Tim luut cootanu_______/ AdvertialnK MtlUr.. ^.^....... Matur oUmt Uun Ad»ertiwn| —\ PROLETAREC J E DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice MaM 4i»fffr OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2243 KotnnJ m moodrlM nuiift, b, l'*»7, at th t poai ofkrr at Uh«, 111., undrr li.« Art nl (-o.uirw ol M«iik 5, 187«). • PROLETAREC, December 12, 1951 Published Bi-Wwkly at 2301 S. Lawndale Ave. >611 LETO — VOL. 46 zed. dr2ave V valovih splosne korupcije in politične zmede flTAJTE v Iej številki V času Kefauverjeve senatne preiskave se je predstavilo iavnosti zqolj raketirie in koruptne policijske uradnike. Ker so bili javnosti predstavljeni po televi- članek o stanju natega časopisja i i/i, ie ta preiskava postala "senzacija". Odkrila pa ni \ Ameriki Pričenja se na prvi i . i .x , m • _j «» strani. Dalje članek o Sloven- kajpada nič novega, in fudi pomagala m dosti. skem ^i.vtkem ienlru lla dru. Se bo// značilne so sedanie preiskave, ker pričajo k« strani, razpravo o histerikih, javnosti o širjenju korupcije med uradništvom zvezne ki 54 svoi° laklikw P«tisk«J« »vet * »f iiKI'urmul »ihti a ^naioiiH« >t»i v/ade in v vladah posameznih držav. I KOMENTARJI! • • Zbira in presoja urednik Z BETHLEHEMA pa do kra-j pastirje in par ovc, pa se jim jev, kjer so sedaj vsekrižem po zdi sličica popolnoma brezpo-svetu trgovska središča, je bila membna in jo zavržejo. Pištola, nekoč dolga pot. Prodajalen, ka- to pa je nekaj! In deklica se ve-krsna je npr. v Chicagu Mar- seli zale punčke, oblekce in kar shall Field & Co., takrat niso nevarnost nove svetovne voj- poznali: Zdaj jih imamo že dol ne, notice iz upravništva, . W|go pri nas, v Angliji, v Franciji in še marsikje. Nekoč jfe bil božič nekak praznik upanja v od- drugega takega, zgolj materijal-nega je še pod drevescem. Tak je dandanašnji božič v tistih krščanskih deželah, ki so imovite. Posebno na piki je v sedanji preiskavi zvezni dav• »o na tretji strani, komentarje čni biro (internal revenue bureau). Odkriva škandal za !nvse ^la,eliispi?4e' J»P®lnju- _____ ........... _ AMiPOTftl-f .. . *L -J i n j . ■ , . • a . jejo to številko. Gradivo v nj rešenie 7dai na i p knmnmiuii AMERIŠKI diplomatski in Škandalom. Dognala ,e, da sega korupc./a celo v na,- jf vredllo. dtl M prlporo4lte Jv SwilL^eSI k~kl *tab v IU,'Ji i- z via- vis/e krone. Pomožni generalni pravnik (assistant at- jčitanje tudi drugim. 1——^ — }orney general) T. Lamar Caudle ie bil na ukaz predsed nika Trumana odslovljen. Caudle ie imel v področju tudi tisti, ki so v duhovniških plaščih, mislijo ob vseh takih do krščanske stranke Alcide de Gasperija čezdalje bolj nezado- POGAJANJA ZA PKEMIKJi:. s katerim naj bi se končalo vojno v Koreji, se vlečejo i? od minulega poletja. Zastopniki Združenih na davčne zadeve. Njegova naloga ie bila prosekutirati Mdlill fOTItl V6(Jl10 iste korporacije in posameznike, ki vlado goljufajo na dohodninskem davku. Toda preiskava je dognala, da je Rlflllj V k Of IS t bil Caudle z nekaterimi teh kršilcev v zelo prijateljskih . stikih in bil njihov gost na dragih potovanjih in v rezor- V6l6pOS6Sf VOltl praznikih zgolj kako si zvišati | voljen. Dali smo ji v pomoč od dohodke. V pridigah pripoved u-1 konca vojne in mno^° že tudl jejo, kako je bil Jezuščok rojen med v°jno stotine, milijonov do- v jaslih, med ubožnimi pastirji in med ovcami, ki so jih pasli larjev v gotovini in navozili smo ji žita, strojev, blaga in ne Koreje ter Kitajske pa odgovarjajo, da se zastopniki Z. N na kon- 9a vreci 12 S/UŽDe, oosebno KO $e /e izvedelo, da je tovilo, da se število takozvanih varnosti za svojo kožo, ne beži ferenci obnašajo kot zmagovalci in vsled tega skušajo ukazovati na- Zaudle V enem slučaiu vzel oet tisoč dolariev "prOVl'zi- druiinskih farm znižuje, dočim kam med pastirje in ne v nji- i_a ' • ■ ctotf I IA \»nl A \coct oi? Ve« c*/ % ~ hnv» illAvn PnmaitniA O; .. .. In kako sta njegova mati ter druglh P°trebščin, pa se nikjer njegov rednik pobegnila, da ga mc"e pozna; , „ ' rešita pred Herodom. Toda ka-' Namre6 ne med ljudstvom. A- mesto da bi se pogajali. Medtem se bitke nadaljujejo in število žrtev se veča na obeh straneh. Na sliki sta ameriška zastopnika na teh pogajanjih. admiral Turner in general llodes. v ne meriška živila vlada proda, čeprav jih od nas zastonj dobi. Drugih dajatev pa se polasti razred trotov, ki je po mnenju a- Ščuvanje v tretjo splošno vojno pod zavajalnimi gesli Kaj naj bi bila "preventivna" in "osvobodilna" vojna? — Mnogi ljudje na najodgovornejših mestih svetovnemu miru in vzajemnosti najbolj nevarni •n i v. , « • • . .i . • • i. , | se število veleposestev, ki so o- hove hleve. Pomagajo si v . ....... , 'e cd človeka, ki ie bil v preiskavi radi premalo pla- bratovana po načelu masne pro- dobje ako ga le morejo doseči merisklh kapitalističnih ekono- Čanega dohodninskega davka. »dukcije. veča In ta. ki že ob- Za pokoro jim ni. Rajše jo dru- mov tako len ln *»rokopiten, Čikaški odvetnik Abraham Teitelbaum ie o red so- st°je- P°ž»rajo vase male farme gim nalagajo v "nagrado", ker da se more zdramiti iz sred-oaverniK Moranam leireioaum /e prea se- .. . i n .. T ' . njeveske miselnosti. Ameriški natno komisiio pričal, kako mu je par Hudi (navedel asu nPr je imela škot-;je trgovina ' reporterji pravijo, da se razlika te imena), ki imaio vpliv v davčnem biroju in justič- TnTZ zi,nvl"°^ejsko v * T DD ^ slojem, ki živi v aristokrat- n^m nrlrlolL.. „__' . j ;armo al» r,anch» kl lc to po- VERSKI PRAZNIKI — in dr- skem luk-uzu, pa med onim, ki nem oddelku oreti o, da bo moral vsled premalo pla- letje prodala ameriškemu farm-lžavni, kar se tega tiče. so dan- je razcapan in lačen, v maloka- canega dohodninskega davka v zapor, a se mu lahko skemu sindikatu za vsoto 18 mi- danes stvar trgovine. Na božič iteri deželi pozna toliko kakor izogne in bo vse poravnano, če plača pol milijona do- JlJL°no.v }lSOČ dolarjev !lahko. razdaš daril kolikor mo-jv Italiji. Zato ameriški uradni- larjev podkupnine. Teitelbaum je bogataš in davčni biro ga tirja za $125,000 premalo plačanega dohodninskega davka. Teitelbaum pravi, da ie bil to vsoto pripravljen plačati in oa 5 cc odstotkov kazni povrhu, toda ker se ccjsnja Obsega 812,000 akrov, torej to- reš ali hočeš. A je veliko tudi ki v Italiji obupujejo nad našim liko kot je velikost kake male takih ljudi, ki bi z darili radi planom, ki ima namen dvigniti dežele. Za skoro dvajset milijo- postregli, pa nimajo s čem. Mor- življensko raven navadnega člo-nov dolarjev mora biti že pre- da se kdo izmed vas — ako ste veka. ker Vidijo, da si z našimi cejsnja farma! bili iz revščine doma — še spo- dajatvami pomaga zgoTj imo- V minuli svetovni vojni so razne vlade uporabljala vse sorte voJno »zgubilo, kar se njegovih ambicij za nadvlado nad svetom tiče. Zdaj je Japon&ku pod a-meriškim vplivom politično in ekonomsko ter se nadeja lepših ni udal' pritisku za podkupnino, je davčni biro z justič-nim oddelkom podvzel proti njemu tožbo, katere namen gesla, da navdušijo z njimi; svoje vojake in prav tako civilno prebivalstvo. Enako v prejšnjih vojnah, celo čestokrat v takih. razi. To pa naj bo naloga Zed. dr- ki so nastale popolnoma iz im- dni' ko se Sovjetsko zvezo po-perialističnih nagibov. V davni prošlosti pa so rabili gesla o o-brambi vere in borbe proti "kri-vovercem". Nastajale so tudi radi ljubosumnih vladarjev ali česar že. A po novem pa vlada ne more v vojno razen če si dobi oporo mase. ali pa ako je njt»-na dežela napadena. Japonska sc "dobro izmazala" Tako npr. je Japonska dne 7. decembra 1941 z napadom na Pearl Harbor, in s svojim bliskovitem prodiranjem v razne • » . kraje v Aziji proglasila svoje!Za ™r In da praV radl 50 >rJ„iLI za tako v°Jno ne zato ker jo hočemo, oziroma da bi jo oni Ameriški kapital je industri- PlakanJe matere, ker je viti sloj. masa pa je prezrta. In aliziral agrikulturo tudi v dr- vedela' kaJ koPa "jenih otrok vendar ima Italija katoliško . , . . . , . . , . žavah latinske Amerike in na Pričakuj® 06 Miklavža, pa ga ni; vlado, prav takšno, za kakršno fe, da se qa kaznuie Z visoko globo in Z zaporom ob Havajih. Malih samostojnih mo8Ia založiti, da bi jim na skri- je v zadnjih volitvah z vsem svo-enem. kmetovalcev je v tej deželi in Vaf V P^"0 razložene peharje, jim cerkvenim aparatom agiti- Teitelbaum ie bil v času Capo nojevega g angbštva v , k^rkoli ™>nopol v agn-j Pri ral oče. Ampak kaj pa Chicagu njegov odvetnik in s 13^33, Zveza Jf^n^ lastnikov restavraciji v Chicagu mu plačuje po $125,000 leposestnike, ki so bili v onih na leto, da iih varuje pred unijami. Na podkupnine se dobro razume, pozna sindikate raketirjev in mnogi ga žav. In res je v njih mogočna najemajo, kadar imaio opraviti z oblastmi. Ko so ga dneh večinoma grajičaki, šiloma odpravljali in njihovo zem- v vojni industriji in v graftih, pa svojim otrokom v obliki božičnih daril nalože pod božična ti ljudje vedo o bedi? Niso jo o-kusili, revežev se ogibajo in žive v kinču ter razkošju. Drugič, mar ni sam Bog tako uredil, da "dajte cesarju, kar je cesarjevega. in Bogu kar je božjega" — .... - - - _ __.. „ a _ . . reveži pa naj čakajo večnega iz- struja, kl tisci v tako vojno reporterji vprašali, čemu se je šol pogajati v Miami v nazaj novim veleposestnikom ki ,formo z vso °Premo ala Hopa- veličanja. Usti^ mogotci^vSrazredu3staregn Fl°"di ' " ^aio vpliv V davčnem biroju ter * obdelujejo z najmodernejši- . . . , . ZANIMIV je svet H zanimiv usii mogoici v razredu starega . a ,, JL r . , . . ' mi slroji tcr s kODO naj™™. ^vete podobe dajejo le je nauk. odlašan v krščanskih reda, ki smatrajo, da jim bo mo-1Y l^tičnem oddelku ZO poravnavo glede sitnosti z dav- j J OP° naJemm še stare matere i babice) svo- cc rkvah samo na božič ljo medse razdeljevali kjerkoli dr«;vesca P°leg drugih stvari so uspeli, zdaj pa jo prodajajo lfudl lgracke-pistole, puške, uni- ....... , I Jim vnukom. Gledajo na pil- ljudem na zemlji, ki so dobre Tudi pokojni casmski magnat dku Jczušcka v jaslih, kletxxc' (Konec na 4. strani) f-—---------- najbolj privlačno geslo, "Azija goče sedanji naš ekonomski si- kom, ie odgooril: "Ako te ustavi na cesti policaj in ti StSi^S^iH^da vor'45 mHLr?uro dfr ? * wu.^ Ran. vjetska tiranije. Vsi .ti, ki nas dotltnemu kralu ne ye* kot po 25 m»b vei* se boš dolh Hearst, ki jc dne 14. avgu- ]%T | • ♦ ■ pripravljajo v to takozvano nadaljne sitnosti najlaglje odkrižal, če mu stisneš dva Fta umrl* je poleg drugih boga-i l\lCKllfi O IIlife "preventivno" in < ' ------ " 11 ' * - ' * ' ' "" ' - — - —--1- 9 svobodilno vojno" ■......1 'uiwj »i/ur poravnal prea soaniKom. akrov To se pravi, Teitelbaum bi bil pripravljen plačati morda kakih $50,000 podkupnine, ne pa pol milijona mir Azijatom" in pa da naj bo Azi- u , i ♦ V T . , . . - . . - - - ja življenski prostor za azij- hctu ' temvcc radl tc?u' ker ^ ^o/or/ev.. To se mu je zdelo preveliko izsiljevanje in task, ljudstva in njim v b 1. gosta -1 ^^muT bratih" caster k° * SOr°W' V kaio *'""><*«* uradnike in politikante, čane.ne ^ " " AmeH1 nXtgL'a z' oboro^anjem " prodajajo svoj "vpliv" - /n sebe. KAKO JE S SLOVENSKIM ČASOPISJEM V AMERIKI Ob koncu leta smo in navadno se ob takih dneh radi ozremo nazaj, zaključujemo račune in presojamo, kaj naj pričakujemo od bodočnosti. Kako npr. bo z našim tiskom? Prvi slovenski časopis v tej deželi je začel izhajati v Chi-cagu letai 1891, torej pred 60 leti. Ime mu jc bilo i(Amerikanski Slovenec". Selil se jc potem iz kraja v kraj in menjal lastnike, a ostal jc do konca katoliški list. Prva leta je bil fanatično Y l ' |. I X • * I .i_. . (' lani zvczncga kongresa, ka- v borbi proti slovenskim svohodomisleccm ter sorijalLstom. Pre- IO kajpada m osamifen slucai. Načelniki davčnega dar se Upokoje, oziroma ko izgu- nehal je septembra 1946 v Chicagu — torej v istem mestu kjer od se jc rodil. Ko jc bil na višku svoje moči, jc izhajal v Jolietu. Člani zveznega kongresa verjamejo v penzije — zase , , . . ■ , ter z vojnami, kakršno imamo v Lahko se rece, da jc bilo vse K«in»ii na > i. - , japonsko ljudstvo omamljeno s figura mo iv.tu m'r «1,no ako b'f°'° V mn°*ih "M'** ameriških mestih SO bili upravičeni $793 do $7,375 na leto penzije. Njegovo ime je kupila od prejšnjega Ustnika kskj. ki jc sedaj Trz^vr^z si-;™? *^rr •ki s° ^ P^dohodninskoga davka^;,r ^ sc ^ na. so jih invadirali. V glavnem se (NadalJevanje na 4. stranu_____________(Nadaljevanje na 2. strani)______pokojnine. Ni slabo - zanje. roda". Naš "Proletarec" pa je res najstarejši slovenski list v je japonski nasilnosti postavil Ali f •/! •• tem. da ni v vsej svoji dobi še nobenkrat menjal lastnika in ne v bran le anglo ameriški blok, l\l C* h t 7 H SI H 1*1 IM f/ /TI/"I I rt nOI/nmAC^ 7/t l/CA spremenil svojih načel. povsem pa z vso svojo močjo ' W Wlyf i.UUlfU II If I UVl^U llCVUf I IkJOI V iC Proletarec je začel izhajati januarja 1906 v Chicagu in jc Zed. države ' Obljuba Trumanove admini- zavarovalnin ter drugih fiksnih kontrolirano gospodarstvo, na- reš ničesar kupiti, dočim je bil !" C,eve,andu 80 Pred ,eU Prcd,a«aU' da Japonska se je v svojih nn- strarije, da bo ustavila navija- 'dohodkov. Za dolar si kupil po-, raščanje davkov ter grabljenje nekoč to že precejšen denar ' - " ** tja preselilo, kar pa se ni zgodilo največ zato, ker bi perialističnih ambicijah jako u- nje cen ter jih kontrolirala, se liko kakor sedaj. Ako ima* se- fo, ki bi naš ekonomski red zru- tudi hrenovko si dobil pred le-i ; i- j u- j . daj enake dohodke kakor takrat, šila še bolj kakor kriza leta ti za nikel. Pa cigaro, pivo, vož- j ^lllZnl ^ "č™^,* ™™*^ pr^e? trebščin pred vojno še enkrat to- profitov lahko zagode s katastri sopise, telefon, mehke pij.čc^in n^^Z^^l!!! "»T"* SmQ*J* ^ 7a sla,no v ^,cveland, liltn L u L nr aAilal ALn itnal t r„ li u: _ _ x _____i_ •___a___ ... .___ , , . ,„ . . nmiicsininov zanju pa lam niso imeli. cev neprecenljivo veliko storil. Gojil je delavsko zavest, ki jo si polovico na isgubi in žlvljen- 1929. Kajti razne vladne zava- njo na poulični in še marsikaj. I naii r(lijlWi J Kn Mrii|. . . ... . . -r so ?e skoro prav vse stvari še ski standard takih ljudi je vsled rovalnine bi v takem polomu Zdaj je vse to dražje sto odstot-lw J f P «z kmečkih vasi, niso nič imeli. V bolj podražile, večinoma z vlad- tega toliko nižji. Plačevali so ta- malo pomenile. Kaj ti je poma- kov in več J , nazadnjaštvom je bil neizprosen. Za sabo je imel močno nim dovoljenjem. Voznine, ii- krat v penzijski sklad dobre do- gal denar v državah, ki jih jc organizacijo razredno zavednih delavcev, ki je takrat, ko je bila kanila in zato obletnica dne 7 ni izpolnila. Od kar je bilo u-dec , ko je pričela vojno, v nji stanovljeno s kongresnim odlo-ni praznik. In ne tisti datum, kom takozvano reguliranje cen, ko je podpisala brezpogojno ka- so ?e skoro prav pitulacijo. Osišče Rim-Berlin-Tokio ^ ------ -----„ -.........-............ . r-----#— -________- w Jifl JV ... , - - vila, stanarina, zdravila — vse je larje, nazaj pa prejemajo polo- med vojno ali pa po vojni priza- u ^ediednik Truman navarnost I^""* P^1 svetovno vojno, imela nad dva tisoč ■ ■■■■■■■■■■■■ šlo kvišku. vične.' Isto velja za zavarovalni- dela inflacija, ko pa je izgubil katastr«fal"e inflacije veliko- AKTIVNIH članov. Polovico izmed njih je bilo Hrvatov in Srbov. Prekupci in prodajalci vseh ne in hranilne vloge. vrednost in nisi mogel ničesar krat omeni- A nih*e ni* K,) ic izhajati Prolctarec, je bilo med ameriškimi Slo- vrst sploh so proti vsaki kon- .|cpr kdo Dohval: Ha i zahtevajo, da naj sc ce- omeI|!o sx"\ center v New Yorku, pa sc za to množico našega s kmetov načujejo za "socializem" in mi da, M $l2,000. Toda ker mu je n® aamrane a ob enem tudi Kongresniki so sebi dvignili do*,€«a Uudstvm m brigala, pač pa le za svoje koristi, smo vendar za "free enterprise", j treba nnve' p,^ ?anj0 $J5 000 mezde. Unije ne bi smele po- plače, si dali nagrade za kritje Veliko se je med nami spremenilo od tedaj in na tisoče roja- socializcm pa bi spravil našo a|i pa ce|f> $20,000, in to za eno- tem ve* zahtevati zvišanje za- svojih troškov in vosijo se na kov smo oitU U "azadnjaštva. deželo v pogubo. To čitate v stanovanjsko hišo. S prodajo *,uika »vojim članom. Toda de- ljudske stroške tu in po svetu. Proletarec se je moral boriti nc samo s sovražniki ampak časopisih vsak dan, ali čujete v 5V0je „tare n{ pridobil ,avci n»^e)o o takih zamrznje- Tudi visoke pensije so si do1o-j*k»»» vso svojo dobo tudi za obstanek. To je usoda vseh delav-radiu in na shodih. In čestokrat čeprav je dobil zanjo magari nJih ^Ušeil Ako oblasti ne čili. Zato jim inflacija ne dela sklh Matov. Več kot štiri sto angleško pisanih socialističnih listov (udi med našimi "modrimi" za- ^ a|j S9drm več kakor morejo ali pa nočejo ustaviti na- skrbi. Udarjena pa je z njo masa je v dobi, od kar izhaja Proletarec, prenehalo, ker niso imogli konodajalci v kongresu. Truma- njeRa *tala. raščanja cen, si delavci laste najslabše plačanih delavcev, pri- vztrajanja. In prenehalo je v istih letih tudi veliko število delavna dol že, da nas tira v "socia- pravico zahtevati tudi zvišanje zadeti so bolniki ter stari in one- >* ie ootrošilo za izvolitev senatoria Tafta. Merodajne-nu vladnemu uradu ie bilo po zakonu prijavljeno, da dva miliiona dolarjev. Taftov poraženi tekmec, demokrat Ferguson pa je komisiji trdil, da se je v kampanji za izvolitev Tafta v zvezni senat potrošilo pet milijonov dolarjev. Pošteno politično gibanje je v takih razmerah nemogoče, razen ako bi ga pričele unije, ki pa so tudi okužene s korupcijo in gangsterstvom. Torej je treba čakali, da se prebudi masa. Ako se kmalu nf zdrami, b6 smrad korupcije okužil ves politični in ekonomski sistem te dežele, v kolikor ga že ni. eksekutive je zbor odobril. Fr. S. Tauchar je predložil resolucijo, ki je bila slična oni, katero je sprejel IV. zbor v Chicagu. Določala je zbiranje prostovoljnih prispevkov in pa povišanje asesmenta. Glasovalo je zanjo 7 delegatov, za načrt eksekutive pa 21. Nato so se vršile razprave na sejah eksekutive, kako naj se podvzetje zamisli, da bo potrebna sredstva res mogoče dobiti. Na seji eksekutive 26. marca 1925 je bilo sklenjeno, da naj bodo delnice po $25 in ustanovna glavnica korporacije pa $25,000. Za tajnika stavbnega sklada je bil na tej-s^ji izvoljen Fr. Zaitz in za blagajnika Filip Godina. Za tretjega člana tega odseka je bil izvoljen Frank A • lesh. Dne 22. maja 1925 je eksekutiva sprejela določbe, po katerih se je stavbni odsek ravnal v agitaciji za zbiranje sredstev. Sklad je naglo rastel in če ne bi prišla kriza, bi okrog leta; 1930 že pričeli z gradnjo, ali pa kupili primerno poslopje. Medtem je nam JSPD »Jugoslovansko stavbinsko in posojilno društvo) sporočilo, da nam naše vloge ne bo moglo izplačati, ker nima zadosti gotovine, in tako je prenehala tudi naša akcija za zbiranje sredstev. Ena izmed določb v poslovniku stavbnega sklada JSZ se glasi: "Stavbni odsek eksekutive JSZ sme v sporazumu z ekse-kutivo kupiti primerno stavbi-šče takoj ko se ponudi prilika." Pozneje se je dodalo, da se lihko kupi že gotovo poslopje, in po tej slednji točki smo se največ ravnali. Pogajali smo se najprvo z lastniki poslopja na S. Central Park Ave. in 28. cesti, ki je bilo prej velika krojaška delavnica, dalje z lastniki par velikih hiš, oziroma delavnic/ na S. Pulaski Rd., in pa z zastopniki velike pritlične tovarniške hiše na S. Millard Ave. in 23. cesti. V klubu št 1 JSZ je bila priporočena v nakup tudi hiša na severozapad-nem oglu ulic Ridgeway in Cer-mak Rd. Nobenega teh pogajanj nismo zaključili z nakupom, bodisi, da so bile cene previsoke, ali ker nas bi stala popravila in predelava tolikšno vsoto, da je ne bi zmogli. Tako se je odbor končno ze-dinil kupiti poslopje na Lawndale in 23. ulici, ki je bilo prej last nekega avtnega kluba, ki pa je v krizi ki je dobila svoj zamah posebno leta 1930, propadel. Takratni tajnik Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva, pokojni Joseph Steblay, je rekel, da je za nakup tega poslopja, ugovarjal pa je proti vsakemu drugemu. To je vredno denarja, kolikor zahtevajo za hišo in štiri stavbišča, je rekel, in poslopje za vaše potrebe je skoro povsem v redu za vas. Tako smo sklenili kupčijo in i pričelo se je za nas — bila je, kot že rečeno — takrat velika e-konomska kriza — novo breme. f »A. »,'* i H. • {H r lnkorporiranje centra V petek 4. oktobra 1935 se je v spodnji dvorani SNPJ vršila seja članov kluba št. 1 JSZ ter drugih delničarjev-posameznl-kov z dnevnim redom, kako še dobiti finančna sredstva in pa na kakšni podlagi naj to naše novo podvzetje, Slovenski delavski center, inkorporiramo, da bo v vseh ozirih zavarovano v prid onih, ki so zbrali denar zanj, oziroma ga tudi sami mnogo prispevali. Udeležilo se je te seje okrog petdeset članov in članic. Razprave so bile stvarne in veliko pripomogle, da je imel občni zbor nove korporacije delo jako olajšano. Tej seji je predsedoval Chas. Pogorelec. Zapisnikarica je bila Angela Zaitz. Večina teh članov in članic je že od začetka vložila v ta sklad od $25 do $150, obresti pa so šle skozi vsa leta v prid sklada, torej v korist Centru, ne pa prispevateljem. Ustanovitev družabnega kluba Tajnik stavbnega sklada, in pozneje tajnik korporacije, Frank Zaitz, je poudarjal, da smo dobili od JHPD sicer posojilo, s katerim smo poslopje kupili, in na to posojilo bomo morali plačevati dokaj visoke obresti, dočim od naše vloge v istem društvu, ki znaša nad $10,000, ne dobimo vsled krize nikakih obresti. Položaj je bil mučen, nekateri so se zgražali, češ, kako je u> mogoče, a tako je bilo. Tajnik Zaitz je obljubil, da bo storil vse v svoji moči, da bo za kritje izdatkov še v itbprej prodajal delnice, in tako je to delo res vršil še nekaj let. A morali smo misliti tudi še na kake druge dohodke. Klub št. 1 JSZ je finančno pomagal še v naprej, toda ker s priredbami radi velike brezposelnosti ni bilo več toliko prebitka kot prej, smo se poslužili malih zabav in kolektali med sabo. Tako so naše članice kmalu potem ko smo u-redili vrt, priredile veselico na prostem in v dvorani, kar je prineslo tolikšno vsoto, da smo kupili potrebno kuhinjsko opremo, nekaj pa smo jo dobili s poslopjem vred. V precej dolgi razpravi, kako bi dobili podporne člane, je bil jprejet predlog, da ustanovimo v podporo Centru takozvani družabni klub. • Nekateri so argumentirali, da naj bi to nalogo vršil klub št. 1 JSZ, ki je za Center največ delal ter tudi največ prispeval. Brez njegovega finančnega prispevka ne bi mogli ničesar kupiti. Drugi pa so dokazovali, da je bolje, ako ustanovimo družabni klub tako, da ne bo s klubom št. 1 JSZ nič vezan. Ker da le na ta način bomo v stanju dobiti vanje tudi take člane, ki bi v klub JSZ radi predsodkov, zamer ali pa svojega drugačnega prepričanja nikakor ne pristopili. Večina je njihov načrt sprejela in Filip Godina je nato predlagal, da naj bo članarina en dolar na leto, ali pa več, če prihodnji direktorij Slovenskega delavskega centra sklene drugače. Ob enem je bilo sklenjeno, da se spodnje prostore centra preuredi v shajališče članov in v točilnico. Tudi to je bilo odobreno. A stvar se v praksi po mojem mnenju ni obnesla tako dobro kot so si jo predlagatelji zamislili in s časoma je nastala med družabnim klutom in upravo korporacije SDC nekaka odtujenost, ki so jo po mojem prepričanju ustvarili najbolj taki člani, ki so pristopili v družabni klub s članarino po dolarju na leto, v veri, da bi oni morali i-meti vodilno besedo, češ, da stroški SDC plačujejo večinoma iz prebitka družabnega kluba. A do kakega res resnega spora med tema skupinama ni no-benkrat prišlo. Mučno za nekatere izmed nas je bilo le to, ker smo Čutili neprisrčnost in pa nerazumevanje onih, ki niso poznali truda in he žrtev tistih, ki r" SENATOR PAUL DOUGLAS, demokrat is lllinotea, slovi ta enega Iz med najsposobnejilh člancAr zveznega kongresa, Je poštenjak in deluje posebno sa ekonomijo v vladi. S predsednikom Trumanom se ne razumeta dobro in Douglasova priporočila rad ignorira. Douglasovema ugledu to nič ne ikoduje. Douglas je v sredi na tej sliki v pomen k u s pravnikoma Perryjem in Harringtonom. sans POSLAL v p0m0c sloveniji za enajst tis0c 2ive2a in zdravil Meseca januarja je SANS na pobudo napredne javnosti in na podlagi pisem iz Slovenije organiziral kampanjo prostovoljnih prispevkov za pomoč boleh-nim otrokom in doječim materam v naši rojstni domovini. Zavedali smo se, da bo to delo združeno s precejšnimi napori za ves izvršni odbor, zlasti pa za tajnika. Toda kri ni voda. Naš narod je vsled groznega vojnega razdejanja komaj stopil na pot o-krevanja, pa ga je ponovno 'zadela elementarna nesreča — suša. Zato je šel SANS brez po-miselkov na delo v nadi, da bodo naši ljudje kot vselej tudi to pot odprli svoje široko srce in velikodušno pomagali junaškim in ponosnim rojakom v stari domovini, ki so po krivdi okupatorja in domačih izdajalcev izgubili poleg imetja tudi zdravje. Nismo se motili, kajti ob zaključku kampanje je bilo nabranih $8,000, dočim je SANS prispeval $3,000 iz lastne blagajne. Skupno torej $11,00. Ta vsota se sicer ne da primerjati s skladom Otroške klinike, vendar je iz tajnikovega poročila razvidno, da je število darovalcev znatno. Največ so darovala društva. Njim so sledili narodni domovi in poedinci, dočim večje število sorodnikov pošilja pakete naravnost svojcem, kar je tudi prav in hvalevredno. Seveda bi SANS lahko nabral večjo vsoto ako bi bilo med nami več narodne zavesti in neutemeljenih predsodkov. Tako so bili na primer trgovci in imo-vitejši rojaki to pot precej skopi. Odziva bi pričakovali tudi od profesionalcev in naših orkestrov, odnosno "kraljev polk", ki so se potom melodij naših narodnih pesmi uveljavili celo med Amerikanci in si gmotno znatno opomogli. V teku te kampanje smo po-vdarjali, da bo ta pomoč sestala iz živil, vitaminov in zdravil, česar smo se tudi točno držali. Kot je bilo že poročano, je prva pošiljka vsebovala znatno količino dragocenih zdravil in 15 ton najboljše moke. Zdravila so bila razdeljena slovenskim bolnišnicam in zavodom, dočim je bilo moke deležno najpotrebnejše prebivalstvo. Druga pošiljka pa vsebuje sledeči materijal: 6,000 funtov masti, 10,000 funtov Farina cereal, 4,000 funtov Nestles cocoa with sugar and milk. Poleg tega smo ponovno odposlali večjo količino zdravil kot: auromaycin, streptomycin in penicilyn. Skupno smo plačali (Wholesale price) za zdravila $6,000 in za živež $5,000, kar znese $11,000 s čemer je kampanjski sklad za matere in o-troke izčrpan. Delitev je pod o-skrbo Slovenske izseljeniške matice in zdravniškega štaba ministrstva zdravja za Slovenijo. Zato smo lahko uverjeni, da bodo vse pošiljke pošteno razdeljene za kar so bile nabrane. Pri delitvi so vpoštevani tudi SANS-ovi nasveti, katere je prejel iz raznih naselbin. S to pomožno akcijo so naši dobrosrčni priseljenici storili veliko človekoljubno delo, ki bo nedvomno. dobilo gorak odmev iz src naših krvnih bratov in sester. Za te prispevke vam ne bo nikdar žal ker boste imeli prijetno zavest, da ste ob času hude potrebe pomagali mlademu narodu, ki bo zdrav in krepak nekoč vodil usodo naše rojstne domovine. Naj bo tu izrečena iskrena hvala v imenu SANS-a in rojakov v stari domovini vsem darovalcem in nabirateljem, ki ste tako požrtvovalno vršili svojo narodno dolžnost. Mimogrede naj bo omenjeno, da je bilo odposlano iz sklada za otroško kliniko za nadaljnih $20,000 bolniške in druge opreme kliniki. Podrobnosti o tem bo poročal tajnik. Knjige Prešernove knjižnice SANS je letos prejel precejšno zalogo novoizdanih knjig Pgs*ernove knjižnice iz Ljubljane. Cela garnitura (set) vsebuje pet knjig z različno vsebino. Črna garnituri je samo $3. Vsebina je poljudna in brez politične propagande, zato bo nedvomno vsakemu ugajala. Roman Pod zvezdo je spisal eden naboljših sodobnih pisateljev, Miško Kranjec. Knjiga svebuje 270 strani. Pisatelj s spretnim peresom opisuje dogodke zadnje svetovne vojne v Prekmurju. Poljudno zgodovinsko razpravo Kako je Človek postal velikan je delo M. Iljina in E. Segala. Je to silno podučna knjiga na 293 straneh. Koledar 1951 Prešernove knjižnice 253 strani vsebuje poleg koledarskega dela, mnogo zanimivih kratkih povesti, poezijo in podatke iz vsega sveta. V knjigi Naša velika dela nam podaja dr. Anton Melik obširno sliko industrije in ostalih gospodarskih ter kulturnih podvigov nove Jugoslavije. Knjiga ima 275 strani in je opremljena z mnogimi slikami. In kdo ne pozna svetovnoznanega pisatelja in filozofa Leva Tolstoja. V tej zbirki je zastopan po kmečki povesti Polikuška in s šestimi drugimi deli. Knjiga ima 246 strani. V vseh petih knjigah je torej okoli 1.350 strani dobrega čtiva z mnogimi slikami, za malenkostno ceno treh dolarjev. Pri večjih naročilih 25' r popusta. Knjige se naroča pri Slovenian American National Council, 6411 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Frank Česen, preds. SANS:a. V.V.V.VAWAS%V.V.W.VA% Tole mi ne gre v glavo? so delali mnogo let v svojem malem krogu, da se je moglo zbrati za začetek tolikšno vsoto, ne da bi mogli komu zagotoviti, da bomo svoj namen tudi dose- O tem in o drugem, kar je in bo še potrebno pojasniti, bo. nadaljevano v prihodnji številki. - f. z. Čemu toliko razočardnja, ako se v eni generaciji ne posreči vse kar si pričakoval, to mi ni-kakor ne gre v glavo! Čemu si ljudje ne morejo predstaviti, da traja borba za resnično civilizacijo že dolga stoletja, in ne šele od kar smo se mi rodili, tudi tega ne zapopadem! PRIPOVEDNI DEL Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana roman (Nadaljevanje) vicev, a še kar znosnih. Nazad Naslednje jutro sta odšla pol nje Pa se Je lotil MatiJe peš poti do postaje, ne da bi razen Gize kdo kaj vedel. V vla- Ni si mogel kaj, da bi ga ne izzival, vendar ne tako surovo, da ku je postala vedrejša, ko je bi ,ialil Vzdržal se je "Čudim gledala skoz okno zimsko po- Je rekel "»P0«'6«1. kako ">e krajino morete prenašati. A nič manj, -Tako lepo bi bilo potovati ne- d,a st,e naP°vabil° vendarle pri-kam daleč, daleč," je rekla tiho. *1',' J" na vasem ™es!u. ne "Morda domov " Pr,sel- Mat'Ja 8» ie nekaj casa Na postaji v Mariboru ju je nat0 Pa vPraial:„ Povejte, Smon, ali ste v vsem šli do kraja, ali pa ste se ««m_ ; i ii ■>■. i i..; kie ustavili in se zdaj zadnjič No, si le pnsia?'je rekel, ko | ' ' ji je segel v roko. "No prav. Vse Smon je nckaj časa strme, je v redu. Se pred poldnem o- vanj kakor b, „Je razume, , ~ HCUmM ^sar drug. v resnici niso razu- zvecer pa adijo, Maribor! Zda, meli t \v so shša|i Smonu čakal Smon z dvema prijateljema greva najprej v kako konfekcijo, da kupiva obleko zate. — Pa se je počasi le zjasnilo. Ozrl se je po Klemencu, že zinil, a ven- v, Klemene mu je stiskal roko. dar nl 12govoril Nato ^ je obr. 'e l^tr , ' VT ni' k drug.m in začel govoriti ' li'"' o docela drugih stvareh' ker vas pošteno sovražim! Ne zaničujem, sovražim! Vi mene Zvečer ju je Matija spremil na vlak. Spotoma je Smon na-j v tej vojni. Samo pametni ljudje, ki bodo znalo voziti, ki se ne bodo nikamor vtikali, bodo srečno izvozili. Potem pa, kakor pač bo. Ce bodo Nemci vladali svetu, bomo delali po njihovih navodilih in zahtevah, če pa Angleži, pa po angleških. Malo mi je mar, ali so to Nemci ali Angleži? Verujte mi, oboji so enaki. Druge možnosti pa tu ni.,% "In če je, in če bo drugačna?" je vprašal Matija. "Rusijo mislite? Preveč se zanašate na Rusijo!" se je zasmejal. "Pa če bo nekoč spet prišla Jugoslavija? Kaj boste storili takrat?" Smon ga je pogledal. Cez čas je odgovoril: "Jugoslavije po tej vojni ne bo več." "Motite se!" mu je odvrnil Matija. Ko sta sedala na vlak, je Smon še naročal Matiji, naj pove ljudem pri Svetem Ivanu o vsem, in zlasti naj podraži Korena. Pomahala sta mu skozi okno, ko se je vlak zganil. Nad tir- ZAKLADNI&KI TAJNIK JOHN KNYDKK (levo) v pomenku s sena-terjem Walterjem Georgem o novih davkih, ki jih mislijo naložiti ameriškemu ljudstvu. Trumanova administracija jih ho^e v višini devet milijard NOTICE Mary Simonich iz Aliquippe, | Angela Zaitz, in pa $1 listu v Pa., je poslala naročnino ter $1 podporo. listu v podporo. Želela jo je dat) _ že prej zastopniku, nato pa po- Mary Kmetic, Oregon City, Ore., je obnovila naročnino in prispevala $1 listu v podporo, enako Jacob Cerar iz Brookly- na, N. Y. Ena naročnina torej iz daljnega Oregona ob Pacifiku, druga z atlantske obale. zabila. Pravi, da Proletarca zelo rada bere. Mož ji je umrl pred dobrim letom in Mary piše, da še vedno žaluje za njim. V Rock Springsu, Wyo., smo imeli pred leti lepo število naročnikov. In imamo jih še, ki naročnino sami obnavljajo. Ta ko je storil tudi Anton Starman £>rugi, ki tu še niso omenjeni, in prispeval ob enem $2 v tis- naJ nam oproste. Bodo v prihod-kovni sklad. Priporoča zvišanje nji številki dne 26. decembra, naročnine, kar so storili tudi Vsem tem in njim vesele božič-drugi listi. V pojasnilo naj na- ne praznike in srečno novo leto. vedemo, da mi smo znižali števi- i lo izdaj na 26 na leto in povečali list s štirih na šest strani. Ako bodo list naročniki podpirali kot ga — kar je razvidno iz notic v tej koloni, pa bo šlo. wrNZ\T1,Cte',k!r V' tVdCa" šel priložnost, da je šel z Ma-|nicami se je za vlakom vlekla hst. Nekoč sem tudi jaz bil vam ujo -odgovora sem vam še bleda megla; izginila sta v noč fovi h ^avod i h "kier sem VudT d°'Žan" ja J« za razmišljal: Ida nam zamude oproste! ralMordasem ^JLa ^ * *te mi *a zastavi,i v ali Se P*1*'8 v novo rai. moraa sem vas zato sovražil stllni p0Vejte odkrito, kakšno n vas se. ker ste v. ostali idea-; mnenje imate Q meni?>. hrt. jaz pa sem na vse pljuiul ..Rad w n . b| ^ Veste komunist b. ze ne mogel imel na kaf ^, Nckaj male. postati, ker so komunist, največ- ste stor/li^toda nekaj vas še . „ ... j. tepci, kar se t.ce idealizma. moram vprašati: vojna bo. po , ^ J* Matija naslednj, dan Posekajo celo najbolj strastne vejte kaj boste yj sJtorilir ,zrocl1 Kore"u Zofijino pismo, kristjane! — Ne smete misliti,, * ... ', . . ... . ga je ta prebral, ne da bi mu da sem se sprijaznil z vami in . . ™te v' bra"',11 domo" vztrepetala mišica na obrazu da si bova prijatelja. Ce bi pn- ™VC nap a. je vpra-, Dvignil je obraz do Klemenca in IZ UPRAVNIŠTVA Ako pri listu ni kaj v redu, Ivzrdk nerednemu izhajanju li-ako ne izhaja redno, se ljudje sta. Stvar je bila pojasnjena v pritožujejo ne samo v urad tem- prejšnji številki z dne 28. no-več posebno zastopnikom. Ti pa vembra. Drugo o Korsičevem se potem jeze na upravo, oziro- delu za Proletarca bo v prihod-ma na urednika. Prosimo vse. nji številki. Hvala mu za razu- mevanje. John Dohrauc iz Franklina, pa če še tako bedno, ali pa se Gradiva za to kolono sc ie napeljeta samo do poslednjih blo- bralo v tem času, ml kar je biIa|Kans,» je obnovil naročnino, denj, do poslednjega razkroja? zadnjič objavljena, šest kolon. I Jacob Ambroži*, McKees Skončano bo vse v prihodnji šte-lRock. Pa , je poslal vsoto $5.98 vilki. Enako zaostali dopisi. j iz blagajne konference klubov JSZ ter društev in vprašuje gle- A n ton Zornik iz Herminie, Pa., je obiskal v Ohiu, v Penni in W. Va., precej naselbin in poslal 37 naročnin. Več o tej njegovi turi in seznam prispe-vateljev bo v prihodnji številki. Na drugo dobi pismen odgovor. "Big" Tony Tomšič iz Oak-landa, Calif., je poslal uredniku obširno pismo z dobrimi nauki in pa vsoto $15 za naročnine, ki NAROČITE PROLETARCA SVOJCEM v starem kraju. Stane $3.50 na leto Unija radio artistov noče komunistov Radio oddajne postaje imajo uslužbenih veliko artistov, ki so večinoma organizirani v American Federation of Radio Artists (AFL). Nedavno so imeli refe-so mu jo plačali Tony Miller in rendum o dodatku k ustavi nji- šlo do revolucije, bi si midva bi- M fmon> namesto da bi odgo-la največja nasprotnika, in ako vonl- bi mi prišli v roke, bi vas mimo, Branj1 150111 vam čud-celo z veseljem ubil. Ampak no Korenu in Sušniku vas ne dam Smon ga je nekaj časa gledal, ubiti! Pobegnite iz tistega kraja nato Pa deJal: "Verjamem je odvrnil Matija Tam bo umazano klanje, ko pri- vam- Ste zares take baze idea vprašal počasi in mirno: "Vi ste bili za pričo?" Matija je pritrdil. "Ali vas je ona prosila?" "Ona po njegovem nasvetu," dejo Nemci. Vi morda niti ne slutite, kaj se tam pripravlja! list, da ste zmožni kaj takega. "To še ni odgovor z vaše stra Bodite pametni! — Povejte, ali nl»" Je menil Klemene, bodo pri Svetem Ivanu hudo -Ta država- je dejal Smon, presenečeni, ko jim boste pove- «je obsojena na pogin, verjeli kaj se je zgodilo? Zelo rad mite mi. Morda jo boste vi ko-bi videl, kakšne obraze bodo na- mUnisti branili, toda vi boste pravili, zlasti Korenček." In zasmejal se je. Klemene je poslušal to gosto-besednost, ki je izvirala iz Smo-nove pijanosti: že navsezgodaj se ga je bil navlekel. Mislil pa je Klemene tudi na strašno bistvo tega človeka. Od kod se je vzelo vanj vse to? Ali je po- tudi edini. Kdo drugi pa naj se gre bit za njo? Nikogar ni. Vse to je že zdavnaj izdano. Morda vem več, kakor mislite! in Smon se je nasmehnil. "Stvar je taka, da so si že vsi, ki so pametni, postlali pri Nemcih: oficirji, politiki, gospoda, vse in vsi. Če pa je še kje kdo, ki še kvarjen samo kot posameznik, tava, ki bi se boril, koga pa na ali je predstavnik kake skupi- ima za sabo? Za obrambo do- ne, kake plasti, razreda ali česa? Ali ie odsev te razrvane dobe? Izrastek dobe med dvema vojnama? Izrodek civilizacije, odmirajočega sveta? Poroka je bila predpoldne, kakor hitro se je Zofija preoble-kla v trgovini. Prišla je lepo oblečena in obraz si je z barvami kar lepo popravila. Odšli so v cerkev. Zofija je postala — žena. — Ali je mislila, do bi kdaj to postala? — je mislil o njej Klemene. Kljub vsemu je na njenem obrazu ta trenutek ležal mir. Molila je. Iz svoje mladosti je ponesla do sem samo še molitev, svojo vero, ki ji jo je bila vcepila v srce mati. Ta molitev je bila iskrena in ni imela nič opraviti z resničnostjo. Bila je kar dovolj lepa v svoji novi suknji, s klobukom na glavi, z bledim liccm, in ko ji je Matija čestital, kakor so storili tudi vsi drugi, se mu je sicer grenko, a še kar vedro nasmehnila. V gostilni, kjer so obedovali, so postali veseli. Smon je po- rn o vi ne so potrebni ljudje, to je pri nas kmetje. Kmetje ne poj dejo v boj! In če bodo šli s silo. se ne bodo branili, verujte mi, ne bodo se borili. Kdo na, potem brani državo? Nihče. A li naj bo Smon tako neumen, da se bo zaletaval z glavo zid? Jaz nimam nobenih idealov, jaz nimam nobene vere. "Kaj vas je razočaralo v življenju?" "Zelo mnogo bi radi vedeli!" se je zasmejal. "To je dolga in zapletena povest. Na kratko vam lahko povem samo tako: da sem bil nekoč prevelik idealist. A vse drugo . . . nima po mena. Sicer pa ne mislite, da sem samo jaz tak. Meni podobnih je mnogo ljudi na svetu, le da se drugi prikrivajo. Tudi jaz se prikrivam pred župnikom ali kjer je že treba. Da bi se bil prikrival pred vami, mi še na misel ni prišlo. Nazadnje, kaj pa vi veste o meni? Nič. Kaj vi veste, kaj se je odigravalo pri Svetem Ivanu? Kaj veste, kaj se zdaj odigrava? Vi še niste pogledali ljudem do dna duše. Če bi, bi ne bili idealist! Spa- vedal sicer nekaj svojih starih 1 metujte se, sicer boste ob glavo SEDAJ JE CAS, DA NAROČITE ZA SEBE ALI VASE PRIJATELJE PREŠERNOVE PLOŠČE TRI PLOŠČE---- SEST STRANI na katerih so posnete sledeče pesmi: Moj dom—Bolen mi leži; Fantič ne lumpaj—Dekle povej, povej—Moj deklič; Pastirček—Potrkali na okno in Večer CENA ALBUMA SKUPAJ S POŠTNINO $4.40 Pišite nam, komu naj album poftljemo, mi bomo to storili in sporočil, da Je to va* dar. Naročila in Money Orders pošljite na: FRANK JAPICH 2354 So. Ridgeway Ave. Chicago 23, Illinois John Turk s čikaške North de lista ter njegove bodočnosti. Side je poslal $10 za naročnino O seji in drugem je bilo poroča-in listu v podporo. Piše, da ima no v številki z dne 28. nov., o k n.jim dodamo še Antona Shu- Mark Russ iz Oaklanda ter Stan ley Mohar iz Petalume. Tony piše, da je njegova žena, ki ji on pravi "naša mama", slabega zdravja in da je bila v avgustu operirana na očeh. Za božično darilo ji želimo zdravja in pa da bi ostala vesela ter se šalila kot se je dosedaj. Anton Kump, Sonoma, Calif., je obnovil naročnino ter prispeval $1 v tiskovni sklad. Ker smo že pri Antonih, naj hove unije, ki določa, da se komunistov ne sprejema in kar jih je že v uniji, se naj jih izključi. Uirija ima 10,000 članov, toda samo 2,118 jih je glasovalo za sprejem dodatka in 457 proti. Vsi ostali — ogromna večina torej, so referendum ignorirali. A dodatek je sprejet, ker štejejo le glasovi onih, ki volijo. Take določbe v ustavah organizacij so dandanes nevarne, ker ni ti treba drugega kot koga ob- veliko dela in se osobno pri nas stanju lista in slovenskega ča- ,ar>a iz "ansasa. Poslal je MJ "Jj S LnTkako se^in ni utegnil oglasiti. Njegova že- sop is j a v Ameriki sploh pa je roemno, ki mu jo je izročil Pete ^ ^ * na je na obisku v starem kraju, članek v tej številki Ambrožič!^, Anton Kovač iz Frank- j ^.Tski sLa"or ^v kl Frank Alesh je obnovil na- želi. da bi se Proletarca ohrani-1'™ Pa J«j'Prispeval listu v P^d-1 Jedanes naTve^n zdSblr v a ročnino za dve let,. On in nje- lo in če ne gre drugače naj br^^^ — tu kar ^g™ ^ gova soproga Minka sta se pre- saj mesečno izhajal, kar je bilo pel Ant°nov. sebno pa v senatu selila iz Chicaga za stalno v Fon- priporočano tudi na konferenci * --1__-__________'_— tano, Calif. Tu je bil on tajnik zastopnikov drte 11. novembra Joseph Ovca iz Springfielda . z. J~ " ' nam pošilja iskrene pozdrave in Vozni nO ZO tOVOmO "Torej ste le sedeli z njim za isto mizo? Ali ste spremenili federacije društev SNPJ, član v Waukeganu. Ako bodo listu za- mnenje o njem. ali ste se še sa- direktorija Slovenskega delav- stopniki in drugi naročniki po- mi pošmonili?" Zdaj se je skega centra in bil v našem dru- magali kot so mu doslej, bo Koren posmehnil. "Mislil sem. štvenem življenju v splošnem redno izhajal v sedanji obliki. da sta si smrtna sovražnika, ki aktiven. Minka pa je bila taj-} - bosta ob prvi priložnosti drug z nica društva Nada št. 102 SNPJ J. Kosin iz Girarda. O., je po- /-Iniwr..,. 1___: _ -1___I____1 ,,, ir» loiriinn nf/ii ...------:_____C r» r^ - - drugim do kraja obračunala! "Morda bova, če bo treba," je rekel Matija. "Propal človek je in sovraži me, da bi me najrajši ubil. Toda nekaj še vendar ni: izdajalec!" Koren je stisnil obrvi, pa odvrnil: "Bo že postal tudi to. Ali more človek, ki mu ni nič sveto v življenju, ostati, da bi ne bil izdajalec? Preveč ljubi sebe, da bi za kako korist ne izdal vsega, kar je na svetu!" Smehljal se je, nato pa vprašal: "Ali se jc Zofija tudi vam prodajala?" "Ali sem vam dolžan dajati odgovor o svojem življenju?" je odvrnil Matija. "Sicer pa bi lahko nekoliko lepše govorili o njej, že zato, ker je ženska, pa bodi taka ali taka, ako ste pozabili, da ste jo izkoriščali toliko let, nazadnje pa jo še nameravali ubiti!" * Koren je začel pomežikovati, gledal nekaj časa, kakor bi ne razumel in le rahlo zganil z mišicami na obrazu. "Kdo vam je rekel to neumnost? Vprašam samo zato, ker vidim, da resno govorite, sicer bi se moral smejati." "Vseeno, kdo," je odvrnil Matija. "Samo skrbite, Koren, da ne boste poleg vseh drugih še sami izgubili glave. Niste premerili do kraja poti, na katero ste stopili!" Koren je nekaj časa molčal, nazadnje pa rekel: "Mi niste nekoč svetovali, naj se pošmonim? Ali ste takrat pomislili, kaj to pomeni? Ali veste, kaj je bistvo šmonovstva? Razmišljal sem, študiral, da se dokopljem do jedra tistega, kar naj to pomeni in kar ste vi hoteli, da bi bilo. Veste, kam ste me poslali?" "Vem, toda odkrito priznajte, ali ste imeli kako drugo pot po vsem svojem življenju? Samo to mi še povejte, pa nič se ne >rikrivajte, ali me nameravate ubiti pred začetkom vojne, ali šele, ko bodo tu Svabi, ako seveda pridejo?" Matija je pristopil k njemu, se mu zagledal v oči in smehljaje dejal: "Koren, prikrivajte svoje misli! Su-inik in Podlesek bosta uganila, caj nameravate z njima, pa vas bosta prehitela'" in tajnica prej omeujonega SDC. slal vsoto za dve naročnini $6 ca V naših aktivnostih ju bomo ja ko pogrešali. Pred odhodom so in $4 listu v podporo. Prispevali so vsak po $1 Martin Mateko- jima tukajšnji prijatelji prire-jvich, Gowanda, N. Y.; Frank dili v Lawndale Masonic templu Preveč in Marko Matekovich v lep poslovilni večer. Udeležba je Girardu, ter Frank Ban. Niles, bila obilna. Pišeta, da se v Fon- Ohio. tani fino počutita. Želimo jima Anton »Brencic iz Clevelanda dobro zdravje in obilo sreče v je poslal naročnino in dostavlja novem domu. živeli!" Dalje je ponovil na- --ročnino tudi Frank Bercic, Cu- Louis Sever v Chicagu je ob-|dahy. Wis. novil naročnino in prispeval $3 v tiskovni sklad John Podgornik iz sosednega Cicera pa je izročil naročnino ter $2 listu v podporo. Mike Ko-štrun, ki se je pred leti veliko gibal v slovenski družbi v Chicagu se je oglasil pri nas in si naročil Proletarca. Letos mu je umrla žena. voščila, ob enem pa vsoto $6 1U-,,,^ __ To je za naročnino, ki jo je pla- 3 čal naš stari naročnik Aidič. Pri- ZViŠOflO * speval je tudi listu v podporo Merodajna zvezna oblast je odobrila zahtevo želez-J. Zore iz Mulkeytovna, 111., niških družb za ^višanje tarife je poslal naročnino in $2 listu 2a tovorno blago. Železnicam v podporo. John Kunstel, Arcadia, iv«ns., je poslal naročnino za Johna vzhodno od reke Mississippi je dovoljeno tarifo za prevoz tovora zvišati devet odstotkov in Sularja in Joe Gorenca. Ome- vsem drugim progam pa šest nja, da se mu zdravje počasi vra- odstotkov. ča. Upamo, da mu bo novo leto Naravno, da bo posledica te-prineslo več sreče. ga zvišanja podražitev vsega ti- Louis Višnikar, Oglesby, 111., stega blaga, ki se ga prevaža po je ponovil naročnino, izročila j železnicah Mm tlm 4,000,000 jmpk iSup Mi Efaftfe 6M&- (Dalje prihodnjič) Obiskali so nas Frank Ermenc* ter njegova žena iz Milwaukee-ja v družbi z Angelo Miller od ravno tam. Slednja je kupila za blizu $7 knjig za svojo mater. Mike ter Jennie Miller i/. Waukegana sta poslala Proletarcu za božično darilo vsoto $5 in nam želita vesele božične pra-| znike in srečno novo leto. Mi' njima prav tako. Tajnik krajevne organizacije Prosvetne matice, Martin Jud. nich iz Waukegana, je poslal listu v podporo vsoto $28.50 ki jih je na zadnji konferenci nabrala Anna Puncer iz West Al-lisa. And hero's what som« of them say: \u*jL II 1 Anton Udovich, bivši tajnik krajevne organizacije Prosvetne matice in prej upravnik Proletarca, je prejel nekaj članarin za v Prosvetno matico in jih nam izročil v uradu. Plačala so društva št. 192 SNPJ, $12; druš, št. 344, $12; milwauska federacija SNPJ, $12; gospodinjski klub Arcadia parka $3 in Frank Perko iz Milwaukeeja pa mu je plačal naročnino. Skupaj $42 00. (Naročnina je bila za Josephine Chokel). Moji pr»jot*l|i •« mi »rip«r«{ili kupih »Uktrično »deio. k»r H v»dno nudi »»plot* k sli rine petr*bwt«i in pa k*f i« laKlia. Rtt i« velika razlika, kak« v» druoaČ* •• počutil pod to odejo v tponju. Mrs. Oliva McNicol Chicago , "Naia olotrUlna odoio • naboli contona iimed najinih paradnih daril. Palo* komforto. ki "o nama nudi, |a ceniva v»lod trpainotti in pa k«r »va t ni« prihranila • tem da nama ni bila tr«b« kuniti Itevilo tolkih blank«tav In vrb t«««. wn«raba električne odoje malo stan* " Mr. and Mri. Robsrt Johnston Fork Forest Frank Puncer iz West Allisa je obnovil naročnino in omenja, da lista težko pričakuje. Želimo, da nam bi včasi poslal kaK dopis in pa opisal svoje vtise v starem kraju. Joseph Korsic iz Detroita je poslal vsoto $15 in oktobra pa pismo, v katerem vprašuj* za I Rodujem« •• pod t« odet« fudoviteoo »polnega komforto in »a ker nadomolia »H «1 ttiri toike navadno blank«to - kar pom«ni prihranitev na prostoru, na tatu in d«n«rju." Mrs. John Wallaca Chicago Chooio tho oloctrk b«dc«v«r you wontl EI«ctHc bedeovon or« ovoHoblo in blanket«, comfort« r% and the eh Elactrk blanket! havo tingl« or doubt« controls; In twin or dowblo bed til«) your choic« of o variety of lovoly docorotor color«. See th« n«w Electric bedcovert at our noor«it' itor« or your deoltr'i today t PU IS * - KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * KOMENTARJI (Konec s J. strani) volje . . A miru zdaj niti na božič ni več. DOGODILO se je nekje v naši deželi v velikem mestu na severu. Vršil se je pogreb. Mr- PREDSEDNIK TRUMAN ima veliko, zelo odgovorno službo. Zato se v nji dostikrat utrudi, pa gre na počitek s prijatelji s svojo jahto po reki Potomac, ali liča so po stopnicah nesli v cer- pa v Florido, in včasi z ženo in kev. A sredi stopnic se dno hčerjo na svoj dom v Missou rakve udre in mrlič — bila je ženska — se zakotali po stopnicah. Predstavite si strmenje in obup sorodnikov pokoj nice in začudenje ter prestrašenje med ostalimi pogrebci. Pogrebnik je nato tožil neko čikaško firmo, riju. Ni mu, da bi se utrudil, posebno ker je nagle jeze. A zdaj pa je dobil njegov davčni biro in justični oddelek v preiskavah toliko batin, da se je spet ujezil ter kratkomalo nekaj višjih uradnikov v zvezni ki izdeluje in prodaja rakve na administraciji odslovil, nekaterim pa je bilo namignjeno, da naj se sami iz svojih služb častno poslove. Nastal je namreč predvsem v davčnem biroju tak debelo, za $150,000 odškodnine. Kompanija se je z njih pogodila za $15,000. Od tega si je ne kaj vzel pogrebnik, nekaj advo kat, drugo je bilo izročeno so- škandal — senatni odsek raz-rodnikom. A to pri tem ni važno, kriva graftarje v njemu, da so pač pa dejstvo, kakšen "treš" Trumanu pokvarili ne samo po-prodajajo v obliki rakev. Na zu- čitnice temveč tudi praznike. Je naj je vse lično, in pa silno dra- vrag, ko se ti kar naenkrat na- GORNJE JE K A RTI! N IZ i RADA ZVEZNE VLADE, čigar namen j«, namreč namen urada, zajeziti infla-go. A vredno pa nič. Tudi to kupiči toliko korupcije, oziro- Narašča, in vlada apelira, da ako jo hočemo ustaviti, moramo vsi pomagati. je "raket", proti kateremu pa ma ko se je na debelo razkrije Kako? To je vprašanje! Vlada ima moč regulirati cene. Ima sodno in policijsko silo. Kongres In se le malokdo oglasi,, kajti ljud-|ter se ti *o vrže pod noge — češ ,oka,ne "konodajc. če pride polom, tak, kakršnega je v inflaciji doživela od leta 1914 dalje — od je radi potrošijo za pogreb svo- to so tvoji ljudjeTti si jih ime- j ^V™ V^luVU*' T kaj P°tem 1 V!*m na*lm bo***tv»m? ™om iih umrlih kolikor zmoreio in noval v službe' V tolažh T be huJsi' kak°r je bU 1929 in Zed ^ ^ dwbl,e nov vll4rej kako ustvariti novoTaktU cialj, da bl se mu ne pripetila ,toHte za neredek- ko- ^ bo stremela res ustvariti taka nesreča — a če ne bdiš, ako si ne ohraniš prisotnost du- w _______ _ ha, se ti posebno na vožnji do- čanje, bo med demokrati ali re-godi v sekundi. publikanci. Komur je služba edino prepri- pogoje za mir, namesto le za pripravljenje v največji vojni požar, kar ga je še kdaj videla zemlja? ALI želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCUI upanje so udahnile v človeštvo! Rezultat — obljube neizpolnjene, nova svetovna vojna . . . Spet je naša dežela prišla na pomoč onim, ki so bile v vojni z osiščem. Spet smo proglasili utrditev demokracije po vsem svetu, Atlantski čarter in pa Roose-veltove štiri svobodščine. In izid — kakšen? Priprave na vojno z našo bivšo zaveznico Sovjetsko unijo, in oboroževanje naših bivših sovražnic Japonske. Italije in Nemčije, da se bodo v slučaju vojne z Rusijo, borile proti nji na naši strani. V minuli vojni je predsednik Roosevelt obljubljal svobodo ljudstvam v kolonijah in enakopravnost. Zdaj, ko nas tista ljudstva tirjajo, da na jim obljubo izpolnimo, pa o nji molčimo in pomagamo kolonijalnim silam. Zamorci v Južnoafriški uniji, ki so v ogromni večini, so se pritožili proti zatiranju nad njimi sedanjemu zasedanju Združenih narodov v Parizu, enako zatirani Maročani proti francoski tiraniji. Ko se je glasovalo o njihovem apelu za človečanske pravice, se je delegacija Zed. držav glasovanja vzdržala, enako vse druge kolonijalne sile, med njimi Francija, Anglija. Belgija. zbor, temveč tudi po državnih nadzornikih in akountantih. Seja delničarjev te ustanove se bo vršila, kot običajno, februarja prihodnje leto. Kje in na kateri dan, to bo poročano pismeno vsakemu delničarju JHPD. Prebivalstvo sveta v 50 letih jako naraslo Stevni uradi Organizacije združenih narodov so izračunali, da šteje prebivalstvo vsega sveta sedaj dve milijardi 400 milijonov ljudi, ali 50 odstotkov več kakor pred 50 leti. Isti vir pravi, da prebivalstvo po svetu naraste vsak dan za 60,000 ljudi. Nekaj » nasili »tvareli (Nadaljevanje s 1. strani.) kanov, ki tudi prinaša čezdalje več angleškega gradiva. Samostojna revija, toda katoliško usmerjena, pa je Novi svet, ki jo izdaja v Chicagu in urejuje John Gottlieb. Slovenski dnevniki so še trije — Prosveta, Enakopravnost in Ameriška domovina. Prva izhaja v Chicagu, ostala dva v Clevelandu. Ameriška domovina je bojevit list slovenskega klerikalizma v Ameriki in ob enem trgovski. V politiki je demokratski, toda v zadnjih par letih je iz njega razvidno, da so se ji — namreč Ameriški domovini, nekateri demokratski politiki zamerili. Enakopravnost je liberalen list, v politiki neopredeljen, v volilnih kampanjah pa za kandidate starih dveh strank, namreč za tiste, ki jih odobre lastniki lista. Enakopravnost je sedanji Jugoslaviji naklonjena, dočim ji je Ameriška domovina sovražna od vsega začetka partizanskih bojev. Prosveta je politično nestrankarska, toda urejevana v socialističnih smernicah. Dokler smo iineli v tej deželi močno ! socialistično stranko, je v duhu jednotine resolucije agitirala zanjo. Glas naroda v New Yorku je sedaj posest družbe "Novi List", Inc. Njen "Novi List", pisan v hrvaščini, je bil ustanovljen za boj proti hrvatskemu in srbskemu kominforminemu tisku, ter drugim takim hrvatskim in srbskim listom, ki pišejo o Titovi Jugoslaviji sovražno. Kominformin tisk trdi, da oba ta dva lista Jugoslavija podpira. Naj omenimo še "Koprive" v Clevelandu, ki jih piše, riše in tiska Ivan Jontez. V njih skuša opeči kogarkoli izmed onih, ki jih "ima v želodcu", ali pa, kot bi rekli, "na piki." 'Glasila podpornih organizacij so poleg že prej omenjene Pro-svete Nova doba, ki pa ima na prvi strani iine v angleščini, New Era. To je list Ameriške bratske zveze. Dalje Glasilo ADZ (Ameriške dobrodelne zveze)), Glasilo KSKJ in pa Zarja, glasilo Slovenske ženske zveze. Največ oglasov imajo Prosveta, Ameriška domovina in Enakopravnost, ki v jim omogočajo, da lahko dnevno izhajajo. Tudi nekateri drugi slovenski listi imajo precej oglasov. Vsi ti trije dnevniki so vsak po svoje živahno urejevani, najbolj bojevita pa je zdaj A. d. Največ dopisov prinaša Prosveta. Iz poročila pošti bi bilo razvidno, da ima izmed teh treh dnevnikov Ameriška domovina največ naročnikov. Šteto povprečno s sredino izdajo Prosvete, ki je obligatna za vse člane, pa ima Prosveta največjo cirkulacijo izmed vseh slovenskih listov v Ameriki. Tako torej prehaja naš slovenski tisk, oziroma kolikor je še slovenskega gradiva v naših listih, iz starega v novo leto. Velika draginja je vse prizadela, posebno Proletarca, ker ima prav malo oglasov in pa nobene organizacije za sabo, ki bi ga mogla podpirati. Smrt kosi naročnike vsem slovenskim listom, novih priseljencev pa ni, razen kolikor je bilo v minulih par letih sem beguncev pripuščenih. Te pa so okupirali katoliški krogi. Ameriški "melting pot" dobro deluje, kajti na ulicah v predelih mest, kjer iive naseljenci, slišiš vedno manj tuje govorice. Izjeme so le še velike naselbine, kakor je slovenska v Clevelandu, češka v Chicagu, italijanske in poljske. Tak je razvoj te dežele. Tisk tujerodcev je zanjo veliko storil in baš tujerodci so v graditvi bogastva Zed. državah opravili največ najbolj napornega dela. Torej tako, in da ostanemo pri stari tradiciji, se poslužimo tudi mi starega vsakoletnega voščila, "vesele božične praznike in srečno novo leto!" MORJE NAIVNOSTI Ljudska naivnost je ogromna. Pripravljena je sprejeti za resnico vse, kar ji natvezijo "veliki ljudje." Komur je za resničen delavci list, naj naroči in agitira za "Proletarca". Slovene Records 10 Inch Records — 95c nv v. vwkovic ami 88884 aoi Martin Mlhelich se vam priporoča, kadarkoli želite električne pometalke (carpet sweeper) ali karkoli drugega v tej stroki. Zastopa Elec-trolux Cleaner and Air Purifier. — Kadar kaj takega potrebujete, mu pišite na Will-mete and 55 St., Westmont, III., ali pa ga pokličite po telefonu Downers Grove 577-M. Prišel bo k vam kamorkoli v Chicagu Nizozemska, Portugalska, UaV | j"'". V"" .7™" 'j i rt v n ii m i 4 ■<<-! ■ i« 1 ' J ska in z njimi tudi Kanada in še par drugih. Obljubljane "štiri svobodščine" so torej še vedno le na papirju. Vendar pa se zatirana ljudstva bolj in bolj upirajo in pridobivajo na pravici in moči. Da bi se ta proces le v miru nadaljeval — namreč brez da bi se svet zapletlo v novo krvavo ihto, pa bo dobro, dasi tudi v takem razvoju ne bo šlo brez nasilij, kar vidimo zdaj v Egiptu, v Iranu, v Indokini, Malajih itd. Ampak to je še vedno kontroliran, modele. Prepričani smo, da vam bodo ugajali. Študiranje veteranov na vladn« stroške Po drugi svetovni vojni se je privilegija šolanja na vladne stroške poslužilo 7,600,000 veteranov. Mnogo se jih je naučilo raznih poklicov, drugi so si izpolnili znanje, a na tisoče je tudi takih, ki so šli v šolo, da so zapravljali svoj čas in ljudski denar. HIS YANKS Beer barrel polka Marianne, fox trot 38824 I'm gonna >fet a dummy, poL When you're away 3871)9 Night after night, waits Hoop-Dee-Doo, polka 26196-F Moja baba je pijana, polka Gremo na Štajersko, waltz 12453-F How many burps in a bottle of beer?; Smiles & tears, wL 12447-F When banana skins are falling; Tic-Tock polka 12441-F You are m v one true love Hu-La La-La-La C-420 Clap and turn, folk dance Venetian waits 111 M. iriVOVICH AND J. LAUSi'HR 25144-F Pojmo veseli; Hišca pri Sest* 25191-F Ta marela; Men'vse eno je 25192-F Oh ura ie bije; Nar. pesmi m J. PICHI SH ANI) HIS ORI HMTKA R-574 Na Marjance, Clara (Clarice) R-575 Short Snort; Cleveland waits R-57G Terezitika; Wild Boy polka It-577 Joliet polka; You don't know 111 F. Ill URC ANl) HIS UKCIlSll'KA C-12R4 Tell me a story Pyramid polka C-1265 Until we meet again, waits Lucky polka C-1270 Eee-i-oh polka, vocal CI eve I ami polka iSY J. KUMAR AND HIS ORCHBtTIlA C-421 Narrow paths polka Jelly time polka Order C. O. D. and write for • free catalogue of the largest selection of Slovene Phonograph Records, Sheet Music, Books and Dictionaries in USA or sent monev order to: PALANOECH'S MUSIC HOUSE 705 8. Wells St., Chicago 7, III. Niso povsod žabe, kjer je veda; a kjer slišiš žabe, tam je voda. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 26th STREET Tel. CRawford 7-2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P.M. (Except Wed , Sat. and Sun.) 6:30 to 8:30 P.M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Residence: 221 Shlnston Rd., Riverside, 111. Phone Riverside 2212 Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednofi Naročite si dnevnik "Prosveta // Naročnina za Združene države (izvemši Chicaga) in Kanado $8.00 na leto; $4.00 za pol leta; $2.00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co., $9.50 za celo leto;$4 7S za pol leta; sa inozemstvo $11. Naslov za list in tajniitvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE A Vi. CHICAGO 23, ILLINOIS ............................^^tTTttttttMMIMMMI PRVA SLOVENSKA PRALNICA tU Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. j Fino postrežba — Cono zmerne — Delo jamteno TELEFONI: CAnal «-7172—«-7173 ANGELO CERKVENIK. II ZGODOVINE Ameriškega družinskega koledarja V Proletarcu z dne 25. julija letos smo imeli _ znam sotrudnikov Ameriškega družinskega koledarja minu s vellKim valuJočim in v njemu omenili, da ni popoln. Pomotoma izpuičen olamenom gorela in živo, glasno je bil Frank česen, ki v Koledar že dolgo piše in tudi prasketala, in mu je mirno od-za bedeti Jetnik imamo n jenov literarni prispevek, I i°varjala: ki ga |e potial lansko jesen. V sledečem seznamu, upamo, pa imamo navedene prav vse, ki so kdaj ali pa ic pošiljajo svoje spise v Ameriški družinski koledar. Lepo vrsta jih je in ako jih nam bo saj večina onih, ki so Šc KRSTNA SLAVA PRI GAZDI JOVU Gazda jovo se je nervozno | prikriti odhod? K teti pojdese je opravičil gazda Jovo lin sprehajal po veliki, razkošno o- ... V Kuršumlijo. Tam preživi odšel v predsobje pravljeni sprejemnici in živah- kak mesec, potem pa naprej. . "Zares nerodna zadeva — ta-no mahal z rokami. Skušal je V predsobju je oče pozdrav- kšenle dar!" je zinil Savič. po vsi sili prepričati svojo hčer-, ljal prišlece. Naglo se je dvig- "Zakaj nerodna?" je ugovar- j "Kaj bi pometali pred tujim ko Andjo, ki je sedela v velikem nila in smuknila v kuhinjo. jal Savičevič. "Saj se tudi med pragom, Sveta, ko pa imamo tu zamestastem naslanjaču ob ka-| Gazda Jovo se je rokoval s Nemci tu ua tam naidein _ njegovega najiskrenejšega prijatelja Nediča ..." Stojanovič, ki je z robcem odlično," je ponosno poudaril gazda Jovo. "Hm, ti Slovenci ... Saj veste, ne? Tisti Rupnik, bivši jugoslovanski general . . ." je jel razlagati Savičevič. " Živkovič mu je naglo segel v besedo: "Kaj bi pometali pred tujim poslušali lep? slovenske pesmi. Srečni prazniki bodo za nje, ko bocjp vedeli, da ste^se jih vi spomnili s tako lepim, trajnim darilom. ------------r f- —----^ .— — -------- - j—----—---1 — — - — I «/ obnovljena in urejevana tako, da ne bo zaostajala nc pO vsebini in he tehnično za nobenim oreišniim Ut. nikom. Seznam sotrudnikov Ameriškega družinskega koledarja je sledeči: žamestastem naslanjaču ob ka-| Gazda Jovo se je rokoval s Nemci tu pa tam najdejo minu, da je njen sklep brezu- j prišleci. Bili so njegovi sta- ljudje ..." meAn ;. . . , novski tovariši trije gimnazij-1 Dobro, da si rekel vsaj: tu Andja je zrla v polena, ki so :.ki profesorji, dva mlajša in, pa tam, je pikro smt^] Sa. v kaminu z velikim, valujočim tretji starejši. ^ . /judPjc w soTKra. Prisrčna hvala, gospodje, i gujevcu, Kraljevu, Zaječarju in prisrčna hvala! se je goSlom za-. spi0h po vsej Srbiji v pičlih hvaljeval. štiriindvajsetih urah poklali Oce, ne razumem te prav. "Kaj bi se zahvaljevali, čika, kar na tisoče ljudi( med njimi sl mi dopovedoval, da se Jovo?! Zahvaliti se moramo mi, nekaj sto nedolžnih otrok " noramo za svobodo boriti, da ki bomo nocoj pri vas preživeli lam nihče ne more svobode da- nedvomno prav lep večer!" mu "Vsi vendarle niso takšni!" x>vati. Ves Kosovski ciklus sem je vljudno odvrnil najmlajši ie vedm> ugovarjal Saviče- med njimi, Arsen 2ivkovič. Pa čeprav so mu Nemci v "Izvolite!" je rekel gaeda Jo- Kragujevcu pobili skoraj vse )lamenečih besed, ki so v gim- vo in jim odprl vrata v sprejem- m°ske sorodnike. "Vsi ne. Po- nekim nem- brisal stekla na nanosniku in se prikupljivo smehljal, je ne kam tjavdan zinil: 4 Nedič, vidite . . . Jaz mislim, da ni ta Nedič nič slabši Srb, Vsi dobro veste, da slovenska pesem, če je ubrano zapeta, nikdar ne postane stara, in imamo od nje lep duševni užitek, kadar jo poslušamo. Pesem spremlja Slovenca od zibeli do groba. Mati poje detetu ob zibeli Uikoj, ko ga povije v plenice, in ko oče * zasliši jok otroka, takoj panos-no pravi svojim prijateljem: "Ali ga slišite, dober glas ima, pevcc bo!" Ko smo hodili v šolo, .........., ~ 1 V I "i 'T. I morala naučiti na pamet .. . med nami, pomagala kakor v prošlosti, bo ta kn|igo Nikdar ne bom pozabiia tvojih ftknAulianM in i iraiotjnnn ifiLn W n nA k n vnnr in ir, I n nc I L J I.! —_ __ _f evana tako, da ne bo zaostajala nc >lamenečih besed, ki so v gim- vo in jim odprl vrata v sprejem- sorodnike. "Vsi ne. Po- prav Ta neS] tehnično za nobenim prejšnjim let- ^J* vžigale naša srca. Zdaj pa nico, ki je bila kar prijetno to-! K°varjal sem se z nekim nem^i ;e potreben ko [...Skoraj dve \e*1 je že osvaja- pla. | škim oficirjem, zdravnikom, Laksa " , .. A - . * . ec v deželi; dve .i že mori, po- "Kaj? Kamin ste zakurili? Od se Je zavoljo pokolja v Kragu- Savič mu ni dmkov Ameriškega družinskega ko- >iga, ropa .. . Naši najboljši lju- kod toliko drv?" "še je začudil J°ycu strahotno zgražal." povedal svojo Ambrožič Jože Beniger Louis Bernik Peter Cainkaf Vincent Chesarek Joseph Cvetkov Teodor Česen Frank Drasler Joseph Furlan Albina L. Furlan Boris Garden Anton Godina Filip Goršek John Gorshe Erazen Hrast Albert Jauch Joseph Jontez Ivan Kaferle Louis Kern dr. F. J. Kerže Frank Kobal Andrej Krasna Ana P. Kristan Etbin Kuhel Mirko Medveshek Ludvik Medveshek Milan . Mladineo Ivan Molek Ivan Mohar Marja Omahen Novak Zvonko A. Oven Joško Olip John Prushek Harvey G. Petrich Frank Petrovich Math. Pogorelec Charles Poljšak Leo. Potočnik Rudi Puncer Frank Rogelj Janko N. Rus Viljem Ručigaj V. F. Slabe Anton Skubic Albin H. Shular Anton šavs Frank Tauchar Frank S Udovič Anton Vidrich Andrew Vider Fred A. Laitz Anton Zaitz Frank Zakrajšek Leo Zavertnik Jože Zega Janko Zupančič Katka Žele Stanley Zigman John f j 'J1- » Kui.ua ju- * --— ia in zdrava. In kaj morem na- vo. "kar nerodno mi je poveda- nil{ bil za™* mož, bi *>sled izgubiti? Univerza j. ti . Nerodno zares! Drva nam Besedo mu je presekal go-m ' P dVe ,et' Pohajku-; je daroval nemški major, naš spod, ki je stopil v sprejem nico em. Ne razumem te ... " podnajemnik . . . ' : častitljiv gospodz dolgo7 Nemški major? —11 kot kdor koli med nami .. Jaz ko smo blli zaljubljeni, ko smo mislim celo, da se mož žrtvu- sh k voiakom' ko s™<> se oženi-je »• li, ko smo postali stari, ko smo 2ivkovič se je zasmehljivo na- bili veseli in žalostni. da vse to smehnil. in veliko v^č je tako na lep QL!,n _ _ . 4 j način povezano v slovenski naro- Lahko se smejete, gospod . • • , . .. »i % -x V. dni pesmi, ki se prične: .. . kier Zivkovič, menim pa, da imam . , i 7, rr . " KT J i so me zibali mamica moja ...." in prav. Ta nesrečni NediČ nam . „ , J kot nekakšna orofi- k°neC 1Z ' '' VIgred se ^ovrne Kot nenadna proli-1 _ traUca pogrne se s cvetlicami pustil, da bi bil ~ a^prijatT,lja ni^ar vec-nazaj ..z . . .,„ . povedal svojo misel do konca, ' ' g anje je poceni, je u- marveč je malomarno zaniahnil Ako naročite Prešernove plo- . Vi . 1 Z,aSnlen.1J1V0 ugovar" z roko in mu segel v besedo: : šče, ne boste samo storili svoio Jo.!jal2ivkovic. Ce b, tisti zdrav- . profi,aksa, menite. gospod dolžnost do svojih bližnjih, pač tiga, ropa .. . Naši najboljši lju- kod toliko drv1! Jje krvavijo v težki borbi, tilDjoka Savič."- ---------- ..... - marveč je malomarno za >a m» braniš, da bi se pridruži- "Hm, veste," jim je v nemali jtxilj > vo m zasmehljivo ugovar- z roko in mu el v ^^ a borcem, čeprav sem še mla- zadregi pojasnjeval gazda Jo- ja) Zivkovič ' "Ce bi tisti zdrav- "Profiiaksa menite Gazda Jovo se je ustavil pred I "Nemški major?" je nekoli-|vo brado in z valovitimi srebr-Je f ? A**? in kanJP.nzadeto VP«^ Zivkovič. I nimi, nazaj počesanimi lasmi. bl U" ne iUdlte! Sed,te' . Gospod Bora Stojanovič, pro- e i • » . ■ * Miitiujivu uuviuua. Starokrajski sotrudniki so lahko izgubim tudi tu i • b • i rm • • • bili: Cerkvenik Angelo Čobal Melhijor Čebular Albin čulkovski Čufar Tone Ivanovič Ivan Jernejčič Jernej Klopčič Mile Kristan Anton Kristan Boris Kristan Cvetko Mrzel Ludvik Rijavec Vladimir Seliškar Tone špicar J. Teply Bogo Vuk Ivan Vuk Jelica Stojanovič. Videli smo — v pa boste s tem tudi storili svojo Kragujevcu, Kraljevu ... Vi- narodno dolžnost, katero ima deli smo! Za tisto kri odgovar- vsak zaveden Slovenec do naro-ja tudi on!" dne kulture, katera je najlepše Zvonec se je oglasil znova. izražena v slovenski pesmi. Za- Vstopili sta Stojanevičeva so-iT^T murvale'da P08**™ V" P-im!" k u r ist v tovarn i~ Last!"' ga je ZT^^X ^^ Gostje so sedli v rdeče, ža- predstavil gazda Jovo. * ! ^kT J^fv W in . "Jena ! je zelo /ežko dobiti in držati skul sikal skozi zobe. "BodUse, T?* naSi™>™> ki f sta,i Vsi so mu spoštljivo segli v Tinini mo^no nl^ paj ,judi' kaleri so Popravljeni iti . . Smešna si' Tistih tvo- °b kaminu' ln ciga- roko. j le«antna^ mocno nalepoticena, žrtvovati - - - r w »mesna si. iisun tvo- rete pa vendar prav prikupna plavo- Stojanovič se je prijetno j laska Kunuri "Vidite, ta major — Klauber smehljal. Temne oči so mu ne-' rem izgubiti? patetično izprašu- se piše — je spodoben človek niirno begale s predmeta na ješ. Kaj moreš izgubiti? 2iv- Zelo vljuden in do skrajnosti ob- j predmet. Sedel je v naslanjač Ijenje lahko izgubiš! Mar je ko- zirem. Ponudil nam je drva. Ka- in si gladil dolgo brado, munistom za življenje kakšne ko naj bi jih odklonil. Nisem j "Gospod Jovo," je rekel, "ta-taksne profesorske hčerke! Ali mogel. Bilo bi nevljudno in mo- le vaš radijski sprejemnik je pa ne vidiš, kako brezumno gonijo rebiti tudi — nevarno ..." ! prav zares izredno lep " ljudi v smrt?" j "In naposled tudi nespamet-j "Philiphsov je. Je prav dober ' Oh. življenje!" mu je po- n°?. m" j<\ pfltrdl1 starejši, že Preskrbel mi ga je neki Slove-smehljivo odvrnila. "Življenje malce oslv^l\Pr^sor Sveta Sa- ncc, mlad inženir, ki dela pri ........ vicevic. Zakaj naj ne bi bil Philiphsu. Saj bo danes prišel iušii svoje razburjenje. "Neumnosti blebečeš," je jez no boriti . . . Smešna si! Tistih tvo jih pet bos j ako v bo nemara zrušilo veliki Reich, kaj? Kaj mo- Zdajcf je pozvonilo. Gazda ?FV VZel? P(>treb"a ^akaj Jovo je praznoval krstno slavo. „ ^ nepo1tre^fteIm * zmrzoval? Prihajali so povabljenci KoIlko 81 placa1' Jovo? "Pojdi zdaj in se preobleči!" prav je ,Vsto' k?r je velel Andji in pohitel v pred- t n^Pr»jetno, je odvrnil ;obje ga^da Jovo in se počehljal po Tromii . ■ ^ , glavi. "Nič nisem plačal. Ma- pr Jrmšlje va la * ^^^ iorna jodrv d val,.. , .. se je oglasil zvonec. V^hribe mora. Mora' A kako Oprostite, takoj se vrnem'" >il šel poskušati svojo srečo Jože Zaver.niK pa je v črtici "Hla->ec narisal skico iz delavskih bojev, kakršne je preživljal Leposlovni del v tem letniku je bil veliko manjši kakor v eh ki ste jih prejemali zadnja leta. veliko več pa je bilo v njih kronologije v besedi in slikah. Zanimivost v drugem letniku je tudi tolmačenje'socializma iz besednjakov pod naslovom "Socializem razkrinkan " Jako informativen je članek o socialističnem gibanju slovenskih delavcev v Ameriki. Avtor tega poročila ni podpisan V II. letniku so slike dvanajstih klubov JSZ. Kakorkoli je bila ta izdaja koledarja obsežna in vredna oidi med brati več kakor ji je bila cena (40c>, se ji je vzlic temu poznalo, da je še vedno nekako eksperimentiranje, brez tradicijskega ozadja. Umevno. Saj je bila šele II. letnik sem. Vsaj obljubil mi je." "Se sliši'New York?" je vprašal Stojanovič. "Celo Tokio se sliši in sicer (Dalje prihodnjič) BESEDA ZA LEPO SLOVENSKO PESEM čas in denar slovenski na altar. Koliko je truda. predno se spravi na oder pesem ali igro, samo tisti vedo, ki so imeli skušnje v tem. Pevski zbor "France Prešeren ima že več kot polovico v Ameriki rojenih pevcev, in pose-C hicago, III. — Vesele božič- bno tem fantom boste dali ko-ne praznike in srečno novo leto rajžo, če kupite Prešernov al-vam želi pevski zbor "France bum. S to vašo malo žrtvijo bo-Prešeren". Vi pa lahko na naj- ste gotovo podaljšali življenje lepši način voščite praznike svo- lepi slovenski pesmi v Ameriki, jim prijateljem in sorodnikom.! Za vse nadaljnje informacije ako naročite za nje album Pre- prečitajte oglas, kateri je priob-šernovih pesmi. Vaši sorodniki čen v današnji izdaji, in prijatelji bodo prav gotovo i- Z narodnim pozdravom, meli vesele praznike, ko bodo Anton Krapenc. Vsi ti so pošiljali v Koledar svoje oriainalne sd«p L, J^i?,?" raz|fšilianje ni šlo najboljše izpod rok. vendar :o pa ie bilo v Koledoriu J Z®."I ^J9^' bi,° * -kaj prebitka. Veliko pa je bilo v Koledarju tudi ponatisov iz del drugih starokrajskih književnikov. (Nadaljevanje iz preješnje številke) sina", "Svoboda _ ^ ^ ^ ^ ši članek o Jan Husu ob priliki petdesetletnice 'njego^r muče-niške smrti. V prevodu je bila priobčena John Reed-ova "Hči revolucije". Filip Godina je pisal, kako je v Alaski, kamor je Zaradi tezkoč v prodaji je upravni odbor sklenil, da se naj tiska naslednji ali III. letnik (1917) le v tri tisoč iztisih Določili so mu ceno 50c, ali 10c več kakor prejšnjemu. Tisk se je jako ■■■ podražil, istotako papir in vezba. Sploh bi morala biti cena I a letnik je imel izredno veliko splošnih koledarskih po- "* ^ P^av,lnem Proračunun — že prejšnj emu letniku 60c na-datkov. precej informacij o astronomiji, mnogo podatkov, kakr- mesto 40c> temu (1917) Pa 65c. Toda ezT-li so se na kon-sm so v običaju v ameriških almanakih, o slovenskem prebival- lxuIrenco in na Tisoče rojakov ni pogledi') na vsebino in stvu v Zed. državah, o državljanskih pravicah in naturalizacij- P™ ™St *radiva* nf na ilustracije, in še manj r> velikost pač skem zakonu, o ameriških kolonijah, proglas ameriške neodvis- e. na cene "Tega dobim za 35c, čemu l i ga še vi ne nosti v slovenskem prevodu, ustavo Zedinjenih držav, velik letni ta poceni;' se «lasil običajni ugovor. Vreba je bilo pregled, mnogo znanstvenih člankov, političnih razprav itd mnogo le' P°>«snjevanja, da je v tem blagu v kake osti -- vzeto I. Molek je imel v tem letniku pesnitve "Cemu si rodila Vsest/ans{c° T" velika razlika' kakor je razlika v kv. "teti oblek , Svoboda , in "Oparnice". Etbin Kristan je napisal dalj- !n °^uval ol>leko se dobi od $16 naprej. Včasi si jo lahko ob priliki petdesetletnice njegove muče-lTl , mn°g° ceneJe RoJak. ^ d 1 zanjo $12, sc j- lahko pobahal, da jo je dobil jako poceni. Kdor je plačal za obleko * aIi v**' 80 mu ze zavidali, češ, da se "zvira" in "nos. ' Ako sta oba kupca kupila obleko po vrednosti, se jc tistemu, ki j- plačal zanjo $30, izplačala v praktični uporabi veliko bolj ka or onemu, ki jo je kupil za $12. Seveda, telo je pokrila en* kot dri ga, pa je bila vendarle velika razlika. Nešteto rojakov so razm branjevci ogoljufali v predvojni dobi (pred letom 1917) sa-pri oblekah za stotisočake, ker so jih jim prodajali "zelo poceni , toda vse tiste cenene obleke so bile ceneno, največkrat pravzaprav ničvredno blago, pri katerem so kompanije, ki so z njim trgovale, profitirale veliko več. kakor pa če jim bi proda jale dobro blago po zmernih cenah. To primerjanje se sicer slabo sklada k spisu o naši literaturi toda kljub temu vsaj relativno pojasni, čemu so ugovori onih ki zro samo v številke, s katerimi so označene cene, neosnovani in še veliko bolj neupravičeni. Knjigo si vsakdo lahko kupi poceni — cele kupe se jih lahko dobi od 50 do $1.25 izvod, in vrhu vsega so te knjige še zelo debele (ker jih knjigotržnice izdajajo na čimdebelejsem papirju), toda pravilo vrednosti ostane. Literatura je slabe in dobre vrste; istotako mesnine, kava žiUi — in posebno še literatura. Milijone in milijone knjic je bilo v Ameriki razi>ečanih po kvodru in tudi ceneje, ki pa so bile v resnici stri^p za duševno in telesno stran človeka. Tudi med Slovenci je krcžilo veliko več šund literature, kot pa čtiva ki vzgaja in dviga. Med Slovenci v Zostag"» included. Send money or-1er and write to Frank Japich, 2354 S. Ridgeway Ave.. Chicago 23. III. Just give us the address and we will send the album for the above mentioned price anywhere in the United States or Canada. More than fifty per cent of Pre-eren's singers are American-born bays. Lh? fa^t that they can sing ^lso be proud of our origin, whatever it may be. If you are a good American, you must also be proud that your parents were Slovenian. Go out and mail your money order for the Prešeren Album today, and I assure you that will buy the best Christmas gift of ycur life. ANTON KRAPENC. Sales Tax Whenever a sales tax is pat over ?n the people, its backers always inderestimate the amount of revenue it is going to produce. They know the poor people are going to have to pay most of it, so they use phony figures to make it sound ess evil than it really is. Washington folks saw an example of this, when the District of Columbia Commissioners disclosed that they will close the "fiscal rear'* June 39 with a surplus of 110 million, largely because the sales tax has been so "successful." They now expect receipts from this tax to total S15 million for the year, although only a few months %go they said it would be $14 million. But what is another million dollars to them, when it comes out of the pockets of Washington's "voteless" residents? FOR A GOOD SOVIET-AMERICAN WAR It seems that the Russian people and the American people lik,? each other. Nikolai Shvernik, Chief of State of the Soviet Union, stressed that point when he presented a peace proposal to our "Dear Mr. Secretary of State." And President Harry S Truman emphasized the same kind of affection some time ago in a letter which has been published in Russia for the information of the people there. Now with all that good feeling existing between the millions ef human beings who live in both countries, it would seem the height ol insanity for them to go into a shooting war against eaqh otlrT. However, there is some "bad blood" in both nations. It rectos thai the big people of the USA, and their journalistic lackeys hate lor Stalin and his generals and bureaucrats And vice vena So why not settle the differences that exist by a war between ih people who hold the grudges? What we have in mind is something like a combination riot and clambake. Let the haters of both countries get together on a vacant area and fight it out—with bullets if they really thirst for gore, oi with squirt guns if that suits their tastes And when the brawl is over let the survivors go over to where the Russian people and the American people will be having a bang-up clam bake. Perhaps all this seems foolish and irreverent. But we are serious enough when we ask why it is that people should b? worried about fighting each other when, as their leaders insist, they really regard each other with fond affection. We are equally serious when we give the antwer to our own question The answer is that modern wars never are made by the people who do the fighting They are made by leaders who have special personal interests in mind but who prefer to have their fighting done for them by the people who work for them in peace-time. Military leaders know very well that the common soldier doesn't hate r.or want to fight. Indeed, oho of the greatest troubles the "brass" has is to keep the troops from fraternizing They always do it when they get a chance; in our own "wet between the states'* the "Yanks" loved to swap food with the "Rebs" for tobacco And we recall that as soon as the shooting stopped after World War I the American troops of occupation fitted themselves into German home life like a hand fits into a glove The reason we have wars may be the fact that the people don't really rule their own destines. In time of peace they are controlled and eploited by profit-mongers and in time of war they are duped and used by the same clique in the role of war-mongers. It's our opinion that the people of all countries need to end the game of class exploitation at home as the first big job of getting along with the people of all other countries. We believe it is possible for people who like each other to work with each other a darn sight more easily than to fight against each other ... if they first get rid of the exploiters and profit-takers in their respective nations. \ —Reading Labor Advt>cate. Something Rotten About Apples? Many Americans would like to eat more apples and pears, but can't afford it. Perhaps they should move abroad, where they can bu> American apples a lot cheaper The Department of Agriculture announces it wjUj/%timulate export of apples an J freaks" by paying icJ "exporters" subsidies equal lo " 50 per cent of the export priče." * This means, for example, that a foreign buyer can purchase for $1.25 a bushel of apples for which the American "exporter" gets $2 50 the other $1 25 coming from Uncle Sam's taxpayers, including those who Charles W Crawford took off ice ean'J afford many apples, as Uncle Sam's new Food and Incidentally, the law making this possible was voted far by Senator Drug commissioner, and immedi- Harry F Bvrd of Virginia, this country's biggest apple grower, whe ately spoke some reassuring com-; thinks government subsidies are "socialism" whin they help ordinary mon sense f people. Don't be fooled by "diet quacks," Byrd will benefit from the apple subsidies, whether or not he doe-he urged. "A small army of food any of the exporting, because it will reduce the supply of apples in ihe faddists is preaching the false doc-1 United States and thus raise their price—Labor. | trine that American food is defl-1 * , ricnt in vitamins and minerals They say every disease from cancer to insomnia is caused by malnutrition, and that we must supplement our diet with some outlandish food or vitamin. "The truth is that America, far from suffering malnutrition, has the most abundant and nutritious food in the world, and is enjoying Who Trusts American Capitalism? As described by an article in a of communism. They think we are recent issue of Collier's magazine brewing trouble for them which i which is reported upon by Fed- they'd like to avoid erated Press; we haven't seen it), ! We are* taking no more risk* the United States of America is"' than Collier's prophets when wA? sjoing to win the next world war venture the opinioa»that the bombs about the year 1960. It will be a would have fallen before now were corker while it lasts, which won't it not for the justifiable fear of be overly long. But virtue and Americans with more than their capitalism will come out on top if! lives to lose that this country would the Collier prophets are correct. We comment upon the matter because it occurs to us that some nay wonder what the United States s waiting for—and to answer that jue tion as we sec things today. Our answer is that there is infinitely more reason for capitalist \merica to go to war against Rus-a light now tiian there ever was or either of the two world wars hat were fjuj^ht within the present "*ra of "ehrn e and decay which ill around we sec." One reason w " w; havrn't gon to it as yet is fiat capi tali; m i still able to kr»ep the common pro ole occupied and rea>onably-welT fed. and still preserve the appear a nee of profits by wasting time an< have to go it alone. It seems that Europeans, even those to whom billions of American tax dollars have been given, ju*t won't "buy" iur economy and simply don't believe what we say about our democracy. Even the Voice of America radio campaign is getting boring, according to a number of reporters. However, that is a negative sat-sfaction. To make peace and security a positive matter, we must •everse the trend away from Amcr-ca and institute an economy at home which will convince the vorld that we are neither warmongers nor profiteers. Can capitalism do what is neces-ary to reassure and win the people material in war preparation, war our leaders seek as allies" We don't maneuvers, cold wars *nd part think so. But we do think that a wars. socialist America would inspire Another reason, judging from; confidence and trust among our findings ai d comments of observ- i "friends" and considerable dis-crs who have studied the public satisfaction among our enemies mind in "free ' nations, is that And so we offer socialism, not American capitalism just doesn't only as a matter of human progress have a real national friend in the but as a means of survival by world. avoiding the debaclc that fanciful Jingo American propagandists magazine writers envision some may be able to sell the capitalist time within the next decade, economy to people within our own Perhaps we are rather fanciful country. But they can't sell it to i ourselves in even hoping that the American people would rather Western Europeans. Indeed, therr is a growing number of writers who are reporting fear and dis- change their ways and build a socialist economy in which they can satisfaction about what Uncle Sam live than die in a vain attempt is doing to preserve his. system to save the capitalist profit econo-against the killing encroachments I my.—Reading Labor Advocate. venian songs—the songs so dear to i T As a result of this reP°rt Senator thfir parents. America is a nation Johnson received from Francis P grouped together by all kinds of Wh»t?h«»r. Undersecretary of the oationalitics. We are very proud of j Navy, being Americans, but we should Patriotic? a letter promising to take steps toward reducing waste and the number of high officers in the "Chair Corps.- Don't let 'Diet ''' Quacks' Fool You the best history." health of any nation in The devil never tempted a whom he found judiciously ployed.—Spurgeon. man em- Found It No Fun to be Poor Twenty years ago, Alexander Munsell. a young man who had always been rich, gave away his $1 million fortune and voluntarily took up a life of poverty in New York City. "I had a bushel of money around me," he said. "I wanted to experience the reality of being poor. "Now I have found a' great pcace. Extreme wealth is certain to distort one's point of view. I never knew what living was before. Always it had been Yes, Yes, Mr. Moneybags, whenever I walked." His wife could not see it that way, and divorced him. Munsell often went hungry as the years passed by. Now, at the age of 56, he has inherited another fortune of $650,000. and one of his relatives says "he veill keep it this time," because he has had enough of "the reality of being poor." "He came to realize something that people who work for a living can never forget"—that it is no fun to be poor. Let's Not Cheat Our Children Is America neglecting Its own children, while being generous to tye armed forces and to the people of other countries? That question was put before 500 delegates to the National Conference on Teacher Education, at Palo Alto. California Speakers said our public schools "face the worst crisis since they were weakened by World War II"—a crisis caused by "shortage of teachers, lack of school buildings, and inadequate financial support. Many children go to school in basements, attics and makeshift, unsanitary buildings " Many communities already accept as "normal" the fact their children can go to school only half a day, or even for one-third of a day. ""America is spending proportionately less on education now than it did 10 yoars ago." Defense and world-aid are important, but'let's not forget our own children.—Labor. What Is Success It's doing your job thc best you can. • And being just to your fellow man: It's makin? money, but holding friends. And staying true to your aims and ends; It's figuring how and learning why, And looking forward and thinking high. And dreaming little and doing much; It's keeping always in closest touch With what is finest in word and deed It's being thorough, yet making speed. It s daring Wythely the field of chance While making of labor a brave romance; It's going onward despite defeat And fighting staunchly, but keeping sweet. It's being clean and it's playing 'fair: It's laughing lightly at Dame Despair; It's looking up to the stars above, And drinking deeply of life and love; It's struggling on with the will to win; But taking loss with a cheerful grin; It's fharing sorrow, and work and mirth, And making better this good old earth; It's serving, striving through strsin % and stress, it'sj4oirv« your nobleqt »- that's success! . . . Immediate Future of What a Dcg's Life Cold and Coal So far as thc forecasted weather is concerned during the next 15 years, coal production and eon-sumption could increase immeasurably. Dr. H. C. Willett of the Mavia-chusetts Institute of Technology, a noted meteorologist, .said recently, that an explanation of the sun-spot cycles, going back to 1750. points to cooler summers and winters during the next 15 years. Writing in the Journal of Meteor- i ology, Dr Willett reported that official records of sun-spot activity definitely link their activity with weather conditions in all parts of! the world. With the expected delay in the; next sun-spot maximum. Dr. Willett believes that "the temperature level over much of the world will fall significantly, probably reach-j ing a first minimum level during 1960-65 period " Northern Europe, the eastern U.S. and Alaska are geographically linked in the cold-weather spread. A surprisingly large punib'r of dogs live in this country. ; nri n i "o'og's life" can't be so bad. At least that's what appears from a nation-wide survey of America's "dog population" by the "Wall Street Journal." Here are some of the figures: While the human population increased 50 per cent in the past 30 i years, the number cf dogs irereased 200 p"r cent, and has now reached 22 million. About 3^500 millicn a year i> spent on these dogs, for "fi»od, shel ter, clothing, training, rrcreatior and medical attention "That's a sum greater than the total annual personal incomes of all humans in such states as Wyoming. Nevada or Vermont." the survey report says "Keeping dogs beautiful is one of the fastest-growing parts of thc business." the report continues It tells of "Canine Beauty Shops'' in various cities, and New York's "swank Dog Bath Club, where member dogs have a bath, hair cut and nail trim, and swimming pool privileges, with a doctor in attendance."—Labor. A VERY BIG ORDER NOW WE'RE 154.9 MILLION Louise, a little girl who had be- Here's the latest on the popula-gun life in a happy-go-lucky house- tion of our country: It is increasing hold, went to spend a few months by 220 000 a month and now totals with a very strict aunt." 154 9 million. Births outnumber One evening, after a trying day deaths by about 2 4 to 1. when she had been scolded more than ever, she knelt for her evening prayer. This is what her sunt heard as she passed the open bedroom door? | A |idy nung „ ci^n^ryie at Oh, dear angels, make sll the iOWa's lawmakers the other day. Here's patriotism for you! While ur common mobilization." Said the Secretary, "Nobody or at least /cry few people will be satisfied. It is necessary to make decisions which hurt or at least which greatly inconvenience many people." What's all the necessity about? PERFECT BOY Willie was doing penance in the corner. "I can't help it if I'm not perfect he sighed "I never heard of but One perfect boy, anyway." •'Who was that?" asked his mother, thinking to point a moral. "Dad," came thc silencing reply, ' when he was little." Who Does Tax Cheating? Who docs the tax evading? The National Bureau of Economic Research estimates that 95 per cent of wages and salaries are reported in income tax returns, compared with 7G per cent of dividends. 45 per cent of rents and 37 per cent of interest payments. Imports Rise A two-way record was set in last August as the spurt in buying since t h e Korean outbreak boosted American imports to a total of $819 million. This was the highest import level in the history of the country. The nation's exp6rts declined to $761 million in August, so, for thc first time in 13 years, the month showed an excess of imports over exports. Britain Again Leads In Shipping Industry U. S. Owns More Vessels, But Most Are Out of Service In '.Mothball Fleet* Britain has regained its leadership in thc shipping trade, a report from London discloses. Of total world shipping of 77 million tons, 16 5 million is British and 19.6 million is owned by nations of the British Commonwealth. The United States possesses 26 million tons, but this total includes 14 million in the "mothball" fleet of warbuilt Liberty ships Safe for the Night The maid knocked at her mistress's bedroom door as she went to bed and said. "The master's locked up for the night, ma'am." ' Thank you, Mary; he must have been very quiet—I didn't even hear him come in." was the sleepy reply. "Oh, he hasn't come in. ma'am." Mary 'answered, "the police have just telephoned." Mahomet hearing one of his soldiers say; "I'll turn my camel loose and trust htm to God," replied, "Tie your camel and then trust ulm to God." She Sounds 'Shame List' Challenge bad people good and all the good people a little easier to live with SMART BOY A kind old gentleman seeing a small boy who was carrying a lot of newspapers under his arm. said; "Don't all those papers make you tired, my lad*" "Na*. I dor^t read em," replied the boy. If there's going to be a public "shame list* of people in that state who are on relief, then why not also publicize the names of all farmers, war veterans and others in the "tall corn" state who are getting checks from Uncle Sam* The challenge came from Mrs, Mary Huncke, vice chairman of the state social welfare board, us an aftermath of the action by Congress In adapting the Jennerride which permits states to make public the names of old age pensioners, widows, d spender i children and others on relief rolls. " Those favoring opening relief rolls to public inspection say such a system would help keep everybody honest in distributing public money," she declared: If so, she added, then the same principle should be applied "to Iowa's farmers, veterans and other groups'' who receive* "tens of mil-dollars each year" from the Federal government. " Isn't honesty in dealing with such public money just as important as in the field of relief?" she asked Actually, Mrs. Huncke expressed doubt that there's much "chiseling" either on relief or among others receiving Federal benefits. And fhe voiced concern that if such rolls are made public, they would be | "called chiselers and other names" on the school grounds by fellow , pupils, she feored—Labor. »