lessća iz hladno pen jene pene. leNsna dna- hftol-lexi. kašmir merino posteljnina, antirevmat* ski pripomočki in postslje iz masivnega l9sa. Veliko pozornost posvečajo nepo^ed-nemu svetovanju sirankam. kajti prav to je pri izbiri odgovarjajočega ležišča za vsakega posameznika še posebej pomembno. Ker je na voijo već dodelanih l^išč z različnimi trdotami. SI jih fehko izberete glede na vašo telesno konstitucijo in glede na vaso lego spanja.Vabljeni slev njihovo poslovalnico v NC Velenje, kjer so vsi izdelki razslavljsni in jih je možno preizkusiti. Strokovno usposo bljeni prodajalci vam bodo pomagali najtire-Šitev. ki bo vam in vasi družini prinesla zdravo in udobno spanje. Nagrade. 1.latexvzglavnik4ÛxôÛv vrednosti 27.9D evi. 2. rogljiček v vrednosti 18,90 evr 3. ledvični pas v vrednosti 1190 evr. n A lil o v I. K J I; CETRÏÏK, 31. moío ô.QQ Dobro jutra in veselo v nov daa* 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.4SD8na$nji kuluirni utrip; 8.00 Policijski nadeti; 8.30 Poročila; Policijska kfonikd;9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpij^ega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poro* Qfa; 15.00 Aktualno; 15.3D Poročila. 16.0Q Kdaj.kje.kaj: 16.30 Porools; 17.00 Zdravniški nasveti; 1745 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svfde> nje. 898 17 50 - Naš čaS: pravi telefon za pravo reklamo! PEÏÏXJ. [unijo 6.00 Poz(]rav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poroolo Avto moto zveze Slovonije; 730 Poročila. 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni i/trip; 8.30 Poročila; 9.00 GospodarsSu utrip.' 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenjo; UDO Pozdrav : 1410Ma današnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila,-16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti* 18.00 frekvenca mladih: 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 7. jvnijo 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poro-QÍa; 6.45 Na današnji dan: 7.ÛOHoroskop;7.15CestneinfQrmacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Porosla; 7.45 Oarašnjikullumi utrip: 9.00 Polepšajmo si sobotno jutro: 8.30 Poročila; 9.30 Poročile; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poroala 15.00 Aktualno: 15.30 Poroâla; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 V imenu Sove; 1&00 Rock šok; 19.00 Na svidenje NEĐEUA; 3. jumla 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Pony Dia; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Ouhovna iskanje; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kultu mi utnp; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na dar^alnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Vrenje: 16.00 Glasbene novosti 16.30Poročila, 17.00 Minutez domačimi ai^ambli.-18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK. 4. [unîia 6.00 Dobfo jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poro-Qla;6.45Na današnji dan: 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne infomiadjo-poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdiav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kja.kaj; 16.30 Poročila: 17£I0 Ponedeljkov spoa 18.00 Glasbena lestvica: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje TOREK, S. |uni|a 8.00 Dobro jutro in vesalo vnov dan; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop: 7.15 Costne infomiacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poroćtia: 8.00 Ka dogaja; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila. 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Pi> ročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročna: 16.00 Kdaj. kje. kaj: 17.00 Naši kraji in ljudje: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje SREDA. 6. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan: 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop, 7.15 Cestne infonnadje Avlo moto zveze Sovenije; 7.30 Poročila 8.00 Televa je vaša. rešitev je nala; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav: 14.10 Na danasnj dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15,30 ^ort; 18.00 Kdaj. kje. kaj: 17,00 Vi in m 18.30 Poročila.' 19.00 Na svidenje. OBLETN/CÍ... AU KOTNAGfiADO! | \ So stvari, kijih lahko ponudi U dobra banka. o banka celia Porabe gort^ 4,7-9.31/100 km; emisÇa CXD,: 224 g/km. SikaJeámboUčnd. www.ford.8i Nekaterih stvari ne morete razumeti, če jih ne preizkusite. Izkoiistite posebno ponudbo Ford Foousa v času Ford flote: • 4-letna garancija • TDCI motorji • Bogato opretTîljen avto po prijazni ceni Ford Focus Ambiante: klima, 4 vamostne blazine, ABS, daljinsko centralno zaklepanje, električni pomik prednjih stekel, prednji meglenki, CD radio, ISORX pritrdišča... Posebni pogoji ob nakupu velj^o le do 29. junija 2007, že od 12.229 € (2.930.568 SIT) Ford Focus Feel the difference Ford flota AC Mlakar 6.6. in 7.6. 07 fimíM^jHím dmtiroJim, Oesta Simopa Blatnika 18. Velenje, tel.: 03/ 898 56 70 OBVESCEVALEC DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom 031/443-365. tllKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovslnica ZAUPANJE la vse starosti, brezplačno za rnlatle ženske. Gsfn; D31/50W95. GSM: 031/836-378, tel. in faks: 5726-319. OEKLE, ČB resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeniš, pokliči na gsin 031/836-378. SIMPATIČNAinpreprosta S&^etne ženska, zapoiena, žeii spoznati moškega do 54 let lahko turli z dežele. Resna zveza. Gsm: 041/248-647 ali vvww.su per a fan si. SI SAMA ali pa ne. ti Abraham ni v napoto, si želiš diskretnih (čustvenih vezi? Pokliči gsm: 041/954-164. zvečer. VOZILA FIAT BRAVO 1.4 SJ. 96. rdeče barve, smešno Dkno. rdeče barve, redno servisiran. ugodno prodam. Gsm: 031/522-H2. FORD ESC0RTJ.4 ilash. 1.97. rdeče barve, redno servisran. 5 vrst. rag. do 8.2.2008. prodam. Cens: 1000 evrov. Gsm: 041/855-591. SEATCOROOBO. SDJ 1.9.1. 2002, srebrnCKnetalne barve, z dodatno opremo, prodam. Ssm: 031/650431. RAZNO ELEKTROMOTOR. 3 kW. 1400 obra- malí OGLASI tov. prodam za 65 evrov. Gsm: 031/649-504. STEXL0KERAM1ČN0 ploičo (ZS 210 Gorenje), el. škarje, novi trosed. TV Borenje 71. lOO-liîrsko kovinsko cisterno. dva 60-titrska hrastova soda in ki;hinjsko napo. prodam. Gsm: 031/691407. DVA SODA, lesena, rabljena, prodam. Tel.: 58-92-249. ALTERNATOR BMW za motorje M54 (2.0.2.5 in 3.0Í. letnik od sept 2000 naprej), brezhiben. Cena: 130 evrov Gsm: 041/692-995 KUHINJO 2 vsemi vgradnimi aparati, ugodno prodam. Gsm: 031/858-708 PRIDELKI BOROVNIČEVEC. medenovec ter več vrst jabolčnika in 2ganja prodam. Gai^: 041/344883. PRIMORSKA vina cabernet sauvig-non. barbera, beli pinot sauvignon (-kiet: íehovin - Štanjel), prodam. Velenje« Koňovo, gsm: 031/749-671. ŽIVALI TELIČKO, sivo-rjavo. staro 1 leto, prodam. Tel.: 5-895-108. JAGNJETA 2a zakol ali nadaljnjo rejo. prodam. Tel.: 5-881-646. OTROŠKA OPREMA VOZIČEK Peg Perego (marela), avtose-dež Grevi, otroški sedež za kolo. otroško posteljico, trici kel in nosilec za prtljažnik Citroen Xara. prodam. Gsm: 031/881^55. RACMANOVE plenice prodam. Gsm: 041/45a531 PODARIM DVE GOVEJI strojen! koži podarim. Gsm: 031/650481. NEPREMIČNINE PRODAMO BIVALNI VIKEND V LEPI NJIVI PRI MOZIRJU Tlorisna veEkost 43 mZ, velikost parcele: 600 m2, leta izgradnje: 19BB. Cm: 72.000 EUR INFO: tel. 041 624-775 PRODAMO BIVALNI VIKEND V BOČNI PRI GORNJEM GRADU Tlorisna veHcost 43 ni2, velikost pamle: 1711 mZ.letoizgradr^a: 1968, leto prenovo 2003. Cena: 120.001) EUR INFO: Id. 051-307 035 KOMimUNO PODJETJE VELSnje d.0.0. Pogrebno pokopsHika dejivnost Koroška cesta 37 b, Velele «A POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ÍKALE SMO EDINI. 10 IZVAJAMO V CELOTI: - P06REBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE "PREVOZE POKOJNIKOV • NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE • MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 S3, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. čfankd skupine ^ UntÛedtQoi^) «nw.bs-ujl k' rr N' Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spostovanl zavarovanci, obvelcsmo vas. da jetel: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je 2aradi bolezni ali poškodba ogroženo življenje in je potrebno takojšnja ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pooioč. Pogovora na tej številki snemamo. Za informa- DEŽURSTVA cije v zvazi z reševalno službo kliaie na telefonsko številko 8996478, de-hjmo shjzbo pa na 899&445 Lekarno v Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in di-zavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do U.OO. telefon 898-1880. Zoboidra vnikl: 2. in 3. julija Vesna Pupić Gabersek. dr. dent med., {delo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova IZO Velenje) VeteHurska po ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četne od 13. do 17 ure. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravno MOta Velenje Poroke: SO letnico skupnega zakonskega življe' nia sta praznovala Štefanija in Pavel Žerjav iz Velenja, šlandrova c. 2S. Senad Hodžic. Šentjur, Svetinova ul. 5 in Šelja Avdić. Šentjur. Svetinova ul. 5. Marjan Merzlak. Šoštanj. Aškerčeva c. 5 e in Vida Kleman&č. Šoltanj. Kdiuhva c. 3; Anton Vuzem. Velenje. Koželjskega ul. 1 in Simona Hrovat. Radeče. Na Jalovo 27; Peter Likeb. Ve^ liki vrh 39 in Simona Paradiž. Havne na Koioškam. Javornik BI; Samii Velič, Avstrija. Frankanau-Unterp in Mir zeta Husejnovič. Velenje. KozeljskoQa ul. 7; Goran Bojčevski. Celje. Kersnikova uL 32 a in Barbara Ravnikar. Celje. Kersnikova u I. 32 a. Smrti: Ivan Burger, roj. 1933. f^azarje. Cvetlična uf. 18; Silvana Gorjanc. roj. 1961. Velenje. Goriška c. 51; Silva Simonie. roj. 1934. Celje. Na zelenici 13; Jožefa Ramsak. roj. 1927. Žalec. Galicija . št. 65. ONESNAŽENOST ZRAKA Vt8dnuod21. mdja2007do 27. maja 2007 niso povprečne dnevne končan-tfâcije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje. občine Šoštanj in otkine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24ijme koncentracije 125 mikr&g SÛ2/m3 zraka. A/£Sm OSČm VBtINJB URADZA OmUElNPflOSmR tVIAKSItVIALIVE URNE KONCENTRACIJE S02 od 21. maja 2007 do 27. maja 2007 (v mikfo^ S02/m3 zraka) mejna vrednost 350 mikrcy^ S02/m3 zraka AscroLošk.0 svecovAOje Roki s, Kardeljev trg 2. Velenje 09014 24 45 Cena 1/min. Za uoorabnitie mobitela. de{]itela Jn izimobiia. MESTNA OBČINA VELENJE - sporočilo za javnost Občinska uprava MO Velenje posluje vsako prvo soboto v mesecu Odkar je v vezavi Uredba o spremembah in dopolnitvafi uredbe o upravnem poslovanju, je vsaka prva sobota v mesecu delovna tudi 2a uradnike velenjske občinske uprave. Tako je Mestna občina Vetenje svoja vrata za stranke v soboto prvfč odprla 5. maja 2007, kakšno zadevo pa bodo občanke in občani lahko opravili tudi to soboto. 2. junija 2007. Ob sobotah so občankam in občanom na voljo splošne informacije, dvignejo lahko obrazce, oddajo vlogeali plačajo takse. Mestna občina Velenje bo odslej poslovala vsako prvo soboto v mesecu oziroma drugo soboto, kadar bo prva padla na driavni praznik ati kateri drug z zakonom določen dela prost dan. Od 1.5.2007 so uradne ure Mestne obči ne Velenje: • ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 8. ure do 14.30» • ob8redahod8.do18.ure. • obpetkfhod8.do13.ureln « vsdko prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. ROMlEftDANSKlAVAKeiUAlBOHI» v ndustrijski prodajalni Na Balkanu lahko bolje obrnete svoje prihranke. Na rastočem balkanskem trgu je trenutno dciîro obračati denar. Strukturirani depozit, katerega obrestna rnera je vezana na gibanje vrednosti k^arice visokokakovostnih delnic izbranih podjetij, ki delujejo na Balkanu, vam poleg zajamčenega izplačila glavnice ponuja možnost precej višje obrestne mere, kot jo imajo običajni depoziti. Le ta je namreč navzgor neomejena. Minimalni znesek vezave: 1000 evrov. Čas vezave: do 9. julija 2008. Informacije: 080 88 00 Bâoà Austria Crednannah (^ubijana, $martin&kí 140, L}d)l|ana BanLVVustria Creditanstalt IZORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE! « pestra ponudba pohištva za vse bivalna prostore - popust^ hitri kradit,takojsnja dobava ' promocijska ponudba novih spalnic DORINA v delno prenovljenem razstavnem salonu na Polzeli GqR/iNr Pohiltvena ndutbij« d.d. Polzela, PcM» 1701 Induttríjaka pradij«!i>i; 03/7037130.03/ 70 37131 hfo^ganiTUi www.garantti Izbiramo naj osebnost meseca aprila Kupon za naj osebnost marca Glasujem za_ Obraztolitev_ Moj naslov Bralci Našega časa in poslušalci Radia Velenje i/birale lelos naj oseb nosi i posameznih mcse-cev, v mesccu dcccmhru pa bomo i/.»ied /.iiiaijavalccv posameznih mesecev l/brali naj oseb-aosi leta 2007. Tremiliio izbi- ramo osebnost, ki je najbolj zaznamovala mesec april. S kuponi, ki smo jih objavili v prejšnji številki, ste na lestvico uvr-Slili irenerja rnkomciašic Bojana Požun». riorisia Simona Ogrizka in predsednika kluba Bojan Požun^ trener rokometašic (po sedmih leiih je vrnil rokomciasice nazaj v prvo ligo. dober in priljubljen pedagog, razumevajoč ...) Simon Ogrizek, florist (mednarodno priznan sodnik floristike: s svojimi aranžmaji sodeluje na številnih prirediivah: odlično je izpeljal dobn>delno dražbo cveiličnih aranžmajev na cvetličnem sejmu ... ) Marjan Knez, predsednik kluba športnih navdušencev Šmartno ob Paki (prizadeven društveni, športni in turistični dclavec, velik ljubitelj p' v centru Nova in v blagovnici Standard - v slední prejmete tudi nagradi: Nataša Blazinćić, Šalek 103, Velenje in Marjana Terce, Cesta IV 19, Ve-lei\je. 30 let spominov in prijateljstva v soboto, 26. maja, dan po dnevu mladosti, smo sc na OS Miha Pinlarja Toleda zbrali nekdanji učenci vseh štirih razredov gencracijc 1976/77. Naša sošolka in sedanja učiteljica na šoli Jana Dervarič nam je s svojimi učenci pripravila prisrčen program, v katerem smo sc sprehodili skozi spomine na Rastejo trave Iv mfsU.... sprejem v pionirje, otvoritev spo- menika Mihu Pintarju Třv ledu. po katerem se šola imenuje, nekatere zanimive podatke o številu otrok (da smo v najbolj plodnih letih imeli na šoli več kot 1100 otmk in je bil kakšno leto na razredni stopnji pouk v irch izmenah najbolj pa smo se vrnili v šolske klopi, ko smo se sprehodih po razredih. Ka dan so privreli utrinki, zgodbe in anekdoie. spomini ua učitelje, ki so iz nas naredili 'spodobne državljane Srečanja sla se udeležili dve razredničarki - Jelena Pc-čovnik in Iva Oštir (Magda Žist in Marija Bon sta poslali pozdrave, ker se srečanja nista mogli udeležiti), s katerima smo nekateri kramljali kar dolgo v večer. Ta se je namreč nadaljeval v restavraciji Jezero • ob dnevu mladih (!!!) in kulture, plesu in rajanju v ritmih 'Kako Je ffjepo \ijjeti le opel... / slavili ruke na t\úja ramena ...' ter petju našega sošolca Matjaža Ograjenška - kot da smo se kol osmošnici razšli šele včeraj. Hvala tebi, Jana. in vodstvu šole Mihe Pintarja Toleda. V upanju, da se vidimo na šoli čez pet let. in v želji, da ostane laka (le prenovljena), kot nas je pospremila v svet. Alenka Šale j Življenjske preizkušnje ji krepijo duha Najstarejša prebivalka Zgornje Savinjske doline praznovala 101. rojstni dan Vida Pariš sc je rodila davnega leta 1906 v Srbiji, svoj drugi d(mi pa je našla v Ciomjem Gradu, kamorsejeprimožila. Zadnja leta preživlja v C^entru starejših občanov in rada pove, da imajo kar precej zaslug za časlilljivo slan)st, ki jo je dočakala. lepo urejene razmere v domu, Jubi-latilka je za svoja leta izredno čila in zdrava in očitno je. da ji življenjske preizkušnje krepijo duha in vlivalo mrjči. Najstarejša prebivalka /gornje Savinjske doline je bila dt)lga desetletja aktivistka Rdečega križa. zait3 veijame, da se vse dobro v življenju vrne. Čeprav je včasih usodo težko razumeli; tako je bilo, koje pred meseci pokopala enega od dveh sinov. zalo je vsak nov dan radtîst. z^ katero je potrebnjî biti hvaležen. Takšna je Vida Pariševa. Ničesar ne pričakuje in z vsemi je v čudoviti harmoniji. Ne zmanjka ji do-bw volie in prav posebno prijetno zna izkazovati hvaležnost za vse prejele dobrote. Ob jubileju ji je čestitko pt^slal tudi predsednik dr/itve dr. Janez Drnovšek, z <3scb-Qim obiskom pa jo je počastila ministrica za delo, družino in sjinii jedmi predstavile kmečke ženske od Solčave do Mozirja. Resnici na ljubo je treba povedati, da je težko še kje na enem mestu najti toliko raznolikosti in i/yirne kulinarične ponudbe. Ženske so se iz-kazjiJe in dokazale, da je zgornje-savinjska kulinarika, ki ima izvor v tradicionalni kmečki kuhinji, dovolj raznolika in kvalitetna, torej primerljiva s kulinaričnimi območji bolj zvenečega imena. Pri tem izstopa zgornjesavinjski žehv dec, je prepričan dr. Stanislav Renčelj, vodilni slovenski strokov- njak s tega področja in predsednik komisije, ki ocenjuje kvaliteto želodcev. »Nobena mesnina v Sloveniji nima lako dolge zgodovine kot prav zgornjesavinjski želodec, ki sodi v sam vrh suhomesnatih mesnin. Znano je, da so ga že pred več kot sto leti jedli tudi na cesarskem Dunaju in se v kaJcšni imen lini hiši takratnega časa, in brez pretiravanja lahko trdimo, da prav želodec združuje kulturno dediščino Zgornje Savinjske doline«, je ob razglasitvi rezultatov ocenjevanja med drugim dejal Rcnčelj- Po njcgiwem je bistveno ohranili profesionalni odnos do izdelka, saj tržna prodaja terja višjo kvaliteto. Nesporno namreč je. da je raven kmečkih turizmovv dolini dosegla tako zavidljivo raven, da si ne morejo privoščiti, da bi postavili na mizo slab želodec. Po rezultatih sodeč je bila letošnja letina izjemna, saj sc v vsej sedemnajstletni zgodovijii ocenje- vanja ni zgodilo, da bi kar šcsi Izdelkov doseglo zlato kvaliteto. Poleg zlatih so podelili še štirinajst srebrnih in dvajset bronastih plaket, skupaj pa jc bilo letos ocenjenih kar štiriinpetdeset žc-lodcev. Vrhu nec pri-reditvc jc bila brc/ dvt)ma predstavitev knjige o želodcu in ostalih jedeh Zgornje Savinjske doline. Izjemno bogata knjiga presega kulinarične ok\ire. saj sta avtoija s pomočjo mnogih sodelavcev celovito opisala številne zgornjesavinjske šege in posebnosti, zalo je publikacija trajen dokument o dragoceni dediščini tukajšnjih ljudi, kol je plastično poudarila predsednica Združenja Vitla Orlovič. S knjigo Žeiodec in jedi Zgornje Savinjske doline so Rečičani postavili trajen spomenik kulinariki celotnega območja Opise jedi spremljajo skrbno zbrani recepti in bogato slikovno gradivo. wNaš ciJj je povečati prepoznavnost jedi in nadgradili ku-linariko do tržno zanimivih oblik. Prav želodec je prispeval h kulinarični in turistični prepoznavnosti Zgornje Savinjske doline. Za uspešen turizem je potrebna do- bra osnovna ponudba. V skupnem nastopu morajo priti do izraza prave vrednote, le tako bo ob strokovno podprfi promociji imela zgodba svojo pravo veljavo,« sta prepričan avtorja knjige Marija Bezovsek in dr. Stanislav Renčelj. ■ Edi Mavric • Savinjčan