Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 60 lir
TRST, nedelja, 9. junija 1968
Leto XXIV. • St. 137 (7030)
Slovensko zastopstvo v parlamentu v deželnem svetu
in
Preteklo nedeljo smo podali komentar o parlamentarnih volitvah in kratek oris splošnega položaja v državi po volitvah. Prav je, da danes ocenimo parlamentarne in deželne volitve z vidika interesov naše narodnostne skupnosti v Italiji.
Takoj moramo poudariti z zadoščenjem, da je bil v poslansko zbornico na listi KPI zopet izvoljen Slovenec, hkrati pa z obžalovanjem ugotoviti, da je število izvoljenih slovenskih predstavnikov v deželni svet manjše kakor v pretekli zakonodajni dobi.
Torej popoln uspeh glede slovenskega poslanca in neizpolnjeno pričakovanje glede dežele.
V rimski parlament je bil za poslanca na Tižaškem izvoljen Albin Škrk, kljub temu, da je imel v začetku zelo majhne možnosti izvolitve, ker se njegova stranka KPI ni obvezala, da ga izvoli, v nasprotju s tem, kar se je zgodilo pred petimi leti s takrat izvoljeno poslanko Marijo Berne-tič. Zaradi tega predstavlja Škrkova izvolitev velik uspeh predvsem za slovenske komuniste, ki so se zanj odločno zavzeli v prepričanju, da imajo Slovenci pravico do poslanca svoje narodnosti, kar je sicer v skladu z osnovnimi načeli stranke, kateri pripadajo. To prepričanje je tem bolj u-temeljeno, če upoštevamo, da voli za KPI absolutna večina Slovencev na Tržaškem in da ima samo ona danes možnost izvolitve slovenskega poslanca.
Besnici na ljubo je treba reči, da je strankino vodstvo pustilo, da se je pobuda njenih slovenskih članov razrast-la in dobila v zadnjih dneh pred volitvami šiioke dimenzije.
Visoko število preferenčnih glasov in analiza oddanih glasov na voliščih, kjer so glasovali predvsem Slovenci, potrjuje, da so se slovenski volivci KPI tej pobudi odzvali in da je za Škrka oddalo glas tudi precejšnje število volivcev, ki običajno volijo za druge liste.
Ta pojav je nov in spodbuden, zato je potreben vse pozornosti in podrobne analize, kar bo pa treba storiti na drugem mestu.
Tudi Dušan Košuta, slovenski kandidat na listi Združene socialistične stranke, je prejel sorazmerno visoko število preferenčnih glasov, kar tudi po: trjuje, da so se predvsem slovenski volivci v večji meri po-služili pravice, da izbirajo med kandidati, kar ima na drugi strani za posledico, da se taki kandidati v stranki tudi uve ljavijo.
Slovenska skupnost je šla na parlamentarne volitve kljub temu, da ni imela nobene možnosti izvolitve svojega predstavnika. Ta korak je utemeljevala s tem, da glas zanjo pomeni zahtevo po zakonski zagotovitvi slovenskega poslan ca, podobno kakor naj bi veljalo za Francoze v deželi Doline Aosta. Vsi volivci Slovenske skupnosti se temu pozivu niso odzvali, kajti približno 10 odstotkov stalnih volivcev te liste je raje volilo za »sigurnega« kandidata.
Izid volitev v Dolini Aosta Pa je potrdil to, kar so nekateri že prej trdili, da sta namreč zagotovljena po en poslanec in senator deželi kot taki in ne Francozu. Doslej sta bila res oba Francoza, ker je i-mela njihova unija vedno večino. Na zadnjih volitvah je večino dosegla KD in tako sta oba italijanske narodnosti. To smo omenili zaradi tega, ker je treba v bodoče — če pripravljenost res obstaja — iskati drugih, bolj realnih Poti za zagotovitev poslanca, ki bi ga imeli vsi ali skoraj vsi Slovenci za svojega. Sicer Pa smo v našem dnevniku že napisali, da je Slovenska skupnost nastopila na teh volitvah samo zaradi tega, da bi obdržala svoje volivce skupaj.
Nezmanjšana bo naša pozornost nad tem, kar se bo dogajalo v rimskem parlamentu, ker bodo predvsem tam padale odločitve o naših Pravicah. Trdno upamo, da bo naše zahteve postavljala in podpirala vsa levica, pa tudi za KD je prišel čas, da od deklaracij, dajanja drobtin in proglašanja boljšega vzdušja kot končnega cilja začne reševati življenske probleme naše manjšine.
Poslanec Albin Škrk bo v
parlamentu živa priča naše prisotnosti v republiki Italiji, od Kanalske doline, prek Rezije, Slovenske Benečije, Goriškega in Tržaškega. Želimo mu kot našemu glasniku u-spehov v dobrobit celotne nase narodnostne skupnosti.
V deželnem svetu smo Slovenci v zadnjih štirih letih i-meli tri svetovalce, dva z liste KPI, enega pa z liste Slovenske skupnosti. Pri zadnjih volitvah je tržaška federacija KPI že vnaprej zagotovila izvolitev Slovenca, dočim ni go-v nasprotju s svojim stališčem izpred štirih let, tega storila. Slovenski kandidat na listi KPI na Goriškem ni imel torej prav nobene možnosti izvolitve brez odločne podpore svoje stranke, torej brez glasov italijanskih volivcev.- Ker niso crezni računi niti za trenutek spravili v dvom izvolitve kandidata Slovenske skupnosti, je kazalo, da bomo Slovenci v novem deželnem svetu imeli le dva svetovalca.
Medtem so nastali znotraj Združene socialistične stranke novi momenti, in sicer njena slabitev v pordenonskem volilnem okrožju zaradi notranjih sporov ter izločitev njene liste v videmskem okrožju. S tem se je prikazala verjetna izvolitev drugega kandidata na tej listi v goriškem volilnem okrožju in ta bi moral biti po vseh računih Slovenec.
Goriški socialisti, predvsem slovenski, so se z vsem ognjem zagnali v volilni boj, da bi uresničili to možnost. Kandidat Marko Valtrič je po preferencah res dosegel drugo mesto, sama PSU pa je v tem volilnem okrožju zgubila toliko glasov, da je število zadostovalo samo za enega svetovalca.
Na ta način sta v deželni svet bila izvoljena le dva svetovalca slovenske narodnosti, in sicer Dušan Lovriha na listi KPI in dr. Drago Štoka na listi Slovenske skupnosti. Obžalujemo, da imamo v deželnem svetu samo dva svetovalca, ker bi jih morali po številčni moči kljub politični razdrobljenosti imeti veliko več kakor dvakrat toliko.
Naš list se je zelo zavzemal za izvolitev slovenskega kandidata na listi PSU v goriškem okrožju v prepričanju, da so možnosti izvolitve zelo verjetne. Kakor smo že omenili, je ta lista izgubila mnogo glasov predvsem v južnem delu gori-škega okrožja. Ti glasovi so šli v korist PSIUP, zaradi česar je bil v deželni svet izvoljen njen kandidat, kar predstavlja tudi za nas precejšnje presenečenje.
Na deželnih volitvah je Slovenska levica prvič vstopila v koalicijo s Slovensko skupnostjo. Ustanovitev levičarske skupine, ki bi s treznimi argumenti in prepričevalnost.jo vplivala na vse tri delavske stranke, da bi razne slabosti
—	in kdo jih ne vidi — glede Slovencev odpravile, ne bi konec koncev bilo nič slabega Toda razni članki in glose v reviji Zaliv so bile dobra psihološka priprava za to, da se ta skupina poveže tako ali drugače s Slovensko skupnostjo. Poziv za ustanovitev skupine same je bil še bolj jasen, zaradi česar Je naš list takrat in ob ustanovitvi Slovenske levice tako reagiral.
Mislimo namreč, da je pot, kd si Jo je izbrala ta skupina
—	če je že hotela vplivati na politike celotne levice — zgrešena. In to iz dveh razlogov: velika iluzija je pričakovati, da bodo samo slovenska gesla in direktni napadi na delavske stranke odtrgale slovenskega delovnega človeka na Tržaškem od njegovih strank. In drugič: posledica tega more biti le izolacija od slovenskega delovnega človeka in s tem tudi popolna nemoč, da bi nanj kakorkoli vplivali. Ce u-poštevamo, da voli za delavske stranke skoraj tri četrt Slovencev, potem dobivajo ti zaključki tragične dimenzije. Zaskrbljujoče je še dejstvo, da ni bilo razlike v volilnih geslih Slovenske levice in Slovenske skupnosti. Med volilnimi članki smo nekje brali krilatico o «enem okopu«. Nekateri govorniki in pisci letakov Slovenske levice so se celo razlikovali od ostalih govornikov celotne koalicije po tem, da so bili bolj nestrpni, napadalni in zaletavi, kar more pripeljati le še v večjo izolacijo.
Naš list ni torej mogel obravnavati povezave Slovenske
levice s Slovensko skupnostjo drugače kakor s tako odločnostjo, sicer bi se izneveril dobi, v kateri je nastal in načelom, ki jim je bil vseskozi zvest.
Mislimo, da so zadnji pojavi znotraj slovenske narodnostne skupnosti, posebno na Tržaškem, vredni podrobnejše obravnave in analize, za kar pa dnevnik ne more biti najprimernejše mesto.
Glavno breme glede postavljanja, prikazovanja in utemeljevanja zahtev naše skupnosti bo slonelo na obeh slovenskih svetovalcih. Nič manjše pa niso obveznosti tistih svetovalcev italijanske narodnosti, ki so bili izvoljeni s slo venskimi glasovi. Ko vsem zastopnikom Slovencev v deželnem svetu želimo uspehov v našo skupno korist, smo prepričani, da ne bo v zvezi z obravnavanjem slovenske problematike strankarskega ljubosumja ali prestižnih prizade tosti, ampak da bo vedno prevladala skrb, da se kaj doseže.
Lahko rečemo, da smo Slovenci od dežele Furlanije Julijske krajine v prvih štirih letih njenega delovanja dobili samo drobtinice. Kolikokraf je. bilo poudarjeno, da ima naša d'“žela posebni statut zaradi nas Slovencev, in kako porazni so s tem v zvezi rezultati! V novi zakonodajni dobi mora priti v tem pogledu do pre-okreta, s tem da bo deželni svet pooblaščen spiejemaH zaščitne ukrepe v korist Slovencev vseh treh pokrajin, videmske, goriške in tržaške.
Bob Kennedy je imel deset otrok, na sliki jih je samo devet, ker najmlajši, ki še nima enega leta, ni prisoten. Vdova Ethel je noseča in bo rodila januarja. Na sliki so: Kathleen, ki ima 17 let, Joseph Patrich 15 let in pol, Robert Francis 14, David An-thony 13, Mary Courtney 11 in pol, Michael le Moine 10, Mary Kerru 8, Christopher George 5, Math Matthevv Maxwell 3 Douglas Harriman eno leto
Položaj v Franciji se polagoma normalizira
Kruh se bo podražil - Nepričakovana povrnitev Georgesa Bidaulta
PARIZ, 8. — Okro“, polnoči je prišlo do popolne pomiritve in so se tudi pri vratih Saint Slout. kjer so se včeraj zbrali manifestanti v podporo stavkajočim podjetju Renault in ki so hoteli z vlaki ter z avtobusi oditi v Flins številne policij ske zapreke so preprečile, da bi prišlo do koncentracije manifestan-tov.
Prišlo je do številnih incidentov na raznih področjih Francije in zlasti v mestu Rennes, kjer je prišlo do spopadov med bivšimi bojevniki in študenti, med katerimi je bilo deset studi ntov ranjenih.
V vseh francoskih mestih je življenje že skoraj normalno, čeprav še ni mogoče govoriti o zaključku politične krize. Zlasti so težavni odnosi v kovinski industriji, kjer velika večina delavcev stavka.
Od ponedeljka dalje se bo na področju Pariza kruh podražil za okrog 10 odst., kar so peki utemeljili z zvišanjem plar uslužbencem.
Pariški tisk danes dokaj obsežno komentira včerajšnji de Gaullov govor, pri čemer prav, da gre v bistvu za pričetek volilne kampanje. Generalni tajnik frar coske komunistične partije Ročke', je v tej zvezi izjavil, da de Gaulle napada predvsem francoske komuniste, ker so najbolj vroči zagovorniki interesov delavcev in najbolj odločni na sprotniki osebnega režima. Obdolžil je de Goulla do skrajnosti de-magoške politike glede socialnih vprašanj.
Bivši predsednik francoske vlade Georges Bidault se jp vrnil v Francijo. Zapreti bi ga morali zaradi njegovega sodelovanm pri OAS. Po neuradnih vesteh je prestopil francosko belgijsko mej« v spremstvu svojih odvetnikov in so ga kasneje
MiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiitniiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiniiiiiiiHiiiiiiiiiiittifiiiiiiiiilivtiiiiiiiMiMiiMiiiiiMiriiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiliftiiigiiiiiiiiiiiiiiiiititHimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiUlmiiiiiimatMmiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimii
POGREBNE SVEČANOSTI ZA ROBERTOM KENNEDYJEM V NEW YORKU
«Videl je trpljenje in skušal ga je ozdraviti videl je vojao in skušat jo je ustaviti»
V cerkvi sv. Patricka je imel govor brat pokojnika senator Edward Kennedy - Zelo strogi ukrepi za varnost - Atentatorju Sirhanu Sirhanu so danes uradno sporočili obtožbo
NEW YORK, 8. — Pogrebni obred za pokojnega senatorja Roberta Kennedyja se je pričel ob 10. uri (ob 16. po ital. času) ob navzočnosti več kot 2000 oseb, ki so bile posebej povabljene. Predsednik Johnson je z letalom prispel iz Washingto-na. Druge osebnosti so pa pri-
šle še mnogo pred prihodom Johnsona in njegove soproge. Navzoča sta bila tudi Nixon in Rockefeller, ki se potegujeta za kandidaturo republikancev, kakor tudi senator McCarthy ter podpredsednik Humphrey, državni tajnik Rusk in mnogo drugih ameriških osebnosti. Prispel pa je tudi glavni tajnik OZN (J Tant.
Sam obred se je začel z govorom
četrt ure ustaviti zaradi nesreče na neki postaji. V gručo ljudi, ki je stala na postaji Elizabeth, da bi videla Kennedyjev vlak, je zavozil drug vlak z nasprotne strani, pri čemer sta izgubili življenje dve osebi, precej pa Jih je v bolnišnici.
Danes so atentatorju Sirhanu Sirhanu v zaporu uradno javili, Česa ga obtožuje veliko razsodišče v Los Angelesu. Atentatorju je to
senatorja Edvvarda Kennedyja, edi-1 Povedal sodnik Arthur Alarcon ob nega preostalega od štirih bratov1
Kennedyjev. Edward Kennedy je v svojem govoru izrazi- upanje, «da se bo svet spominjal njegovega brata preprosto kot dobrega in skromnega, ki je videl hude in ga je skušal popraviti videl je trpljenje in skušal ga je ozdravit', videl je vojno in skušal jo je ustaviti«. «Mi smo ga ljubili, je nadaljeval Ed-ward, kot očeta, kot brata, kot sina. Ljubezen- ni čustvo, ki bi ga bilo lahko spraviti * besede, kakor ni lahko z besedami izraziti lojal nosti, zvestobo m veselje. On je bil vse to. vroče je ljubil življenje in ga je intenzivno živel.« S tresočim se giasom je še dejal: »Želim, da bi moj bra ne bil idealiziran ali poveličan po smrti preko tega, kar je bil v življenju.«
Po govoru Edvvarde Kennedyja je sledila zadusr.ica. po maši pa so najožji prijatelji in sodelavci Roberta Kenneayja prenesli krsto na pogrebni voz, ki je potem prevozil vso 5., 51. in 33. cesto. Na postaji so potem krsto položili na poseben vlak z 21 vozovi, v katerih je potovalo 800 sorodnikov In prijateljev pokojnika ter drugih osebnosti.
V času obreda v New Yorku s« oblasta uvedle zelo ostre ukrepe za varnost, posebno za predsednika Johnsona, na katerega so stalno pazili agentje tajne službe znotraj same katedrale, številni a-gentje so zasedli prostore tudi na oknih poslopij okrog «Central parka«, kjer je predsednik pristal s helikopterjem. Johnson je po obredu v cerkvi odpotoval nazaj v Washington.
Na svoji poti proti Washingto-
navzočnosti kakih 200 časnikarjev. Vsi časnikarji so bili pred vstopom natančno preiskani, da ne bi imeli s seboj orožja.
NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
Odprt mednarodni lesni sejem
LJUBLJANA, 8.	- Danes do-
poldne so na Gospodarskem razstavišču odprli 8. mednarodni lesni sejem, ki je na sporedu do 16. t. m. Slovesnosti so se udeležili predstavniki domačih in tujih poslovnih krogov, člani konzularnih zborov sosednih republik, številni gospodarski operaterji in razstavljavci. Teh je vsega 152, med temi 106 iz tujine.
Prisotne goste, gospodarstvenike in poslovne ljudi, med katerimi so bili tudi predstavniki tržaških gospodarskih krogov, tako predsednik in glavni tajnik trgovinske zbornice dr. Caidasši in dr. Stein-bach, generalni tajnik Centra za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini dr. Rivoli, predsednik in podpredsednik Slovenskega gospodarskega združenja Bole in Prinčič in drugi, je v imenu ljubljanskega mesta pozdravil podpredsednik mestnega sveta inž. Ljubo Levstik, ki je v krajšem nagovoru prikazal pomen letošnje prireditve. Sejem je nato uradno odprl predsednik Zvezne gospodarske zbornice Anton Bole Na razstavi sodelujejo Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Francija, Finska, Italija, obe Nemčiji, Nizozemska, Norveška, Sovjetska zveza, švedska, Švica in seveda Jugoslavija torej skupno 14 držav. Med nastopajočimi podjetji
. je 46 domačih sicer pn (1h ie naj-nu pa se Je moral vlak za tri-1 Več iz Zahodne Nemčije (47), na-
to Iz Italije (24) in iz Avstrije (13). Posebno pozornost vzbuja visoko število nemških podjetij, ki so zlasti po ponovni vzpostavitvi rednih odnosov z Jugoslavijo pričeli močno pritiskati na jugoslovansko tržišče. Italijanski razstavljavci so na splošno dobro in močno zastopani, tako zlasti podjetje Trad-Trieste, ki razstavlja stroje za obdelavo lesa na 250 kv. m površine. Med tujimi razstavljavci Izstopa na primer zahodno-nemški Ausstellergemeinschaft, medtem ko domačo industrijo častno zastopajo podjetja kot so Žičnica iz Ljubljane. Bratstvo iz Zagreba, in druga. Posebna pozor-
nost spremlja priprave na III. jugoslovansko posvetovanje strokovnjakov lesne industrije, na sporedu za jutri in pojutrišnjem v Ljubljani oziroma na Bledu.
Elio Fornazarič
Kardinal farani jr prispel v Beograd
BEOGRAD, 8. — Dekan kardinalskega kolegija Tlsserant je danes zvečer prispel z Brionov, kjet se je včeraj sestal s predsednikom Titom, v Beograd. Med potjo se je
ustavil v Djakovu, kjer je počastil spomin ustanovitelja jugoslovanske kademije znanosti in umetnosti škofa Josipa Juraja Strossmayerja. Jutri bo kardinal Tlsserant obiskal tudi Kragujevac, nato si bo ogledal neki pravoslavni samostan iz 14. stoletja. Pred svojim povratkom v Beograd bo položil venec na spomenik neznanemu vojaku na Avali.
spremili francoski orožniki. Na sodišču /a varnost države mu je javni tožilec podpisal izpustitveno listino. Kasneje je Bidault izjavil tisku, da je po šestih letih svobodni človek v svoj domovini in da sicer noče govoriti o položaju Francije, da pa njegova svoboda ne pomeni zadovoljstvo samo za njega samega. Ne izključujejo, da se ne bo bivši predsednik vlade ki ima sedaj 60 let, pojavil kot kandidat na prihodnjih volitvah
WASHINGTON. 8. — Pravosodni minister ZDA Ramsev Clark je danes sporočil, da so v Londonu aretirali Jamesa Earla Raya, ki so ga iskali ko' osumljenega umora Martina Luthra Kinga
Spopadi med policijo in študenti v Milanu
MILAN, 8, V središču Milana je prišlo preteklo noč do ponovnih spopadov med študenti in policijo, pri katerih je bilo več oseb ranjenih in potolčenih, 270 demonstrantov pa je bilo ustavljenih in odvedenih na kvesturo.
Do incidentov je prišlo po nekakšnem javnem »procesu proti sovražnikom študentov«, ki ga je študentsko gibanje priredilo včeraj zvečer na Piazza del Duomo in katerega se je udeležila velika množica študentov iz številnih italijanskih mest. Incidenti so se začeli po polnoči, ko se je množica napotila proti sedežu milanskega lista «Corriere della Sera«, ki je bil zastražen od velikega števila policistov. Demonstranti niso mogli priti do poslopja, pač pa so v bližini postavili barikade s parkiranimi avtomobili ter zažgali nekaj lesenih desk, ki so jih našli v bližnjem gradbišču.
Policija je tedaj navalila na demonstrante, ki so odgovorili z metanjem kamenja, praznih steklenic in drugih predmetov. Pod pritiskom agentov so se študentje umaknili v stranske ulice, kjer so postavili nove barikade. Spopadi so se nadaljevali do prvih jutranjih ur, ko je policiji uspelo, da je vzpostavila red.
Prvi obračun incidentov je precej resen. Med policijskimi silami sta bila ranjena dva funkcionarja in devet agentov javne varnosti ter trije karabinjerji. Število ranjenih demonstrantov ni znano. Dva od teh, en profesor in en univerzitetni študent, sta se morala zateči na zdravljenje v bolnišnico, kjer bosta okrevala v desetih dneh. Kot smo že povedali, je policija ustavila in odvedla na zasliševanje na kvesturo 270 demonstrantov. Veliko večino teh je v poznih jutranjih urah izpustila na svobodo, dvaindvajset oseb pa je aretirala in prijavila sodnim oblastem.
Ob 6. uri zjutraj so policijske sile istočasno vdrle v s« dež trienale, v rektorat državne univerze in Po-litecnica in v palačo katoliške univerze, ki so bili že več časa /ase deni, in iz njih izgnala prisotne. Do vdora je baje prišlo, ker se je v omenjene kraje zateklo nekaj o-seb ki so se ponoči udeležili spopadov s policijo. Izgoni zasebnikov so se povsod vršili brez incidentov. Nekoliko pozneje je policija formalno izročila univerzitetne sedeže rektorjem, sedež trienale pa vodstvu razstave
.............................................mi...im....................................................................................
EVROPSKI POKAL NARODOV: FINALE ZA 1. MESTO
Jugoslavija zgubila priložnost
Po neodločenem izidu 1:1 z Italijo bodo tekmo ponovili v ponedeljek ob 21.15
ITALIJA — JUGOSLAVIJA 1:1	(0:1, 1:1)
ITALIJA: Zoff; Burgnich. Facchefctl; Ferrinl, Guarnerl, Castano; Domenghini, Juliano, Anastasi. Lodetti, Prati.
JUGOSLAVIJA: Pantelič; Fazlagič, Damjanovič: Pavlovič, Paunovič, Holcer; Petrovič, Trivlč, Musemič, Ačimovič, Džajlč.
SODNIK: Dlenst (Švica).
GLEDALCEV: 100.000.
STRELCA: v 39’ p.p. Džajič (J), v 36’ d.p. Domenghini (I).
še ena tekma bo potrebna za določitev evropskega prvaka Italija In Jugoslavija sta namreč zaključili prvo srečanje po 120’ napetih ln živahnih minutah neodločeno. Rezultat je morda krivičen za Jugoslovane, ki so dalj časa gospodovali po igrišču, prešli v vodstvo v 39’ prvega polčasa in so obdržali vodstvo vse do 10’ pred koncem. Tedaj Je Domenghini izvedel prosti strel, jugoslovanski zid se Je premaknil in žoga se je znašla za Pan-teličevlm hrbtom Podaljški so biU prva kalvarija za obe moštvi, ki sta že v prvih 90’ dali od sebe vse svoje moči, tako da ni prišlo do spremembe. Kot smo že rekli, so s tem rezultatom najbolj zadovoljni Italijani, ki sicer niso zaigrali slabo, so pa naleteli na izredno razpoloženega nasprotnika, ki jih je s hitro igro presenetil in spravil v zagato. Jugoslovansko moštvo Je s hitrimi prodori večkrat poželo priznanje gledalcev, ki so se kljub razumljivemu navijanju za domače barve vedli zelo korektno ln so v mno-
gih primerin, predvsem v drugem polčasu, navdušeno ploskali gostom
Italijani so začeli zelo hitro in so pokazali, da hočejo » borbenim nastopom zbrisati slab vtis s prejšnje tekme. V tern delu so Jugoslovani začeli zelo zaprto, toda njihova živahnost in hitra igra preko kril je kmalu prišla do izraza. Hitri prodori preko rriviča, Džajiča in mla dega toda presenetljivo dobrega Ačimoviča, ki je nadomestil Osima, so spravili tako.j v zagato sicer oprezno italijansko obramho, v kateri je izstopal Guameri, medtem ko je Burgnich dobro zaustavljal Džajiča. Kljub temu je imel Zoff mnogo dela, katerega pa je opravi) izvrstno. Po Džejičeveni golu v 39’ je Italija reagirala slabotno in tudi v olč
drugem polčasu so Jugoslovani dalj časa obdržali pobudo Navdušenje nad igro gostov se je razširilo tudi med italijanskimi navijači, toda v 80’ so domačini le izenačili. To je
potrlo Jugoslovane ki so le s težavo vzdržali do podaljškov Nada ljevanje je oilr, še vedrit živahno in Jugoslovani so bili nevarnejši Manj kalo pa jim je prisebnosti in rezul tat se ni več spremenil
S tem nastopom je mlado jugo slovansko moštvo še enkrat dokazalo, da ji noben cilj ni nedosegljiv Obramba Je bila vedno na mestu Holcai Je ponovil izreden nastop proti Angliji, Damjanovič pa Je bil najodločneje med branilci Na sredini Igrišča Je Ačimovič odlično držal položaj skupaj s Petkovičem, ki je kot po navadi svoje prodore pričel kar s sredine Igrišča. V napadu sta bila najnevarnejša Džajlč ln Musemič, mnogo pomoči pa Jima Je nudil branilec Fazlagič. ki je s hitrimi prodori odpiral vrzeli v italijanski obrambi.
Tudi Italijani so tokrat zadovoljili čeprav je za njih neodločen rezultat morda preveliko plačilo. Vsekakor so prikazali precej boljšo igro kot proti Sovjetski zvezi in so sl šele s tem nastopom zaslužili prisotnost v finalu. Valcareggi bo vsekakor moral v moštvu še koga menjati. Tudi varjanta z Anastasijero ni Mia posrečena. Mladi novinec Je precej razočaral, kakor tudi Prati. Najboljši je Ml vsekakor Domenghini, ki je poleg izenačenja imel tudi mnogo dragih aaalug. BU Je,
najboljši na sredini igrišča, kjer Je Izstopal med ostalimi še Lodetti.
V	obrambi sta oba najboljša iluar-neri in Burgnich pohvalo ia zasluži tudi tokrat Zofi, k! je v nekaj nevarnih trenutkih rešil »voja vrata
Kronika iv glavnih obrisih): Začetek je bil pozitiven za Italijane, ki so potisnili nasprotnike v obrambo V 4' je Panteliču ušla žoga n Anastasi je le preveč okleval tako da je obramba plavih lahko >ešlla.
V	25’ Je Džajlč lepo podal Pavloviču, katerega je italijanski branilec zrušil. Sodnik je spregledal V 39 gol Jugoslovanov: Trivlč je poda, na sredo. Burgnich ni ustavil tn Džajlč Je prehitel Zoffa ter mu potisnil žogo v mrežo Protinapad Domen-ghini-Prati in strel slednjega, katerega je odbila prečka V 22’ kot za Jugoslovane' Mušemič je porinit žogo proti mreži in Guameri je rešil skoraj na črti Minuto kasneje se ena priložnost: Ačimovičev strel je presenetil Zoffa. Mušemič se Je vrgel na žogo toda zgrešil je za laa prazna vrata. V 35’ izenačenje, katerega smo že opisali. Se ena priložnost za Jugoslovane v podaljšku, toda oster Mušemičev strel je švignil mimo vratnice.
Tekmo bodo zato ponovili v ponedeljek na Ištem igrišču ln ob Mt uri.
ak
Politične volitve v Beneški Sloveniji
VČERAJ OB 12.30
Analiza volilnih podatkov na političnih volitvah dne 19. in 20. maja 1968 v primerjavi z volitvami leta 1963, kot jih je bilo moC razbrati iz nepopolnih in pomanjkljivih podatkov dnevnega tiska, prikazuje naslednje stanje v desetih obCinah Beneške Slovenije:
Leta 1963 je volilo v teh obCinah 11.447 volivcev, letos pa samo 9863 ali 1.584 manj. Padec volivcev izvira predvsem iz padanja števila prebivalstva in manjšega števila vpisanih volivcev.
Volilna udeležba je bila, kolikor je bilo mogoCe ugotoviti iz delnih podatkov o številu vpisanih volivoev V nekaterih obCinah in skupnega števila volivcev, ne glede na neveljavne ali pa prazne glasovnice, o katerih nimam pri roki podatkov, naslednja: Dreka 65 odst., Grmek samo 58 odst., Podbonesec 68 odst., Sv. Lenart 74 odst., Sovodnje 67 odst., Srednje 65 odst., Speter 82 odst. Volilna udeležba slovenskih obCin Beneške Slovenije je bila pri letošnjih volitvah torej takšna kot pred petimi leti okoli 65 odst. To je poprečje volilne udeležbe v vseh hribovskih vaseh z visoko stopnjo emigracije.
Kot pred petimi leti tako je bilo tudi letos zelo malo emigrantov, ki so se udeležili volitev. Večinoma so bili navzoCi emigranti, ki delajo v notranjosti Italije in prav nekaj malega emigranti na delu v Švici. Sicer pa je že bila v predvolilnih tednih oCitna brezbrižnost emigrantov do volitev in so javljali domov, da se jih ne bodo udeležili, ker ne marajo izgubiti zaslužka zaradi dve ali tridnevne odsotnosti.
Prebivalstvo slovenskih občin, ki pa živi doma, se je volitev u-deleždlo s poprečji, ki segajo nad 80 odst.
Primer zase je Špeter ob Nadiži. V Špetru je poraslo število volivcev za 127, saj raste število prebivalstva, za razliko od ostale Beneške Slovenije, ki naglo pada. Špeter je pač šolski, deloma trgovski in tudi upravni center
Nadiških dolin.
Rezultate volitev za posamezne stranke moramo torej presojati tudi po tem, da je bilo manj vpisanih volivcev.
Krščanska demokracija, ki ves čas pobira velikansko večino vseh glasov, je letos padla za 618 glasov. Leta 1963 so ji slovenske občine dale 6926, letos pa 6308 glasov.
Komunistična stranka, ki pa seveda ni imela doslej v teh hribovskih krajih nikdar posebno pomembnega števila glasov, je zrasla od 511 na 572 glasov, kljub splošnemu padanju glasov pri vseh strankah, ki so nastopale tudi v Beneški Sloveniji.
Socialisti so edina stranka, ki ima poleg prevladujoče krščansko demokratske stranke vsaj kolikor toliko pomembno število glasov. Ločeni socialisti so leta 1963 imeli: PSI 687 glasov in socialni demokrati (PSDI) kar 1717 glasov. Skupno sta torej nabrali leta 1963 obe socialistični stranki 2424. glasov, letos pa 2367 glasov, torej pri vsem splošnem padanju socialistov samo 57 manj, kar je pri zmanjšanem številu volivcev napredek. Ta socialistična obrobna stabilnost je še večja, ker ji moremo prišteti še 139 glasov PSIUP.
Ostale stranke so se v Beneški Sloveniji skrčile na brezpomembne skupinice, morda celo izraz glasov ljudi, ki so slučajno v službi v Beneški Sloveniji. Celo tradicionalna liberalna stranka, ki je vladala v predkonkordatski Italiji v Beneški Sloveniji, je padla od komaj 261 glasov leta 1963 na 126 glasov.
Republikanska stranka se ni nikdar uspavala v teh krajih in je tudi sedaj ostala pri 65 glasovih. Kljub temu, da so v monarhistični stranki ljudje, ki vzbujajo pri starih bojevnikih spomine na vojske pod Savojci, pa je tudi monarhistov vsega le 74 glasov. Misinski užaljeni nacionalizem je v Beneški Sloveniji splahnel na 176 glasov.
A. R.
Predsednik Saragat zaključil posvetovanja o sestavi vlade
Saragat bo sporočil svoje zaključke v ponedeljek ob 10. uri
RIM, 8. — Predsednik republike Saragat je danes ob 12.30 zaključil posvetovanja glede sestave nove vlade, na kar je načelnik tiskovnega urada in osebnega tajništva opolnomočeni minister Etto-re Staderini izjavil novinarjem, da predsednik republike ni mogel obiskati bivšega predsednika Segni-ja, ki je bolan. Predsednik republike Saragat bo sporočil svoje ugotovitve v ponedeljek ob 10. uri.
Od četrtka do današnjega dne je Saragat sprejel 30 različnih osebnosti, bivšega predsednika republike, predsednike poslanske zbornice in senata ter načelnike skupin obeh zbornic parlamenta.
Današnja posvetovanja so se pričela s predstavnikom PRI La Mal-fo, ki je izjavil, da republikanci zagovarjajo ustanovitev trostran-ske vlade, ki odgovarja potrebam dežele pa čeprav je lahko ta vlada časovno omejena. Po mnenju La Malfe naj bi imela vlada o-menjen program, ki naj bi obsegal ustanovitev dežel, reformo u-niverz in vprašanja gospodarskega programiranja, dokler ne bi prišlo do sklicanja strankinih kongresov.
Nato je predsednik republike sprejel zastopnike mešane skupine v poslanski zbornici poslanca Ta-ormino. V imenu mešane skupine pa je Mitterforder poslanec Ju>no-tirolske manjšine opozoril na vprašanja te manjšine in izrazil željo, da bi čimpreje prišlo do sporazuma glede Južne Tirolske. Senator Cifarelli je prav tako govoril v imenu mešane skupine senatorjev. Ni pa dal nobene izjave. Zadnja sta bila sprejeta predsednika poslanske zbornice Petrini in senata Fanfani.
Federativna ureditev ČSSR
PRAGA, 8. — Včeraj se je sestala posebna državna komisija, ki pripravlja ustavni zakon o fede-
Potitične volitve leta 1963 in 1968 v desetih slovenskih občinah Beneške Slovenije
Občina	KD		KPI		PSU		P L I		Skupno volivcev	
	1963	1968	1963	1968	PSI PSDI 1963	PSU 1968	1963	1968	1963	1968	Razloček
SAJGON, 8. — Danes popoldne So sile FNO že dvaindvajsetič s topništvom bombardirale Sajgon. Več granat je padlo na pomole nedaleč od glavnega štaba vietnamske mornarice in rezidence novega ministrskega predsednika Tran Van Huonga. V nasprotju z bombardiranji prejšnjih noči so danes rakete letele z nekega področja juž-novzhodno od Sajgona.
Za ameriško poveljstvo ter za južno vietnamsko vlado je postajo bombardiranje Sajgona najtežji in najbolj zaskrbljujoč problem voja škega položaja. General Westmo-reland je našel zelo originalno razlago za napade narodnoosrvobodil-
3.550 razstavljavcev iz 33 držav na 46. mednarodnem velesejmu v Padovi
Velesejem se bo zaključil 13. junija
Dreka	377	325	16	16	40	38	117	14	1	505	468	— 37
Grmek	464	414	43	37	28	106	151	10	2 .	687	637	— 50
Brdo	488	454	59	42	89	313	,320	29 ^	,1V		J 874	—126
Podbonesec	1287	1126	48	49	53'*	259'	324	31	20		1581	—133
Rezija	874	761	54	66	123	182	, 204	20	23	1334	1237	— 97
Sv. Lenart	717	675	45	41 .		.UH,	i.š, 227,	l, 64uj	.21			— 90
Špetar	866	830	116	169	,.,,.171 ..343		'7 o ir 424 '/.a iv- 57’		30			+ 127
Sovodnje	554	531	41	58	30	168	178	10	4	839	818	— 21
Srednje	494	451	6	10	18	33	166	19	4	673 ..	647	— 26
Tipana	815	741	93	84	108	82	169	17	26	1188	1057	—131
rativni ureditvi Češkoslovaške. Predsednik vlade Černik je v tej zvezi izjavil, da bo državna ureditev temeljila na svobodnem sodelovanju češkega in slovaškega naroda. Komisiji predseduje podpredsednik vlade Husak. Cernik je tudi dejal, da je treba čimprej u-stanoviti slovaški parlament, ki bo v soglasju s češkim prepričal prebivalstvo da gre za federacijo, ki je v interesu obeh narodov. Federacija mora prevzeti vse odgovorne položaje tako da bo prišlo do komunistične partije Cehov in do komunistične partije Slovakov kateri bo koordiniral skupni federativni center.
Obisk za časnikarje v moderni tiskarni
«Messa$>era Veneta»
Včeraj zjutraj je bila v Vidmu tiskovna konferenca, ki sta jo organizirala «Messaggero Veneto* in IBM-Italia. Povabljeni so bili glavni uredniki številnih časopisov iz raznih krajev Italije in tudi našega lista, da obrazložijo novi sistem tiska, imenovan «offset», ki ga je prvi v Evropi uvedel «Messaggero Veneto* v svoji novi moderni tiskarni.
Na tiskovni konferenci, ki je bila v hotelu «Palace», se je ravnatelj
IHHHIIIIIIIIUHlIHIHHIHHHIIIIIIHHintHIIHIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIHtlllHHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHHHHIIIIHtllllllHIIIII
POLOŽAJ V VIETNAMU
Sajgon stalno pod ognjem narodnoosvobodilnih sil
Tolažilna Westmorelandova razlaga o napadih FNO na Sajgon
oddelka pisalnih strojev za urade IBM dr. De Biasio zahvalil številnim navzočim, nakar so vrteli film, ki je prikazal delovanje modernih strojev, ki jih sedaj uporabljajo v omenjeni tiskarni. Sledila je razlaga ravnatelja «Messaggera Veneta* Melonija, ki je tudi obrazložil, kako so se odločili za novi modemi način tiska. Rekel je, da so vsi moderni stroji s potrebnimi a-paraturami stali 315 milijonov lir. Dr. Meloni, dr. De Biasio in tehniki IBM so zatem odgovarjali na številna vprašanja, nakar so vsi udeleženci odšli s puimanom v tiskamo «Messaggera Veneta», kjer so jim praktično razkazali in obrazložili delovanje strojev in novi način dela, ki je s tem povezan.
Kakor rečeno, gre za povsem nov sistem, kjer se ne uporablja več svinec, tradicionalni linotipist pa u-pravlja tu moderen stroj, ki deluje povsem avtomatično, potem ko ga stavec uravna. Še prej pa poseben pisalni stroj registrira na magnetni trak posamezne tekste, in sicer istočasno, ko ga izvežbana strojepiska prepisuje na bel list papirja. Namesti- tradicionalnih stolpcev svinca, imamo tu opravka s stoipci na trakih papirja, ki se nato lepijo skupno z naslovi na posamezne liste časopisnega formata. Ti se nato fotografirajo. Negativ se nato prefotografira na aluminijasto ploščo, katera se nato montira na rotacijski stroj.
Po ogledu tiskarne je bilo skupno kosilo v Tricesimu.
EVROPSKI POKAL NARODOV: FINALE Zfl 3. MESTO
Po razmeroma poprečni igri Anglija-Sovjetska zveza 2:0
Strelca sta bila: Bobby Charlton (39’ p. p.) in Hurst (18’ d. p.)
110.000 kvadratnih metrov razstavne površine, 3.550 razstavljavcev iz 33 držav, 36 držav prisotnih na srečanju trgovinskih atašejev v tujini, to so glavni pokazatelji letošnjega, 46. mednarodnega velesejma v Padovi, ki ga je slovesno odprl pretekli petek minister za javno šolstvo Gui in ki je na sporedu do vključno 13. t.m.
Uradna udeležba tujih držav je tudi letos kakor rečeno zelo števil-
na: na sejmu so namreč prisotne praktično vse evropske države, tako z Zahoda kakor tudi z Vzhoda, izmed najbolj oddaljenih pa naj navedemo Argentino, Paragvaj, Peru, Indonezijo, Mehiko, El Salvador, med najbolj «redkimi» pa kitajsko republiko. Na srečanju komercialnih atašejev je udeležba tujih držav še številnejša, na tem spisku pa najdemo tudi sosedno republiko Jugoslavijo, ki sicer ne nastopa na raz-
Trije izmed številnih razstavljenih kontejnerjev
stavnem delu prireditve.
Splošen program padovske vele-sejemske prireditve obsega vrsto področij, ki gredo od gradbeništva do kmetijstva, od splosne mehanike do pohištva, od strojev za gospodinjstvo do naprav za hotelsko industrijo. Velik del razstave so letos posvetili turizmu in napravam za športno udejstvovanje.
V pričakovanju ugodnega trenutka za dokončno preselitev na novo razstavišče, ki je ze kupljeno in ki je znatno širše kakor sedanje in obsega, kakor rečeno. 110.000 kvadratnih metrov. (Za primerjavo bi lahko rekli, da meri tržaško sejmišče 35.000 kv. metrov, to je slabo tretjino padovskega), je uprava velesejma že pred meseci oddala ves razpoložljiv prostor domačim in tujim razstavljavcem, ki so se priglasili na letošnjo prireditev. Padova je pač v središču aktivnega področja, ki se javlja tako v industriji in obrti kakor tudi v kmetijstvu in terciarnih dejavnostih, tako 'da je podlaga za letno velesejemsko prireditev zelo široka in tudi bogata, kar se tiče števila konkurenčnih podjetij, ki se udejstvujejo v okviru posameznih gospodarskih dejav nosti.
Kakor vsak velesejem v Italiji in v tujini, se tudi padovski usmerja iz leta v leto globlje v določene
specializacije, tu pridejo v poštev zlasti specializacije na področju industrijskega hlada, ki doživlja vsako leto prodornejši uspeh, dalje specializacija na področju gradbeništva in druge.
V verigi tehničnih naprav, ki jih zahteva sodobno urejeno področje industrijskega hlada, izstopa predvsem člen, ki ga predstavljajo kontejnerji za prevažanje hitro kvar-ijivega blaga po kopnem in po morju. V tem pogledu je Padovi že pred leti uspelo spregovoriti tehtno besedo o teh problemih; za letos pa je pripravila še močnejšo specializacijo v to smer: na razstavi so na vpogled razni kontejnerji, posebno zanje zgrajeni železniški vagoni, električni motorji za hlajenje velikih in malih tovornjakov, za uporabo v industrijskih obratih itd. S temi specializacijami se ukvarjajo tudi drugi velesejmi v Italiji, prvi med vsemi mednarodni sejem, ki ga organizirajo vsako leto v največjem italijanskem pristanišču, Genovi.
Mnogo prostora zavzemajo na letošnjem padovskem velesejmu razstava opreme za gradbeništvo, kmetijska razstava, prikaz traktorjev za vsakršno porabo. Tudi športu in «prostemu času* so organizatorji namenili več prostor,, kakor sicer.
E. F.
nih sil: gre za najbolj poceni na čin po njegovem, za prepričevanje, da so sile FNO še močne. Bombardiranje je cenena fasada za prikrivanje vedno bolj propadajoče mo či narodnoosvobodilnih sil. K tej razlagi je še dostavil, da se je zelo težko braniti pred temi bombardiranji, češ da so rakete izstreljene iz zelo preprostih cevi, ki jih je lahko skriti, in sicer iz daljave pri biižno deset kilometrov. Westmo reiand je vse to izjavil pri svojem prvem poslovilnem obisku v generalnem štabu II. armadnega korpusa v Pleikuju včeraj ' pbpoldne. Prve dni prihodnjega tedna bo odpotoval na Manilo, od tu pa v ZDA.
Med tem pa so prišli še novi vo jaški oddelki za okrepitev obrambe Sajgona bodisi proti napadom borcev, ki skušajo priti v mesto, bodisi za patruljiranje na področjih, od koder lahko borci FNO stre ljajo na Sajgon. Baje so prispeli tudi oddelki, ki so posebej izvež bani za nočno patruljiranje in za zasede. Te oddelke nameravajo namestiti okrog_ Sajgona kakor kak obrambni obroč približno deset kilometrov od prestolnice.
Ameriški marinci so imeli včeraj hud spopad s pripadniki narodnoosvobodilne vojske 24 km južno-vzhodno od Hoi Ana, kar je približno štirideset kilometrov južno od velike ameriške baze Da Nang. V zgodnjih urah so enote nekega polka marincev prišle pod oster ogenj čet FNO. Precej jih je padlo, medtem ko so se borci narodno osvobodilne vojske umaknili šele, ko so stopila v akcijo letala in helikopter ii.
V Sajgonu se je izvedelo, da je bil zamenjan general Nguyen Ngoc Loan, poveljnik vietnamske policije, s polkovnikom Tran Van Ha-yem. Jrvi je bil hudo ranjen v nogo pri napadu 5. maja in je sedaj v bolnišnici. Trajalo bo še več mesecev, preden bo spet sposo ben normalne dejavnosti. Sicer pa se je pričakovalo, da bo zamenjan, odkar je bil imenovan za novega ministrskega predsednika Tran Van Huong ter za notranjega ministra general Khiem. Polkovnik Do Kien Nhieu je bil imenovan za prefekta v Sajgonu namesto polkovnika Van Van Cua, ki je bil preteklo nedeljo po pomoti ranjen z nekega ameriškega helikopterja.
stavili pri kazenskem prostoru, nato pa je žoga tavala od enega do drugega igralca, ne da bi se kdo odločil za strel. V drugem delu se je igra nadaljevala natanko po istem sistemu. Nekaj časa sp sovjetski igralci znova ustvarili vtis, da lahko izenačijo, toda Angleži so bili zopet bolj prisebni: Stiles je sicer z nekoliko sreče preigral Kapličnija in Sesternjeva ter je zopet spravil na kolena Pšenični-kova. Rezultat je bil s tem zapečaten in igra je postala še bolj
ANGLIJA: Banks; Wright, Wilson; Stiles, Labone, Moore; Hunter, Hunt, BI Charlton, Hurst, Peters.
SOVJETSKA ZVEZA: Pšeničnikov; Afonjin, Istjomin; Logofet, Šesternjevi Kapličnij; Biševjec, Lenev, Baniševski, Malafejev, Jevr-jušikin.
SODNIK: Zsolt (Madžarska)
GLEDALCEV: 100 tisoč.
Z zmago nad Sovjetsko zvezo je Anglija osvojila tretje mesto v finalnem delu evropskega Pokala narodov in je tako vsaj delno u-blažila razočaranje po pekočem porazu z Jugoslavijo. Tekma je bila vseskozi nezanimiva in obe moštvi sta pokazali poprečno igro. Sovjetski igralci so še enkrat pokazali svojo glavno napako, zaradi katere so si zapravili vstop v finale: pomanjkanje uspešnega strelca, ki bi znal izkoristiti priložnosti, ki jih gradi vezna četvorica igralcev.
Sicer pa je tokrat tudi del moštva razočaral. Bobby Charlton,
Hunt in Hurst so z mirno in prisebno igro razprostrli po igrišču neprodirno mrežo, v katero so sp sovjetski igralci vsakokrat ujeli in s tem izgubili pobudo na najvažnejšem delu igrišča. Angleži so imeli več od igre In je moral Pšeničnikov večkrat posredovati, medtem, ko je bil $anks le enkrat ‘ v nevarnosti v začetku tekme, ko je Sovjetska zveza začela s hitrim temporh in ustvarila vtis, da bo lahko zagospodarila nad nasprotniki. Tedaj je Biševec lepo preigral nasprotnika in podal na sredo, tu pa je Malafejev skočil najvišje in poslal žogo proti vratom. Banks je bil na mestu in je strel z lahkoto ubranil. V nadaljevanju pa so Angleža prevzeli pobudo in večkrat so prišli do Pšeničnikovih vrat. Najboljši je bil Charlton, ki je poleg odlične igre na sredini igrišča tudi večkrat poskusil presenetiti vratarja s streli od daleč. V 39’ je padel prvi gol:
Hunt je z glavo podal do nezavarovanega Charltona, ki je iz kratke razdalje premagal nemočnega sovjetskega vratarja.
Reakcija nasprotnikov je bila požrtvovalna, toda pomanjkljiva zaradi premajhne prisebnosti pred vrati. Hitri prodori Jevrjušikina in Bišejevca so se namreč vedno u-
medla.
Med zmagovalci je bil še enkrat najboljši Charlton, za njim pa odlični Moore ter napadalca Peters in Hurst, med igralci Sovjetske zveze pa Šesternjev in Biševec.
uk
Scarfiotti mrtev
BERCHTESGADEN, 8. — Italijanski dirkač Ludovico Scarfiotti se je smrtno ponesrečil med poskusnimi vožnjami za dirko v vožnji v vzponu v Rossfeldu. Star J* bil 33 let, vozil pa je avto znamke Porche.
iiiiiiiii mil im iiiiiiilliiiliilliii lil lil lil iilliiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiillIlN
GIR0 DTTAUA: 18. ETAPA
V okviru televizijskih poročil ob 13.30 bo danes posebna oddaja o obeh finalnih srečanjih tekmovanja za evropski Pokal hh|-«dov. V oddaji bodo sodelovali glavni protagonisti teh tekem in jo bo vodil Alberta, Lupo.
Etapna zmaga Jimeneza po dolgem begu Delisla
Tudi ta etapa ni prinesla bistvenih sprememb na skupni lestvici
ABBADIA SAN SALVATORE, 8 — Na današnji etapi Gira so svoj kos torte odgriznili Spanci: prepričljivo so osvojili prvo in drugo mesto.
Začetek etape je bil počasen. Po eni uri vožnje pa je pobegnil Francoz Delisle, ki je bil pobudnik najdaljšega pobega te etape: trajal je kar 105 km. Delisle si je priboril skoraj 6 minut naskoka, vendar ni imel nobenega ižgleda, da bi ogrozil favorite, saj je njegov zaostanek na skupni lestvici znašal nad 46 minut.
Ob prvi vožnji skozi San Salva-tore pa se je za ubežnikom najprej pognal Španec Marino Diaz, za njim pa še njegov rojak urar iz Avile, Julio Jimenez. Ta dva kolesarja sta po daljšem zasledovanju ujela in prehitela Delisla in sta sama privozila na cilj. V zadnjih desetinah metrov je' pWi' naskočil Diaz, toda Jimenez ga je tik pred belo črto prehitel. -Ostali vozači so prihajali na cilj v krajših presledkih posamič-ali v manj-
ših skupinah.
ETAPNA LESVICA:
1.	Jimenez (Sp.) 166 km dolgo pot od Foligna do Abbadia San Salvatore je prevozil v 4.54’26” s povprečno hitrostjo 33,827 km na uro
2.	Diaz (Sp.) v istem času
3.	Vicentini (It.) 1’41” zaostanka
4.	Michelotto (It.) 1’42”
5.	Baissiere (Fr.)
6.	Santamarina (Sp.) 1’44”
7.	Motta (It.)
8.	Bitossi (It.) 1’47”
9.	Merckx (Bel.) 1’48”
10. Gimondi (It.) v istem času itd. SKUPNA LESTVICA
1.	Merckx (Bel.) 84.00’35”
2.	Adomi (It.) 4’49”
3.	Gimondi (It.) 8’58”
4.	Zilioli (It.) 9’10”
5.	Van Neste (Bel.) I0’27”
6.	Jimenez (Šp.) 11’35” i. Motta (It.) 12’18”
8.	Dancelli (It.) I2’24”
9.	Bodrero (Šp.) 14’57”
10.	Balmamion (It.) 15’29“
11.	Gdbica (Šp.) 15’50”
12.	Galera (šp.) 20’
13.	Bitossi (It.) 21’34”
14.	Diaz (Šp.) 24’
15.	Velez (Šp.) 25’36”
Tolčenje Divne Slavec med tekmo Breg - Marzotto
mil im iiiimmi iiiiiiiiiiii ■ lin i hii uti i ni imuni in n,Mihu iiuihii h n mn ...
uma
2. KRAŠKI POKAL
razstave namenjene turizmu: na italijanskih plažah se je začela povijati nova zanimiva konstrukcija: udobna kabina iz lahkega betona. Iprto garažo prav tako iz lahkega betona v pritličju. Oba dela nalo-jo v tovarni na tovornjak, ter ju nato postavijo na zaželenem mestu najkrajšem času; za to delo zadostuje premični žerjav,' in pa 2 milijona lir v gotovini, vključen prevoz in davek.
imu
Pogled na glavno halo obsežne razstave industrijskih izdelkov, orodnih strojev in opreme za obdelavo lesa
Kanal osvojil prvo mesto pred ekipama Bora in Krasa
Včeraj je bil v okviru razstave domačih vin v Zgoniku moški odbojkarski turnir za 2. kraški pokal. Zaključil se je z zasluženo zmago Kanala, ki je pokazal odločno boljšo igro od obeh ostalih ekip udeleženk turnirja.
Moštva so nastopila v nasled-njeh postavah:
Bor — Kras 2:1 (15:10, 11:15, 15:9)
Bor: Orel, Veljak, Miot, Uršič, Vodopivec, Fučka, Plesničar, Per-singer, Starc, Marc, Grgič, Jur-kič.
Sodnik: Callin.
Kanal — Kras 2:0 (15:10, 15:4)
Kras: Wilhelm, Grilanc, Budin M. in L., Kobal, Škrk, Simoneta B. in Z.
Sodnik: Marcon.
Kanal — Bor 3:0 (15:4, 15:12, 15:11)
Kanal: Jerončič, Berdon, Buka-vec, Kolenc, Tušar, Žefran, Bavdaž, Boltar, Gabrijelčič.
Sodnik: Callin.
Zapisnikar: Cattaruzza (v vseh treh tekmah).
V	prvem srečanju Bor ni nastopil v svoji 'najboljši postavi in se ie zato moral nekoliko potruditi, da je uspel zmagati proti domači šester-ki. Igra obeh ekip ni bila na posebni višini.
V	drugi tekmi je Kanal brez težav odpravil krasovce.. Gostje iz Slovenije so zaigrali prepričljivo in so pokazali res lepo odbojko.
V	odločilnem srečanju Bor ni pravilno zastavil svojih sil: morda je nasprotnika nekoliko podcenjeval, to pa se mu je maščevalo,
saj je Kanal odločna ekipa, ki predvaja ne le lepo in učinkovito igro, ampak tudi sodobno odbojko.
Po koncu turnirja je zgoniški podžupan dr. Godnič med ekipe po krajšem priložnostnem nagovoru razdelil ekipam nagrade.
Zmaga Bora v Mani proti Partizanu z 59:49
Sežanski Partizan je v petek zvečer gostil peterko tržaškega Bora. Tržačani so izbojevali neoporečno zmago in sb pokazali lepo igro ter dokajšnjo uigranost. Čeprav so plavi nastopili z nepopolno postavo so zadovoljili. Sirk, Rudeš in Starc niso igrali, kar pa se je poznalo pretežno le v obrambi, kjer je le Kralj uspešno lovil odbite žoge in preigraval nasprotnike. S tem je omogočil številne hitre protinapade, pri katerih se je izkazal zlasti Sancin. Vlogo spodnjega centra je-dobro opravil Fabjan. Učinkovito je prodiral in prisilil nasprotnike, da so ga ustavljali z osebnimi napakami. Tudi iz razdalje je metal dobro.
Zmaga proti močni sežanski še-sterki priča, da so borovci trenutno v dobri formi. To pa dopušča upanje, da bodo plavi zaigrali bolje tudi s prihodnjem promocijskem prvenstvu.
Bor je igral v naslednji postavi: Sancin 19, Fabjan 19, Tavčar 2, Čermelj 2, Kafol 4, Kralj 4, Za-vadlal 9.
Adrijan Zavadlal
TENIS
Roscwall zmagal v Parizu
PARIZ, 8. — Avstralski poklicni igralec Ken Rosewall je zmaga* na mednarodnem odprtem teniškem prvenstvu Francije v Parizu. V finalu moških posameznikov je premagal svojega rojaka in prav tako poklicnega igralca Roda L8" verja s 3-1 (6-3, 6-1, 2-6, 6-2).
DOMAČI ŠPORT 1
DANES
Nedelja 9. junija
ODBOJKA
Moška D liga Ob 10. uri v Zgoniku
KRAS — GASILCI (TS)
* * *
Ob 10. uri v Gradiški
TORRIANA — OLIMPIJA
Ženska C liga Ob 10.30 v Gorici
AGI B — BOR B * * *
Ob 11.30 v Bazovici
ZARJA — CORRIDONI
Ženska promocijska liga Ob 10. url v Trstu
BOR C — GAJA • • *
Ob 10.30 v Trstu
FARI B — SOKOL B
NOGOMET
Začetniška liga FORTITUDO — BREG * * *
Ob 8., uri v Trstu ,Sv, Ivan
S.	GIOVANNI — UNION
BLIŽAN JE
Turnir ob razstavi domačih vin
Začetek ob 14.30 v Zgoniku.
PO POHOD
Pokal «Z. Jelinčič« Začetek ob 8. url v Ba:
* * *
Tekmovanje otrok "Zaščitena flora« Začetek ob 10. uri v Bazi
»	w * ki
Taborni ogenj z raznimi tekmovanj Začetek ob 17. url v Baze
- S -
*. Junija 146«
PnmonfT^^in l'
lii
.MB
Jean Giraudoux

Charlie Eggins se ni odločil brez vzroka, da si vzame živ-ijenje. V nekaj dneh so ga zadeli kar trije hudi udarci, in Prav v zadevah, ki so bile zanj velikega pomena. Najprej je fegubil po polomu na borzi vse Premoženje prav do zadnjega centa, nato mu je neki Avstralec odvzel svetovno prvenstvo v streljanju s pištolo in naposled je še njegova zaročenka fazdrla zaroko z njim in zahtevala, naj ji vrne njena pisma.
Človek pride na svet sicer samo na en način, da se spravi z njega pa je kar tisoč možnosti, in zbiranje med njimi je Prav kočljiva zadeva. Da bi se Ubil z revolverskim strelom, bi Po porazu na strelišču ne bilo ravno primerno, samomor z električnim tokom bi se bolj spodobil kakemu par veni ju ... ^n tako je Charlie sklenil, da se utopi, in ker je bil prav dober plavač, se je odločil, da skoči v Niagaro, tako da bi se ne mogel več rešiti, tudi če bi se zadnji hip v vodi preblisni. Niagarski slapovi so kakor Eifflov stolp v Franciji, nekaka narodna ustanova, ki jamči za uspeh samomorov. Se tisti, ki bi se spomnil, da je Pozabil najvažnejšo točko v svoji oporoki, bi se ne mogel u-staviti med drugim in tretjim kataraktom, prav tako kakor bi ne mogel obstati med družim in tretjim nadstropjem sa-jnomorilec med padcem s pariškega stolpa.
Ko je stopil Charlie z vlaka, le počasi zavil na promenadno Pot ob niagarskih slapovih. Tla Pod nogami so se tako tresla, da se je zdelo, kakor bi bil v kakem podzemeljskem mestu.
Deževna, brozgasta zima je šla h kraiu. Ob reki je bilo nekaj nemških turistov, držeč svojo bedekarje kot nekakšna oča-'a med naravo in svojimi kratkovidnimi očmi, poleg njih pa še nekaj parčkov, ki so se s smehom, kriki in viki prerivati in se delali, kot bi hoteli drug drugega pahniti v peneče se brzice.
Charlie je lezel po otočkih in so povzpel na skalnat previs. Nenadoma je prisluhnil. Že nekaj časa je capljal nekdo previdno za njim. Na nevarnih o-vinkih so ga koraki dohitevali, Pri ploščatih skalah so zaostajali, preteče pa so se spet bližali ha krajih, kjer je vodila steza ob slapu.
Ljudje, ki si mislijo vzeti življenje, se izmikajo celo pajkom ih gosenicam, ne bojijo se pa Voparskih napadov. Charlie je bil pustolovščine celo vesel in je sklenil morilca ali roparja zvabiti na otoček, kjer bi ju hihče ne motil. Treba je bilo Preskočiti le še ozek odtok, ki je bi] bolj bučeč kot preteč, in Sa tistega, ki se je odločil, da Prestopi zadnji Rubikon, je bita to prava malenkost. Skočil je. Tudi zasledovalec je skočil in zdelo se je, da mu je v blatu nekoliko spodrsnilo. Charlie je splezal na skalo, ki se je strmo spuščala nad prepad, nad katerim se je na tisoče mavric Prepletalo, se spajalo in množilo, kakor živo pisani krogi v kinematografih. Za njim je plesal zasledovalec, ki mu je večkrat. spodrsnilo.
Zdaj se je nenadoma ozrl.
Še celo bojevit porisan obraz kakega Irokeza, bi ga ne bil mo-Sel bolj prestrašiti, kakor to, kar je zagledal. Namesto klasičnega roparja, kot ga je pričakoval, je vstala pred njim, kakor bi se bila izvila s kakšne-Sa plakata, ljubka, plavolasa deklica in se mu nasmehnila.
Vprašala je samo: »Gospod Eggins?«
Charlie se ji je priklonil.
«Gospod Eggins, jaz sem aktivna članica Bratovščine privržencev našega Gospoda. Vi poznate njene cerkve v Bostonu. Kakor vsi, ste si gotovo tudi vi ogledali njen predsedniški dom, kjer so vsi predmeti in med njimi celo kopalna kad iz masivnega zlata. Prihajam v i-menu bratovščine in vas opozarjam, da je samomor smrtni greh; zato vas rotim, da si ne vzamete življenja.«
«Prav žal mi je, miss, toda to je nemogoče.»
»Ste se trdno odločili, da greste v smrt?«
«Tako je.»
«In prisežete, da od tega sklepa ne odstopite?«
«Prisežem.»
«Potem mi dovolite, gospod Eggins, da opravim še drugi del svojega poslanstva. Jaz sem obenem tudi polnopravna zastopnica podjetja Forbett iz Indianapolisa. Čistila za čevlje in lake te firme gotovo poznate. Podjetje Forbett vam ponuja dvajset tisoč dolarjev, ki jih dobi eden od vaših sorodnikov, ki ga sami določite. Vse seveda s pogojem, da skočite z visečega mosta v nedeljo z zastavo, okrašeno z reklamnimi značkami firme. Nocoj ob osmih se zglasim pri vas v hotelu in počakam na vaš odgovor.«
Kakor kmetje, ki imajo kako staro omaro ali kak star krožnik, o katerih so menili, da nimata nobene vrednosti, pa so se začeli braniti in ju niso hoteli prodati, brž ko ste začeli barantati z njimi zaradi odkupa, tako je počel tudi Charlie, ki se je hotel še pred nekaj minutami zastonj pognati smrti v naročje. Brž ko so mu ponujali za isto dejanje dvajset tisoč dolarjev, je začel cincati. Zdelo se mu je nekam jasno, da bi maščevanje, s katerim se je hotel znesti nad svojo zaročenko, na Avstralca in zlo usodo, izgubilo s tem svojo vrednost. Po naključju najden neznan, skrivnosten mrlič je nekako a-nonimno pismo zoper družbo. To jo bolj prizadene kakor samomor kakega slavnega moža. Razmišljajoč o vsem tem, je Charlie krenil proti svoji sobi.
Komaj si je tam umil roke, že je nekdo potrkal in vstopil, ne da bi čakal dovoljenja. Bila je deklica, in brez dvoma prav tako ljubka kakor prva.
«Gospod Eggins!« je vzkliknila.
»Prav jaz, gospodična.«
«Gospod Eggins, jaz zastopam firmo Harris iz Cincin-nata, Piclesa in Picallilisa!«
Charlie ji je segel v besedo.
«Firma Harris je prišla prepozno, miss... S podjetjem Forbett sem že skoraj povsem domenjen.«
«To vem, gospod Eggins. Prav zato vam ponujam deset tisoč dolarjev več. Zvečer ob pol osmih se mimogrede oglasim, da izvem, kako ste se odločili.«
Izginila je. Charlie se Je naslonil na okno. Na zemljo se je spuščal večer. Neka zvezda je trepetala nad prepadom. Bila je ura, ko se v duši vsakega Anglosasa prebudi pastor, ki v njej dremlje. Charlie je prosil nebo, naj mu odpusti, ker se je pregrešil zoper ponižnost in je izbral prav mogočno Niagaro, da požre njegovo revno telo. Nato je stopil v kopalnico, napolnil kad do roba in se v njej v vsej ponižnosti utopil.
AVTONOMNA LETOV IŠČARSKA IN TURISTIČNA USTANOVA
DEVINSKO.NABREŽINSKE
REVIERE
predstavlja
NA SVOJEM SEDEŽU V SESLJANU ZA ZAČETEK SEZONE
grafična dela
petnajstih mladih sovjetskih slikarjev
RAZSTAVA BO TRAJALA DO 7. JULIJA
******** sjmur	.. *
★
....n,Hlinili.umi.mm...■umili.immmimi...immmiimim.mmmmmmiium.immmmimmmmm...mmmmimmima
OB STOLETNICI KULTURNEGA DOGAJANJA V SKEDNJU
Skupni izleti so bili viasib zelo pomembni za narodno zavest
V Skednju je bilo v preteklosti zelo živahno jn pestro kulturno delovanje. Zbirali so se v društvih, da so si v kulturnem udejstvovanju ne samo kratili 6as s petjem, igranjem in plesom, ampak tudi zato, da so se seznanili s kulturo našega naroda in krepili slovensko in slovansko zavest. V ta namen so v vseh časih prirejali tudi izlete.
Ker me Je zanimalo, kakšne stike so imeli z drugimi bližnjimi in daljnimi brati, sem se napotila v spremstvu gospe Marije Godina Novela k starejšemu rojaku Mirku Pižonu, sinu pevovodje društva «Velesila» Valentina Pižona.
Iz njegovih ust sem dobila živo sliko tedanjega duha. Ni manjkalo veselja in navdušenja. Pogosto se je razlegalo po vasi petje. Ko so se žene in dekleta zbirale (bile so skoraj vse v pevskem zboru) in so pletle ali šivale, so zraven tudi pele. In marsikdaj se jim je pridružila harmonika. Seveda tega svojega veselja, petja in razposajenosti niso mogli «ščjedenci» obdržati zase; delili so jih z rojaki drugih vasi. Da bi v njihovih dušah vedno gorela ljubezen do naroda in narave, so si hodili ogle-dotav pestri kraški svet, ki jih je obdajal. Kako bi mogle biti sicer njihove pesmi čustvene, njihovo veselje tako polno čustva?
Mirko se spominja svojega prvega izleta z Velesilo v Vipavo leta 1904. Tam so organizirali vrtno veselico. Oče je bil dobil listek več in je sklenil vzeti s seboj 13-letnega Mirka. Ob 3.30 zjutraj so se začeli zbirati na vozovih »žardinjerah«, žene, otroci in možje. Sam se je stisnil na voz v «žaklju» sena. Odpotovali so in celo pot so vriskali in peli, pa harmonika jih je spremljala, da se je razlegalo vseokrog. Ob šesti uri so bili «že» na Opčinah. Vozili so kar naprej proti Dutovljam in ob osmi in pol približno so prišli v Koprivo. Tu so se ustavili, da so lahko «pofruštkali». V go-
Škedenjci na izletu v Vipavo 8. septembra 1904
stilni ni bilo prostora za toliko ljudi. Nič hudega, saj bivajo tod naši ljudje; ognjišča imajo že topla, pa nam bodo pustili speči slanino in klobase. In res, «ščjedenci» so bili lepo sprejeti. Kaj ne bi! Saj so jim prinesli vesele ščedenjske pesmi in še kakšno šalo na vrh!
Od Koprive kar naprej po tedanjih cestah do Vipave. V trg so dospeli ob 13. uri. Samo kratek čas, da so pojužnali, se malo osvežili in očistili in že je bil nastop. Velik prostor, kjer je bila veselica, je bil natrpan ljudi iz vse okolice. Po vsaki pesmi je zabobnelo ploskanje, ki ga ni bilo konca ...
Drugo jutro je moral predsednik «Velesile» Godina Ivan Kudrič spraviti pevce skupaj s pomočjo vaščanov, kajti eni so ležali v onem hlevu, drugi v tisti hiši, tretji spet kje drugje, kamor sta jih sreča in vljudnost Vipavcev spravili spat. Ob osmi uri so bili vendar vsi zbrani, pripravljeni na odhod. Prisrčno so se poslovili od Vipavcev in se napotili po drugi cesti na Razdrto. Kosilo jih je čakalo v Senožečah. Proti večeru je u-trujenost premagala naše izletnike. Dremali so, ko so prišli ob osmi zvečer v Skedenj. Zbudili pa so se ob veselem sprejemu vaščanov, ki so jih čakali pred cerkvijo. In utrujenost je bila pozabljena.
Naslednje leto, 1905, so pevci »Velesile« pohiteli v Ljubljano. Sčjedenci niso hoteli manjkati pri pomembnem slovenskem kulturnem prazniku, pri odkritju spomenika Francetu Prešernu.
Leta 1910 pa so imeli mladi telovadci sokoli pod vodstvom načelnika Antona Trebča svoj prvi nastop pri Sv. Ivanu; pozneje še na Opčinah. In ... vojna. Vojna, večna razdiralka dela in želja ljudi, je prihrumela tudi v našo «Sčjedno». Pod njeno žalostno zaveso je vse to kulturno življenje hiralo.
Vrnil se je mir. Ljudje so poskusili začeti znova, od koder se je bilo delo pretrgalo. Leta 1919 je bala na Proseku neka slavnost proseškega društva «Haj-drih«. Petindvajset društev se je srečalo na tem velikem in pomembnem ljudskem prazniku. Najlepši uspeh pa je žela naša «Velesila», ki je bila edina primorana ponoviti svoje pesmi.
* * »
Izlete je nadaljeval mlajši rod, ki ni bil še toliko prizadet in zagrenjen od vojne. Pa tudi zanj so se pripravljali hudi časi, hujši kot prva vojna.
še ta izlet mi je opisal Mirko Pižon: «Leta 1927 smo šli z mladinskim društvom šparta na izlet v Boljunec. Veliko mladine ,ie bilo; bili smo veseli in razposajeni, kakor je prav, da je mlad človek. Šli smo prek Katinare in Boršta v Boljunec. Peli smo, seveda naše narodne pesmi, harmonika nam je pomagala, vino smo točili in bili brezskrbni. Pa je bilo tudi tega konec. Drugi dan me je poklical direktor na delu in me opozoril, da so prišli karabinjerji poizvedovat o meni, češ da sem zagrizen «soversiv». Tako se je malone zgodilo tudi drugim.
* * *
Mira šumanova, članica mladinskega povojnega rodu, mi je še kaj pripovedovala o izletih, ki sta jih organizirali mladinsko društvo šparta in športni klub Concordia skupno z drugimi mla-i dinskdmi društvi. Iz njenih besed
Mladinsko društvo «šparta» ob izletu na Kontovel. (Za občni zbor mladinskega društva «Ladja» 1. 1926)
se odraža navdušenje mladega rodu, ki hrepeni po družbi in veselju; ista življenjska sila, ki je prevevala mladost Mirka Pižona. Prvi njen izlet je bil prvo nedello oktobra leta 1926.
Tržaška mladinska društva so organizirala mladinski tabor v prelepi kraški dolini pri Vrhpolju. Rocolčani so imeli tam-buraški zbor, škedenjci pevski zbor, proseška dekleta so imela vsa obleke vezane z narodnimi motivi. Vse je bilo veselo in živo. Tudi jesensko sonce se je smejalo tej lepi razstavi mladine. Spominjam se, kako so improvizirali govorniški oder: mladinci so držali leseno lestev pokonci, na njej so se vrstili mladi govorniki: Jože Dekleva, Dorče Sardoč, Franc Gombač, imenovan Rado Fač. Kako so bili lepi in krepki ti fantje! Ko se je vrnila domov, je navdušeno vzklikala: «Oh,, mama, rajši bi bila izgubila 100 lir (takratnih! op. ur.), kakor da bi zamudila ta izlet!«
In še je hodila na izlete z mladinskim društvom. Peš so hodili po kraški okolici, saj niso imeli denarja za vlak, še manj za avte, ki so bili takrat privilegij bogatinov. Jed so nosili z doma v torbi:	kruh in marmelada,
kruh in sir, kakšna klobasa ... vse je bilo preprosto, kot so preprosti delavski ljudje. Ena izmed članic je bila sešila svileno slovensko zastavico, , ki jo je stlačila v škatlico traku pisalnega stroja. Ko so izletniki bili daleč od mesta, je prišla zastavica na dan. Pritrjena na palici je plapolala pred njimi, ki so ganjeni prepevali lepo pesem «Eno devo le bom ljubil«. Večkrat so se tudi slikali. Tako ima sedaj Mira kup slik v spomin na mlada leta.
Leta 1927 so šli na Veliko Gradišče, istega leta na Vremščico. Tokrat je šla ena skupina z vlakom do Divače, nato pa peš do Vremščice. Druga skupina, z Marušičem, Bidovcem in drugimi pa se je odpovedala vlaku in tebi nič meni nič, cesto pod podplate, šla peš kar iz Trsta. Na travniku so sedli na odeje, ki so jih fantje prinesli s seboj, jedli, pili in peli narodne pesmi, da je odmevalo od kraških skal.
Istega leta je Zveza mladinskih društev organizirala množični izlet. Ker pa je začel pihati veter, so bili primorani uvesti previdnostne ukrepe: niso najavili
cilja. Komaj na predvečer so dobili predsedniki društev program izleta v zaprti kuverti. Odprli jo bodo šele zjutraj pred odhodom. Ponoči pa je pritekel kurir iz mesta in odpovedal izlet. Nekdo je načrt izdal. Kvestura je izvedela vse! Zgodaj zjutraj so patrulje zaman čakale na Pesku. Mladincev ni bilo od nikoder. Od takrat ni bilo več množičnih izletov.
Po drugi svetovni vojni so se v Skednju spet prosto zbirali Slovenci v prosvetnem društvu, ki je imelo tudi pevski odsek, imenovan «Velesila«, v spomin na nekdanje društvo. V zboru je bilo sto grl, pod vodstvom Milana Pertora, ko je napravil novembra meseca leta 1947 veliko turnejo Zagreb - Ljubljana. To je bilo ob 30. obletnici oktobrske revolucije. V veliki dvorani zagrebških sindikatov in v Domu armije so jugoslovanski delavci manifestirali svojo simpatijo do Trsta z dolgim, nenehnim ploskanjem po vsaki pesmi. Po končanem sporedu so se naši pevci sprehodili po Zagrebu. Prisostvovali so otvoritvi avtoceste Zagreb - Beograd in obiskali etnografski muzej in pionirsko železnico. Nepozabni spomini!
Na povratku so škedenjski pevci imeli v Ljubljani koncert, posvečen mladini. Peli so v dvorani Union. Tu so dosegli velik uspeh, ki so ga ljubljanski kritiki potrdili s temi besedami: «Od vseh gostovanj, ki so jih imeli pevski zbori v Ljubljani, je ta nastop najboljši!«
Sedaj se škedenjci zopet odpravljajo na množični izlet, da tudi tako počastijo 100-letnico kulturnega delovanja v Skednju. Poleg raznih jubilejnih prireditev so vključili v program tudi izlet, prav zato, ker je tudi v preteklosti izletniško bilo pomembna oblika prosvetnega delovanja. Za cilj so izbrali bivše nacistično taborišče v Begunjah na Gorenjskem, ker je tam izkrvavel kot žrtev nacizma škedenjski učitelj, slovenski pesnik Karel širok. Tu bodo počastili spomin vseh žrtev druge svetovne vojne iz Skednja in s Kolon-kovca. S tem bodo izkazali hvaležnost padlim rojakom, ki so s svojo žrtvijo pripomogli, da se more slovenska kultura naprej razvijati.
A. P. 6.
O KULTURNIH STIKIH MED SLOVENCI IN ITALIJANI
Od Trubarja do Zoisa
Prvič naletimo na izraza »Mor-lacchi« in »morlacchismo« za o-balne pravoslavne prebivalce vzh. Jadrana. Komediograf Camillo Federici, ki je umrl leta 1802, je poznal delo Alberta Fortisa »Viaggio in Dalmazia« (»Potovanje v Dalmacijo«), objavljeno leta 1774 v Benetkah, ter njegovo študijo o morlaških običajih. To Fortisovo delo je izšlo leta 1775 tudi v nemškem prevodu z naslovom »Die Sitten der Morlacken aus dem italienischen iibersetzt« (Običaji Morlakov, prevedeno iz italijanščine). Fortis je s tem sestavkom prav gotovo vplival na Goetheja in Herderja. Imeti moramo namreč v vidu, da je istega leta Goethe prevedel v nemščino lepo srbohrvaško ljudsko balado »Hasanaginico« in z njo seznanil Herderja, ki jo je upošteval v svojem temeljnem delu »Stimmen der Volker in Lie-der« (Glas ljudstev v pesmih). Federici je torej napisal komedijo »Le nozze di Morlacchi« (Mor-laška ohcet). Tri glavne osebe te komedije so: Dušmanič, Starešina in Harambaša. G. Artusi pa je na osnovi te komedije napisal libreto »Le nozze dei Morlacchi, farsa posta in mušica da V. Trento«. Libreto so natisnili leta 1802 v Padovi.
V tej zvezi naj mimogrede o-menim, da sloni tudi Mozartova muzikalna drama «Cosi' fan tut-te» na poročilu tržaškega guvernerja Zinzensdorfa o postavnih trgovcih in pomorščakih iz Boke Kotorske, ki so se lepo uveljavljali v tržaških meščanskih salonih. Njihovo shajališče je bilo zlasti na domu Kurtovičev, kjer je bil mnogo let domači u-čitelj Dositej Obradovič.
Leta 1718, torej v polnem arka-dičnem razpoloženju, so ustanovil; v Rimu slovansko akademijo z nazivom «Accademia della lin-gua slava«, ki je tesno sodelovala z rimsko «Arcadio» in njenim tajnikom Crescimbenijem. člani te slovanske akademije so bili v glavnem Dubrovčani, zato so ji tudi pravili »Colonia degli Arca-di Epidauriensi«. Njena naloga je bila v glavnem gojiti srbohrvaščino ter obogatiti in olepšati njen besedni zaklad s poljskimi, ruskimi in češkimi izposojenkami in z raznimi neologizmi, skovanimi na osnovi grščine in latinščine. Ta akademija je delovala samo sedem let. Po letu 1725 ni o njej nobenega sledu več. Njena posestrima je dubrovniška »Acca-demia otiosorum«. član obeh je bil Jurij Matijaševic Mattei. Ar-turo Cronia dopušča možnost, da so takšne slovanofilske akademije, kot jih on imenuje, nastale tudi v drugih italijanskih kulturnih središčih, na primer v Florenci in Benetkah.
Omenil sem rimsko Arkadijo, to je prvo italijansko akademijo, ustanovljeno proti koncu 17. stoletja kot uradno nadaljevanje zasebnega učenega krožka, ki se je zbiral v salonu bivše švedske kraljice Marije Kristine, ki je zadnja leta svojega življenja prebila v Rimu. Rimska Arkadija je ustanavljala svoje podružnice v raznih evropskih kulturnih središčih. Taki »koloniji« rimske Arkadije sta tako nastali tudi v Dubrovniku in Ljubljani. Dubrovčani, ki so bivali v Rimu, zlasti Jurij Matijaševič, so dali pobudo za ustanovitev take »kolonije« v Dubrovniku, ki se je kasneje o-samosvojila z imenom «Accade-mia otiosorum«, to je Akademija učenih. V latinščini namreč p.> meni beseda «otium» brezdelje, posvečeno študiju. Približno istočasno se je ljubljanska »kolonija« rimske Arkadije osamosvojila. Nastala je tako leta 1693 v
baročnem razpoloženju ljubljanska »Accademia operosorum«, to je Akademija delavnih. Verjetno se v Ljubljani niso zavedali, da so Dubrovčani svojo akademijo poimenovali po latinskem »študiju posvečenem brezdelju« in ne po običajnem pomenu, ki ga ima ta beseda v romanskih jezikih in seveda tudi v italijanščini, to je »nedelavnosti«. Gregor Dolničar je bil duša te prve slovenske a-kademije. Njeni člani so po tedanjem običaju svoja dela pisali v latinščini. Zaradi nasprotovanja jezuitov je akademija leta 1725 propadla. Blaž Kumerdej jo je v dobi razsvetljenstva leta 179 obnovil najprej v obliki zasebnega društva. Vanj je vstopilo petnajst prerodno usmerjenih članov. Njihov program je bil pospeševati slovenski prerod, prirediti slovnico ter slovar in urediti pravopis. Iz tega Kumerdejevega zasebnega društva st je dve leti kasneje, to je leta 1781 po zamisli grofa Janeza Edlinga ustanovila druga, obnovljena «Academi-ja operosorum«, ki pa se je že po štirih letih razšla. Razlogi za to niso še pojasnjeni. Njeno prerodno prizadevanje je prevzel Zoisov prerodni krožek. Saj so bili člani obeh učenih krožkov v glavnem isti.
Vincenc Franul de Weissen-thurn-Torrebianca, ki je bil za časa Nepoleonove Ilirije javni notar in mestni svetovalec v Trstu, je izdal leta 1811 v Trstu obsei-no slovnično delo: »Saggio gram-maticale italiano cragnolino«. To je prva takšna slovnica izpod slovenskega peresa. Franul se je rodil na Reki. Mladost je preživel pri svojcih v Ajdovščini. V rojstnem kraju se je naučil hrvaščine, slovenščine pa v Ajdovščini in v Trstu. V času Napoleonove Ilirije se je začel imeti za Slovana oziroma Ilira s kranjskim jezikom. Napoleonova doba ga je tako pridružila slovenskim preroditeljem. Bil je v tesnih stikih z Valentinom Vodnikom in po njem s Zoisovim ljubljanskim prerod-nim krožkom. Spomladi 1810 se je Franul odločil za prireditev slovenske slovnice z italijansko razlago. Pravilno je namreč sodil, da je takšna slovnica Italijanom potrebna. Ker si sam ni upal u-stvariti česa novega, je sklenil prirediti Kopitarjevo slovensko slovnico in ji dodati kot vajo v čitanju Linhartovo veseloigro «Matiček se ženi«. Vodnika je prosil, naj mu pomaga pri izvedbi tega načrta. Ta je pregledal in popravil rokopis, priredil »Matička«, pregledal dodani slovar in svetoval, kako naj napiše uvod. Tako je 7. avgusta 1811 izšla v našem mestu v dva tisoč izvodih Franulova slovenska slovnica v italijanskem jeziku. Kopitar je o njej nepovoljno poročal slovitemu češkemu slavistu Dobrovskemu, ker je bil užaljen, da ni Franu! navedel njeeove slovnice kot vir. Franul je imel s tem delom samo velike stroške Razočaran, ker je bil niegov trud nepoola-čan, se je nehal ukvarjati s slavistiko. Ohlastva so mu kmalu nato naročila, naj prevede v slovenščino prisego za babice. Snet se je 9. maia 1815 obrnil na Vodnika s prošnto, naj to delo on prevzame, ker si ga sam ne ima napraviti. Leta 1815 je dobil Franu! mesto nadzornika nad srb-sko-ilirsko zasebno šolo v Trstu. To je bila nagrada za njegovo zanimanje za ilirizem in ilirski jezik. 9. maja 1816 naletimo na zadnje Franjlovo pismo Vodniku, ki je bil ves čas glavna zveza teUskega krožka s Primorjem, ljubljanskega Zoisovega prerodl-
Janko Jež
•miimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiuiuiiiiiMiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
JANKO LAVRIN:
Književnost
Janko Lavrin, upokojeni univerzitetni profesor iz Nottinghama, naš rojak, sicer pa zaradi desetletij trajajočega bivanja v tujini že kozmopolit, nam je dobro znan ne samo kot ambasador slovenske kulture in literature v anglosaksonskem svetu, kot propagator naših pesnikov — v mislih imamo izdaje slovenskih pesnikov, izdaje Prešerna, pri katerih je sodeloval — temveč kot svetovno znan literarni zgodovinar, esejist in kritik. Nekaj njegovih esejev že imamo v knjižnih izdajah tudi v slovenščini, nekaj novih, deloma že znanih pa smo dobili zdaj v novi knjigi, ki je pri Državni založbi izšla pod naslovom Književnost in duh časa. Njen podnaslov Od Rousseauja do Sartra kaže časovni obseg, ki ga avtor zajema. Sicer pa pravi pisatelj v uvodni besedi, da so eseji nastali v daljšem časovnem obdobju in da so izšli v raznih angleških revijah in knjigah. Nekateri so bili že prevedeni v razne jezike, tudi v japonščino, le štirj so bili nalašč napisani za slovensko izdajo. Sicer pa so oili tudi ostali dopolnjeni in razširjeni prav za to priliko.
Lavrinovo knjigo začenja uvod o Rousseauju, sicer pa so naslednji eseji posvečeni romantiki, By-ronu, Balzacu, potem pa si slede eseji o celi vrsti pesnikov in pisateljev vseh narodnosti. Tako razpravlja o Lermontovu, o Bau-delairu, Dostojevskem, Tolstoju in Nietzscheju, Oskarju Wildu, Sha-wu, Strindbergu, Rilkeju, Piran-dellu, Gorkem, Proustu, Majakov-skem, Ibsenu, Čehovu in na kon-
in duh časa
cu še o Sartru in o eksistencializmu. Kot pravi Lavrin sam v svojem kratkem uvodu vodilna ideja te knjige ni bila kritika, temveč bolj ali matij integralno vrednotenje avtorjev, v katerih odmevajo aspekti duha časa in kulturne klime dobe. Posameznih avtorjev torej ne vrednoti izolirano, temveč v tesni povezanosti z dobo, v kateri so živeli in ustvarjali. Lavrinovi eseji torej niso samo študije o posameznih umetnikih, temveč v veliki mer' tudi študije o dobi, saj UDOštev*'' tako politično podlago, filozofsko, psihološko in socialno osnovo njih umetnosti. Kot pravi lavrin, postane književnost tako bolj zanimiva in pomembna.
Ker so nekateri predstavljeni književniki pri nas manj poznani, je svojim esejem dodal tudi nekaj biografskih podatkov. Sicer pa posamezni avtorji niso predstavljeni po enotnem kriteriju, temveč je pn enih poudarjena ta, pri drugih pa druga značilnost, kar naj vse ilustrira ne samo pisateljevo osebnost, temveč tudi dobo, kateri ta pripada.
Z Lavrinovo knjigo smo izpod peresa domačega avtorja, toda svetovnega kritika in esejista, dobili tehtno knjigo literarnih esejev. Z njo pa smo dopolnili to so-razmeroma še skromno slovensko literaturo o svetovni književnosti.
Eseje je iz angleščine prevedla Rapa Šuklje medtem ko je avtor sam pripravi' izbor škoda, da ni slovenski izdaj' dodana še spremna beseda, čeprav skromna, o življenju in delu Janka Lavrina.
Sl. Ru.
Vreme včeraj: Naj vlij a temperatura
24,1. najrvlija 17,8, ob 19. uri 23,2 stopinje, zračni Maš 1011,9 stanoviten, vlaga 70 odst., veter 2 km zabodntk, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temper, morja 18,8 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 9. junija
PRIMOŽ
Sonce vzide ob 4.15 in zatone o® 19.52 — Dolžina dneva 15.37 — Lt na vzide ob 18.45 in zatone ob 2.3*-Jutri, PONEDELJEK, 10. junija MILOŠ
SESTANEK ŽUPANOV VSEH OBČIN NA TRŽAŠKEM
Takoj je treba uveljaviti predpise
LEPO USPELA DOMAČA POBUDA
V Zgoniku so včeraj odprli
za učinkovito zaščito našega Krasa občinsko razstavo domačih vin
Nujno je treba preučiti gradbena pravila na Krasu m kraške arhitektonske značilnosti
Kako obvarovati naravno boga-i turni dom, kjer Jih je pozdravil Ra-6tvo Krasa, kakšne ukrepe Je tre- do Ravber. Po ogledu Kulturnega ba čimprej sprejeti in kaj morajo I doma so se gostje odpeljali na Kras v tem pogledu storiti predvsem in so si ogledali Repentabor, nato izvaljene krajevne uprave, je bil pa občinsko vinsko razstavo v Zgo-
govor na zadnjem sestanku županov vseh občin na Tržaškem, na katerem so razpravljali tudi o medobčinskem regulacijskem načrtu.
Pobudo za sestanek Je dal tržaški Inž Spaccini. Predstavniki ostalih občin in pokrajinske uprave so jo sprejeli z navdušenjem. Kot srno že svoj čas pisali, je komisija za medobčinski regulacijski načrt že pred nekaj meseci sestavila osnovno poročilo o katerem se bo sedaj začela razprava. To poročilo je bho že vključeno v dnevne rede bodočih sej občinskih svetov, ki ga bodo morali potrditi še pred poletn‘mi počitnicami. Za nadaljnje proučevanje vprašanj, ki jih nakazuje osnovno poročilo, so določili 10 milijonov.
Občinske uprave na Tržaškem menijo, da mora postati medobčinski regulacijski načrt del bodočega širšega načrta, ki bo zajel težaško in tržiško področje. Ta načrt bo lahko uresničen v skladu z deželnim urbanističnim načrtom. Da bi čimprej dosegli ta smoter, so župani na sestanlku sklenili navezati stike s tržiško občinsko upravo in Ji predlagati, naj čimprej sestavi svoj načrt, ki ga bodo nato vključili v tržaški medobčinski načrt.
Na sestanku so ugotovili, da je še bolj nujno vprašanje zaščite Krasa. Poudarili so, da ni več mogoče čakati nekaj let preden bo odobren deželni urbanistični načrt ter objavljen zakon o ustanovitvi kraških rezervatov. Ugotovili so tudi, da sedanja kaotična urbanizacija Krasa in razdelitev velikih kratkih predelov v gradbene namene povzročajo sedaj največjo nevarnost.
niku, kjer so se srečali s poslancem Albinom Skerkom, Zvečer je bil prijateljski sestanek in pogovor v domači gostilni v Repniču.
Pred objavo seznamov zemljišč za Grandi Motori
Ustanova za industrijsko pristanišče je te dni izdelala sezname nepremičnin in zemljišč, ki pridejo v poštev pri gradnji tovarne GMT pri Boljuncu. S sodelovanjem strokovnjakov državnega tehničnega u-rada in strokovnjakov posebne strokovne komisije ter tehničnih izve-
dencev je Izvršni odbor, kakor sporoča vodstvo omenjene ustanove, po razgovoru s skupino prizadetih lastnikov zemljišč, določil cene za odkup zemljišč. Nato je vodstvo ustanove za Industrijsko pristanišče poslalo sezname prefekturi, da jih pošlje občinski upravi v Dolini, ki jih bo obesilo na oglasni deski za petnajst dni.
Ustanova za industrijsko pristanišče vabi vse prizadete, naj sporočijo tehničnemu uradu, in to čimprej, svoje opazke glede morebitnih netočnosti o ocenitvi zemljišč, preden bi bil izdan odlok o pologu odškodnine, da bi sporazumno določili odkupno ceno zemljišč in drugih nepremičnin.
Kakor smo zvedeli, bo omenjeni seznam objavljen na oglasni deski dolinskega županstva v teh dneh. Zadeva je torej zelo važna in nujna in na to opozarjamo lastnike zemljišč, ki pridejo v poštev za gradnjo tovarne GMT pri Boljuncu.
Razstave so se udeležili številni predstavniki oblasti, javnega življenja in strokovnjaki - Zahvala zgoniškega župana
Včeraj ob 18. uri je bila v Zgoniku otvoritev 4. občinske razstave domačih vin. Svečanosti so se med drugim udeležili poslanec Albin Škrk deželni svetovalec dr. Drago Stoka, pokrajinski odbornik Saša Rudolf, repentabrski župan
Marij Grbec, ravnatelj deželnega inšpektorata za gozdarstvo dr. Bel-larosa, dr. Ivan Baša, dr. Vremec itd. Zupan Jože Guštin je pozdravil goste v imenu občinske u-prave in poudaril važnost te tradicionalne prireditve in njene uspehe tako glede izboljšanja kakovosti vinskega pridelka kakor tudi glede popularizacije naše domače kmečke proizvodnje. Spregovoril je tudi poslanec Albin Škrk, ki je naglasil važnost takih prireditev za napredek našega kme-
tijstva in zaželel prirediteljem in sodelavcem vinske razstave v Zgoniku naj lepše uspehe.
Med zakusko, ki je sledila u-radni otvoritvi razstave, so se župan in predstavniki občinske u-prave pogovarjali s predstavniki o-
Mihael Guštin, zgoniški župnik An- I blasti in ustanov o problemih do-ton Prinčič, tajnik Kmečke zveze mačega kmetijstva. Prvi gostje pa
IHHHHIIimHIIHIIIIIIIIIIIinHHIIIIIIIIIHHHHHMUllllimilHIIIIIIHIimilHIIIIHIIHIIIHIHHHIHIIIIIIIIIHIIIIIIHlIlHIIIHIHHIHHIHmnillHIItHIIIHHVIIIHIIIIHHHIHHHI
SPOROČILO PREDSEDNIKA BERI A NT!J A SVETOVALCEM
Prihodnjo soboto se bo sestal novo izvoljeni deželni svet
Na dnevnem redu sestava začasnega predsedniškega urada, prisega, izvolitev predsednika sveta, dveh podpredsednikov in štirih tajnikov
Predsednik deželnega odbora Ber- žave in dežele. Zatem bodo izvolili ni predsedstva se bodo zatem use-
zanti je v skladu z deželnim statu- predsedniški urad deželnega sveta, tom včeraj poslal vsem svetoval- ki bo sestavljen iz predsednika, cem obvestilo, da se v soboto, 15. dveh podpredsednikov in štirih taj-Da bi preprečili nadaljnjo škodo itm. sestane deželni svet.	i nikov, ki bodo opravljali tudi funk-
Člen 14 deželnega statuta namreč. C1J” . ^storjev. določa, da se novi svet sestane v , Deželnega predsednika bodo izvo roku dvajset dni od proglasitve iz- l^ ^ tajmm glasovanjem jn_ z ab-voljenih svetovalcev na poziv pred	“
r.a Krasu, Je župan inž. Spačeni predlagal, da bi bilo treba najprej konkretno uveljaviti vse obstoječe predpise. Znano je. da Je Kras pod gozdarsko, hidrogeološko ln pokrajinsko zaščito. Poleg tega pa obstaja pri deželni upravi posebna posvetovalna komisija, ki je pristojna tudi za zaščito kraških naravnih lepot in značilnosti. Zato bo medobčinska komisija čimprej proučila vse ukrepe, da v okviru omenjenih zaščitnih možnosti odločno nastopi proti kršiteljem.
Po drugi strani pa je treba nujno proučiti gradbena pravila na Krasu. Tržaška občina je s pomočjo naravoslovnega muzeja že r»zna-člla, kakšna je značilna kraška hiša. Zato bo treba sedaj poskrbeti za zaščito starih značilnih kraških hiš.
Glede novih gradenj pa so župani sklenili, da bodo poskrbeli za sestanke z graditelji in načrtovalci ter Jih povabili, naj spoštujejo določene kraške arhitektonske značilnosti. Dogovorili so se tudi, da bo treba čimprej sestaviti «kodeks» negativnih in pozitivnih gradbenih elementov in da se določi estetični »standard« novih gradenj na Krasu. Kit primer so na sestanku omenili, da bi morali preprečiti gradnjo ograjnih cementnih zidov in poslavljati samo kamnite zidove, preprečiti raznobarvne okenske zastore iz plastike ter postaviti lesena polkna itd.
Inž. Spaccini je tudi pozval pre-b valstvo. naj pomaga zavarovati Kra3 In njegove lepote. Za to niso odgovorne samo občinske uprave, min/eč vsi prebivalci, zlasti pa izletniki. ki povzročajo gozdne požare ln uničujejo kraško floro.
Pravniki iz Slovenije na obisku v Trstu
Člani Odvetniške zbornice Slovenje so včeraj vrnili obisk svojim kolegom, članom društva Pravnik v Trstu. Goste iz Slovenije, ki jih Je vodil predsednik zbornice dr. Stane Čelik, so ob prihodu v Trst sprejeli pred sodno palačo predsednik društva dr. Fran Tončič ln člani društva. Nato so si gostje ogledali Kul-
sednika prejšnjega deželnega odbora. Datum 15. junija je že bil določen \ odloku, s katerim je predsednik Berzanti sklical deželne volitve 26. in 27. maja. Prva seja novega sveta bo v sejni dvorani tržaškega županstva ob 10. uri. Na dnevnem redu je pet točk: sestava začasnega predsedniškega urada, prisega svetovalcev, izvolitev predsednika sveta, dveh podpredsednikov in štirih tajnikov Za soboto je povabljenih na sejo 60 svetovalcev namesto 61, ker je bil eden izmed svetovalcev, tj. inž. Schiavi od Mo-vimento Friuli izvoljen v dveh različnih volilnih okrožjih in kot določa deželni volilni zakon, bo moral v osmih dneh od potrditve izvolitve, ki jo bo opravil deželni svet, na naslednji seji izjaviti, za katero okrožje se odloči.
Začasni urad predsedstva sestavljajo po zakonu najstarejši svetovalec, ki opravlja viogo predsednika in najmiejša svetovalca, ki o-pravljata delo tajnikov. Na podlagi volilnih izidov je najstarejši svetovalec sen. Giacomc Pellegrini, ki ima 66 let, in ki je bil izvoljen na listi KPI v videmskem okrožju. Ni pa gotovo, aii bo lahko navzoč na seji, ker se še zdravi po nesreči, ki se mu je zgodila pred nekaj meseci in zaradi katere se ni mogel udeleževati sej prejšnjega deželnega sveta v zadnjih mesecih. V tem primeru bo začasno prevzel predsedstvo svetovalec Riccardo Gefter-Wondrich, ki je bi! ponovno izvoljen na listi MSI v tržaškem okrožju. Najmlajša svetovalca sta demokristjan Rin) Bianchini, ki je star 29 let in je že bil svetovalec v prejšnji zakonodajni dobi za okrožje Pordenon, ter 27-letni Rinaldo Rizzi, izvoljen na listi PSIUP v go-riškem volilnem okrožju.
Po umestitvi začasnega predsedniškega urada bodo morali vsi svetovalci priseči, začenši od najstarejšega. Prisegli bodo, da bodo zvesti republiki in da bodo opravljali svojo službo samo za blaginjo dr-
solutnim številom članov deželnega sveta, po drugem glasovanju pa bo zadostovala telativna večina veljavnih glasov
Oba podpredsednika in tajnike pa bodo izvolili z omejenim številom glasov, da se zagotovi zastopstvo vseh manjšin v deželnem svetu. V ta namen bo lahko vsak svetovalec glasoval samo z-.i enega izmed obeh podpredsednikov in za dva izmed štirih tajnikov Izvoljeni čla-
................................................
PO DVODNEVNEM POSPEŠENEM DELU
Zaključeno tretje zasedanje o tehničnem vzdrževanju naprav
Tudi včeraj so govorili številni strokovnjaki na tem področju in poudarili velik gospodarski pomen te specializacije
ventivno vzdrževanje, kar računajo tudi z elektronskim računalom. Inž. Bonomo iz družbe Enel je govoril o električnih industrijskih napravah ter omenil tudi pogodbe o dajapju vzdrževalnih del v zakup. O sistemu hidrodinamičnega čiščenja je govoril Savini iz družbe Ef-fegi.
Inž. Minute iz družbe BP je v svojem poročilu orisal razjedanje, ki nastaja na termičnih napravah ob nizki temperaturi. Mainardi iz Milana je zaključil jutranje zasedanje s proučitvijo o upravljanju in organizaciji vzdrževanja.
dli za mizo predsedstva in novoizvoljeni predsednik bo imel običajni govor. Najbrž bo pred koncem seje predsednik sporočil svetu sestavo volilnega odbora in odbora za poslovnik
Volilni odbor bo sestavljen iz devetih svetovalcev in bo proučil volilne izide na podlagi zapisnikov. Zatem bo predlagal svetu, naj potrdi tiste svetovalce, za katere se ugotovi, da ni proti njihovi izvolitvi nobenega ugovora. Odbor za pravilnik pa je sestavljen iz osmih svetovalcev in mu predseduje predsednik deželnega sveta. Ta odbor predlaga spremembe in dopolnila k notranjemu pravilniku sveta, kolikor pokaže praksa, da so potrebne.
Hill IIIMI llllll Hill IIII MIHI Hill M IIMIIIIi Ml Mtl II Hilli II lilllllllff lili tl 11111*11118111111111111111111111111111111111111111111
PO KONČANEM ASFALTIRANJU CESTE
Mejni prehod pri Orehu od jutri dalje spet odprt
Prehod velja seveda samo za prepustnice, vendar bo znatno olajšal poletno gnečo na glavnem bloku pri Škofijah, ki ga bodo začeli tudi na naši strani širili
Mejni prenod pri Orehu, ki je bil izreka odbor svoje dvome glede v preteklih dneh zaprt zaradi asfal- odloka sodnika, ki je sprejel pri-tiranja ceste, bo od jutri dalje zopet siv lastnika neke lekarne ne da odprt za promet. Sedaj je cesta bo- bl_Pri tem sploh zaslišal INAM. diši na italijanski kot na jugoslovanski strani v celo*' asfaltirana.
Na mejnem prehodu pri Škofijah pa so se začela dela za razširitev, strstvih, t. j., da ima INAM v Tr-cestišča. Dela, ki bodo predvidoma! stu popolno pravico upravljati svo-trajala tri mesece, so se pokazala je lekarne. Zaradi tega odbor od-za potrebna posebno v pretekli po- ] ločno zavrača zahteve lekarnarjev, letni sezoni, ko so se posebno ob: ki trdijo, da ščitijo interese delav-
praznikih ustvarjale dolge vrste av-	^
tomobilov, ki so morali tudi po eno večate svoj dobiček in skrčiti de-
uro in več čakati za prehod čez mejo. Dela za razširitev prehoda bodo seveda v precejšnji meri ovirala promet, zato je priporočljivo, da se v tem času avtomobilisti vsaj v najbolj prometnih urah poslužujejo drugih orehodov Tisti, ki imajo propustnico, se lahko poslužijo bloka pri Orehu, ki je odprt vsak dan do polnoči (po legalni uri), avtomobilistom s potnim listom pa priporočamo prehod pr; Lazaretu, ki so ga že lani prenovili in opremili z bencinsko rrpalko bifejem in turističnim uradom. Tako bodo prevozih sicer nekaj kilometrov več, prav gotovo pa bodo pridobili na času.
so pokušal) domača vina. Namesto plesa so gostje sledili po dveh televizijskih sprejemnikih, ki so jih v ta namen postavili na razstavišču, nogometni tekmi med Jugoslavijo in Italijo, vmes pa so zalivali čevapčiče in pršut z odlično domačo črno in belo kapljico.
Spored za danes in jutri objavljamo v oglasu, opozarjamo pa na tombolo in telička na ražnju, s katerim bodo danes postregli gostom na vinski razstavi v Zgoniku. Svetujemo vam, da ne zamudite te izredne priložnosti za prijetno zabavo in razvedrilo in o-tešilo v tem prelepem kotičku našega lepega Krasa.
III. partizanski tabor na Opčinah bo letos 7. julija
Tudi letos so openski partizani sklenili prirediti partizanski tabor na Opčinah, ki bo 7. julija in ki bo že tretji po vrsti. Za to kulturno in družabno prireditev so se odločili na raznih sestankih, na katerih so se tudi dogovorili, da mora biti letošnji tabor še boli veličasten kot druga leta, saj nrav letos praznujemo 25-letnico splošne vstaje primorskega ljudstva.
Dela za ureditev prostorov na dvorišču Prosvetnega donia se pospešeno nadaljujejo. Na dvorišče so navozili na desetine in desetine kub. m materiala za izravnavanje terena.
Kulturni program bo obširen in tudi privlačen. Prireditelji so namreč poleg godbe na pihala povabili letos znano folklorno skupino iz Slovenije, poskrbeli pa so tudi za ljubitelje petja in povabili več znanih pevskih zborov.
Letošnji tabor po potekal tudi v znamenju dokončne ureditve partizanskega spomenika na Opčinah, saj bo šel čisti dobiček tega dne za postavitev spomenika.
Zato priporočamo prav vsem, ne samo Opencem, temveč vsem zamejskim Slovencem, da se tega tabora množično udeležijo, da s tem podprejo akcijo openskih partizanov za postavitev spomenika in ob letošnji pomembni obletnici izpričajo še enkrat svojo zvestobo idealom našega narodnoosvobodilnega boja.
Skedenjski palčki in vile sporočajo, da bodo ponovili otroško igro Josipa Ribičiča - Ivana Grbca
V KRALJESTVI PALČKOV
v sredo, 12. t. m. ob 17. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu;
v četrtek, 13. t. m. ob 17. uri
v KULTURNEM DOMU «ALBERT SIRK« V Križu
SDZ v Trstu izstopila iz «Slovcnskc skupnosti»
Slovenska demokratska zveza nam je poslala, s prošnjo za objavo, sporočilo v katerem pravi, da izstopa iz sedanje medskupinske koalicije Slovenske skupnosti.
V	začetku ugotavlja Slovenska demokratska zveza v svojem sporočilu, da so «tržaški Slovenci šli na volitve skupno z Goričani, toda istočasno z njimi kot sami med seboj tako razbiti kot še nikoli«. Nato pravi, da so tržaška trenja imela svoj negativen odmev tudi na Goriškem in da je ((obžalovanja vredno, da polemika, ki se je ob tem razvila, ni ostala v mejah stvarnosti, temveč se je izrodila v osebna napadanja, ki so ostrino borbe še povečala«.
V	poročilu je nato rečeno dobesedno:	((Slovenska demokratska
zveza na Tržaškem ozemlju sodi, da bi nadaljnje sodelovanje v pogojih, ki so pripeljali do takšnega stanja, samo še bolj pokvarilo medsebojne odnose. V želji, da dejavno pripomore k razčiščenju ln da pospeši ureditev širše slovenske skupnosti na novih osnovah, Slovenska demokratska zveza izstopa iz sedanje medskuplnske koalicije Slovenske skupnosti, napram kateri je bila že ponovno in posebno v tej volilni kampanji prisiljena zavzeti svoja posebna stališča. Slovenska demokratska zveza pa izjavlja, da je kot samostojna politična organizacija v vsakem trenutku pripravljena pogoditi se s skupinami demokratičnih Slovencev, ki so za samostojno politično nastopanje slovenske manjšine v Italiji, za ureditev novega medskuplnskega sodelovanja na osnovi, ki bo v skladu s koalicijskim značajem takšnega delovanja.«
V	nadaljevanju pravi poročilo, da mora (onedskupinsko sodelovanje biti sad kompromisa, ne pa preglasovanj ln zapostavljanja posameznih članic, kakor se je to dogajalo zadnji dve leti v ((Slovenski skupnosti« in kar je prisililo Slovensko demokratsko zvezo za Tržaško o-zemlje, da, izstopa«.
Sporočilo se zaključuje takole: ((Slovenska skupnost, ki že dolgo ni izražala več skupne volje vseh v njej povezanih skupin, temveč hodi po poti, ki ji jo odrejajo Slovensko ljudsko gibanje, Skupina neodvisnih Slovencev in nekaj strankarsko neopredeljenih posameznikov, dobiva s tem svoj prav! značaj. Popolnoma naravno je, da je odslej le organizacija tistih, ki z njenim delom soglašajo in ga vodijo.«
Slovenska skupnost je včeraj poslala ameriškemu generalnemu konzulu v Trstu Mr. Fuessu sožalno pismo ob tragični smrti Roberta Kennedyja.
Nova delavska zbornica CGIL se sklicuje na razsodbo državnega sveta in na druge pravne pripombe, ki so bile izrečene na mind-
S pospešenim delom se je včeraj končalo tretje zasedanje o vzdrževanju tehničnih naprav, ki sta ga priredila združenje tehnikov za vzdrževanje naprav skup no s tehnično fakulteto tržaške u-ni verze. Namen zajedanja je bil, da se ugotovi raven, ki jo je dosegla ta moderna specializacija ter da se pritegne pozornost italijanske industrije nanjo, saj je tudi velikega gospodarskega pomena.
Včeraj je predsedoval zasedanju prof. Tessari, ravnatelj strojnega inštituta tržaške univerze. Najprej je snregovoril inž. Baraldi iz Milana, ki je obravnaval tri vpra šanja. Prvo se je nanašalo na važnost matematičnih vzorcev za znanstveno usmerjevanje pri sprejemanju sklepov v zvezi s tehničnim vzdrževanjem. Drugo vprašanje se je nanašalo na množilec «Lagrange» eri dinamičnem načrtovanju, tretje pa na to, kako se r/čuna, ali se tehnično vzdrževanje splača ali ne.
Zatem je spregovoril Baldim iz podjetja Pirelli, ki jt navedel nekaj podatkov o izkušnjah pri avtomatskem računanju podatkov v
Popoldne je predsedoval zasedanju predsednik A.I.MAN. inž. Oli va. Prvi je spregovoril inž. Schiavi iz podjetja Agip, ki je govoril o važnosti mazanja za vzdrževanje naprav- Inž. Ravaioni iz družbe Montecatini Edison je navedel prak tičen primer vzdrževanja naprav v tovarni srednje velikosti. Inž Talamo iz družbe Shell je govoril o vzdrževanju mreže za razdelje vanje plina. Zadnja sto spregovorila inz. Florenzano in Gancikov iz oddelka za telemehaniko družbe Pirelli, ki sta obravnavala najnc-
zvezi z vzdrževanjem. Inz. Rover- Pirelli, ki sta obravnavala najni si z milanske politehnike je govo- vejše industrijske naprave in vpliv, ril o optimalnih odmorih za pr©-'ki ga imajo na vzdrževanje.
V	pdek seja tržaškega občinskega sveta
V	petek ob 18.30 se bo ponovno sestal tržaški občinski svet, ki je dlje časa počival zaradi volilne kampanje in državnozborskih ter deželnih volitev. Hkrati pa se ta te den začne tudi delovanje številnih komisij občinskega sveta, ki obravnavajo občinski petletni načrt ln druga občinska vprašanja.
Na dnevnem redu prihodnje 6e Je, ki ga gotovo ne bodo Izčrpali, Je 75 upravnih sklepov, ki jih mora občinski svet odobriti ali zavrniti; poleg tega pa je še veliko število sklepov, ki Jih je odobril odbor in jih mora še potrditi občinski svet. Na dnevnem redu so tudi odgovori na nekatera vprašanja svetovalcev ter resolucije ln interpelacije.
Nova DZ-CGIl v obrambo lekarn zavoda INAM
Vodstveni odbor Nove delavske zbornice CGIL je na svoji zadnji seji proučil položaj lekarn, ki so last INAM, v zveri z akcijo pokrajinske zbornice lekarnarjev, ki bi hoteli preprečiti ustanovi INAM, da bd delila svojim zavarovancem zdravila preko svojih lekarn. IN AM ima namreč od tega dohodke, s pomočjo katerih lahko ohrani v Trstu in Gorici razne ugodnosti, ki jih drugod po Italiji zava-i rovand ne uživajo. V zveri a tem
PRIDITE V ZGONIK
IV. OBČINSKA RAZSTAVA
IN POKUŠNJA DOMAČIH VIN
DANES: Razstava odprta od 10. do 24. ure — ob 17. koncert godbe na pihala — ob 20. tombola — od 20. do 24. ure ples
V ponedeljek razstava odprta od 15. do 24. — Ples od 20. do 24. ure
Na razstavi najboljša domača bela in črna vina — Pršut, sir, ribe, čevapčiči itd. Danes teliček na ražnju
■iifiiiiiiimiiiiniiitiiiiilliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimitiiiiiiiiimiiMiiiiiitiiiitmiitimmiMimitiimiiitiii
javnost INAM. Odbor se obvezu je, da odločno zagovarja ohrani tev lekarn, ki so last INAM. Pri tem opozarjajo tudi delavce na protisocialne spletke zasebnih lekarnarjev ter izraža upanje, da bodo sodne oblasti pravilno razsodile v tem sporu.
Solidarnost KPI s stavkajočimi delavci
Deleini odbor KPI, ki se je sestal za proučitev volilnih izidov, je izrekel svojo solidarnost delavcem Sv. Marka, ki se enotno bojujejo za rešitev ladjedelnice in za spremembo načrta CIPE. Prav tako izreka solidarnost z delavci podjetja SEM-Detroit iz Tržiča, ki so zasedli tovarno, ter z delavci delavnic Bertoli v Vidmu, ki se potegujejo za boljše mezdne in delovne razmere.
Deželni odbor potrjuje popolno podporo komunistov delavcem, katerih akcija je bistven prispevek k boju za gospodarski in socialni razvoj Furlanije - Julijske krajine, ki je v poslednjem času močno nazadovala. Odbor meni, da bi moralo podpreti delavce vse prebivalstvo v skupnem interesu za gospodarski napredek teh krajev.
Otvoritev turistične sezone v Sesljanu
Včeraj Je bila v Sesljanu otvoritev nove turistične sezone, pri čemer so odprli tudi slikarsko razstavo mladih ruskih umetnikov. Otvoritve so se udeležili predsednik deželnega sveta de Rinaldini, župan Drago Legiša, princ Torre Tasso, predsednik pokrajinske turistične ustanove od v. Terpin, predsednik krajevne turistične u-stanove Lenarduzzi ter predstavniki pokrajinskih in krajevnih oblasti sploh.
- V uradu SLOVENSKE SKUPNOSTI v Trstu v Ul. Machiavelli 22-11 so na vpogled seznami imen preganjancev in njihovih sorodnikov ki bodo prejeli odškodnino za dobo, preživelo v nacističnih taboriščih med zadnjo svetovno vojno. Urad je odprt vsak delavnik od 16. do 18. ure.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 8. junija se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 7 oseb.
UMRLI SO: 871etni ErmenegHdo De Manzano, 73-letna Manija Mazij vd. Zivkovich, 61-1 etn i Ferdinando Fer-ri, 85-letna Giseppina Arbech vd. Millo, 661eitnl Gabriele Cucci, 59-letni Angelo Bertocchi, 46-letni Ernesto No-rtls.
OKLICI: sprevodnik Luciano Deli-se in gospodinja Elda Fontanot, nogometaš Serglo Brombara in gospodinja Grazla Vita Zanti, učitelj Antonio Sbisa in učiteljica Elvira Tample-nizza, trg. potnik Atttlio Baccara in računovodja Francesca Riccardi, trgovec Luciano Zonta in gospodinja Giuseppina Ojstresek, geometer Ser-
URARNA ZLATARNA
L AU RENTI
TRST — Largo Santorio 4 — Tel. 723240
Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve ln druge priložnosti — Poseben popust.
giio Prodam in uradnica Marina Ba-din, tehnični risar Roberto Iurkic in vezilja Mariastella Ruffini, trgovec Luciano Pribaz in prodajalka A-driana Sain, podčastnik mestnih redarjev Mario Vesnaver in uradnica Franca Depase, trg, potnik Claudio Indri in prodajalka Flavia Zanotto, prodajalec Fulvio Gosdan in bolničar, ka Grazia Batti, inženir Giampaolo Grandi in gospodinja Giuliana Va-gnetti, delavec Draggo Maiorano in frizerka Desideria Debernardi, urar Gianfranco Faniggas in prodajalka Natascia Oblati, poljedelec Emilio Cok in tkalka Lilia Ursich, inštalater Tulilo Gerin in kartotehnica Maria Pia Crevatin, delavec Mario Bralnik ln šivilja Rita Smrekar, uradnik Tulilo Pardo in šivilja Bruna Frausin, tehnični učitelj Luciano Via.ro in gospodinja Giovanna Samaritani, zidar Mario Pertot in gospodinja Marina Danieli, pleskar Carlo Bolzlch in delavka Alda Romagnoli, tehnični uradnik Ernesto Checchi in gospodinja Anna Likar, uradnik Ferruccio Va-scon in prodajalka Claudia Casonl, 13.800 lir,
ladijski modelar Celestino Grison in frizerka Tat;iana Goos .mizar Danilo Vinovrski jn gospodinja Alida Sillo, pristaniški delavec Franco Rubesa in prodajalka Maria Furlan, zidar Bruno Miniussi in uradnica Clara Curcio, ladijski strojnik Oscarre Paver in frizerka Niviana Coretto, radiotehnik Luciano Susan in frizerka Giorgina Marži, prodajalec Eupremio Vasile in baristka Sabina Binettl, delavec Alberto Stocca in gospodinja Anna Maria Skerlavai, časnikar Edgardo Bartoli in igralka Maria Margherita Ro-vis Guzzinati, čuvaj Luci o Monta-gna in frizerka Angela Colonna, delavec Iginio Scagnol in uradnica Renata De Stefano, prodajalec Leonida Ria in prodajalka Tatiana Uliveti, tkalec Roberto Rauber in gospodinja Elena Urbano, inženir Armano Crisciam In uradnica Marina Požar, brigadir Michele Pellegrini ln gospodinja Imperia Penzo, učitelj Seba-stiano Santo Lentinl in učiteljica Laura Maria Cassano, uradnik Mario Giordani in gospodinja Zaira Miku-landra, delavec Bruno Cappellari In šivilja Maria Tulllanl, dr. uradnik Au-relio Cozzolino in kozmetičarka Bran-ka Sakac.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure)
Godina, Čampo S. Glacomo 1. Grl-golon, Trg Virgilio Giotti 1. Al due Mori. Trg Unltž d’Italia 4. Nlcoli, Ul. di Servola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerclaie 26. Dr. Rossetti, Ul. Combl 19. Dr. Sl-gnorl, Trg Ospedale 8. Tamaro et Ne. rl, Ul. Dante 7.
LOTERIJA
BARI	32	12	87	43	48
CAGLIARI	83	10	87	37	51
FIRENCE	51	9	52	47	59
GENOVA	61	16	49	76	85
MILAN	66	70	55	90	12
NEAPELJ	73	60	13	86	46
PALERMO	36	50	66	26	31
RIM	86	71	15	32	21
TURIN	4	86	18	52	48
BENETKE	66	17	4	35	65
DANES, 9. JUNIJA V KULTURNEM DOMU OB 17.30
baletni nastop
SOL SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA IN PROSVETNEGA DRUŠTVA «BARKOVLJE»
program:
Brahms: ((VALČEK v a-molu» Ani Bagatelj, Majda Gabrovec, Suri Lovrečič (D. dom) Brahms: ((VALČEK v a-molu» A. Maria Bassa, Danijela Cej, Aleksandra Pertot, Majda Pertot, Elizabeta Škerlj, Vi-viana Tonetto (P. D. B.) Delibes: «VALSE LENTE«
Tea Košuta (D, dom) Saint-Saens: «LABOD»
Tea Košuta (D. dom) Boccherini: «MENUET»
Magda Pertot, Viviana Tonetto (P. D. B.)
Grieg: ((POMLADI«
Neva Bizjak, Dragica Blaži-na, Neda Cok, Majda Gabrovec, Tea Košuta, Mira Ljubič, Aleksandra Pertot (D. dom)
Rossini - Respighi:	((NOKTUR-
NO in GALOP« (Bottega fan-tastica)
Neva Bizjak, Dragica Blaži-na, Majda Gabrovec, Tea Košuta, Mira Ljubič, Aleksandra Pertot (D. dom)
odmor:
Dvorak:	((SLOVANSKI PLES
ŠT. 10»
Marina Glavina , Elizabeta Sartori, Erika Scheimer (P. D. B.)
De Falla: «OGNJENI PLES« Marina Glavina (P. D. B.) Chopin: «TRISTESSE» Elizabeta Sartori, Erika Scheimer (P. D. B.)
Lizst: «CONSOLATION ST. 3» Marina	Glavina,	Elizabeta
Sartori, Erika Scheimer (P. D. B.)
Mozart: ((TURSKA KORAČNICA«
Marina	Glavina,	Elizabeta
Sartori, Erika Scheimer (P. D. B.)
Čajkovski:	«GRAN	PAS DE
DEUX»
Metka Zajc, Vojko Vidmar (Zavod za glasbo in baletno izobraževanje, prof. Lija Wi-siak, Ljubljana)
Nastopa: P. D. 9	učenk, 1.
2. 3. razreda D DOM 9 učenk 1. 2. 3. razreda Ljubljana 2 učenca 8. razreda, skupaj 20
Vstopnina za prireditev za odrasle 500 lir. za šolsko mladino 300 lir.
SPDT priredi v nedeljo, 16. junija izlet z avtobusom v Trnovski gozd in na Goljake. Izletnike bo spremljal prof. Tone Vraber, ki bo opisoval alpsko im mediteransko floro.
Vpisovanje do 13. junija v Ulici Geppa 9/11.
Prosvetno društvo (Slavko Škamperle* priredi 29. in 30 Junija Izlet na Plitvička jezera, v Karlovac In Novo mesto Vpisovanje n prijave na sedežu društva na stadionu 1. maj vsak večer ali po telefonu št. 70-834 SPDT priredi v soboto 29. m nedeljo 30. Junija dvodnevni izlet z avtobusom v Logarsko dolino Od tod se bodo planinci lahko povzpeli do Fnschaufovega doma na Okrešlju In do Kamniškega sedla, medtem ko se bodo alpinisti podali na skupno plezalno turo z mariborskimi plezalci. Vpisovanje do 22. tm. v Ul. Geppa 9 Za izlet v Begunje, ki bo v nedeljo. 16 tm. sprejemajo prijave samo še do ponedeljka, 10. tm. na sedežu prosvetnega društva v Skednju in pri gospe Mariji Sancin na Kolenkov-cu (d. Laurana 16)
Prosvetno društvo Tabor na Opčinah priredi izlet v soboto, 29. tm. v Istro v Buzet, Hrastovlje, Sv. Stefan, Mo-tovun, Grožnjan. Buje, Koper in domov. Vpisovanje od torka dalje od 20.30 do 22. ure v prosvetnem domu na Opčinah.
Prosvetno društvo «1. Cankar*
Najmlajši dramskega odra šentjakobskega prosvetnega društva bodo v sredo ob 20.30 uri ponovili prireditev
«MINI SHOW»
in igrico
«ZLATA GOS»
Režija Anica Mikulus
Obveščamo cenjene čitatelje, da se je v Velikem Repnu zaključil krojni tečaj C.I.M.S. in da bo razstava del danes, 9. t. m. od 9. do 17. ure v prostorih občinskega kopališča v Velikem Repnu.
Podporno društvo Dijaška matic*
bo imelo svoj
REDNI OBČNI ZBOR
v petek, dne 21. junija 1968 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Ivan c*n,<,
obvešča, da bo jutri v ponedeljek, n 21. url odborova seja. Priporočam točnost.
CIRKUS ORFEl. 1. svetovni f«**1' val cirkusa, ki ga predstavlja M<» Orfel. Od 5. do 15. junija v Trstu Rlva Tralana. Sodelujejo umetniki > 16 držav. Predstave dnevno ob 21->£ V četrtek, soboto in nedeljo dve Pr*' stavi: ob 16.30 in 21.30. Rezervacij' pri blagajni cirkusa, tel. 38-831 te pri Biglietteria Centrale, Galler Prottl, tel. 38-547 in 36-372. FopUS“ ENAL.
Nazlonale 14.00 «Commandos In az' ne« George Sanders, A. MurpM' Marlanne Koch. Technlcolor. Excelsior 14.30 «11 sesso perduto*-Znani Japonski film s festivala Cannesu.
Fenice 14.00 «Gungala, la pantera nu' da». Razburljivi film z Nancy KW* Eden 14.30 «Helga». R. Gassman, <" Mondry Technlcolor Grattacielo 14.30 .Nevv York, or* tre«. V. Arnold, R Briggeds. °r povedano mladim pod 18. !etonl'nl Ritz (Ulica San Francesco štev. 14.30 «Grazie zia». Lisa Gastoni Prepovedano mladini pod 18. leto** ■ Alabarda 14.30 «Vado — 1'ammazzo * torno«. G. Hllton, E. Byrnes. Colo ' scope.	,
Filodrammatico 14.00 «1 sette frrif li Cervi«. G. M. Volontč, Lisa tastom. Don Backi. Technlcolor. Moderno 14.00 «11 profeta«. Vittof* Gassman Technlcolor.	It
Aurora 14.30 «Dio perdona — lo n°' T Hill, F. VVolf Barvni west«f"; Crlstallo 14,30 »Gangster story». ' tovnl uspeh. Prepovedano mladi11 pod 18. letom.	...
Capitol 15.00 «Peggio per me, rrie^l‘i, per te«. Little Tonny, Katia Kr* stine. Eastmancolor.
Impero 15,00 «11 giorno della civetta*-Claudia Cardinale. Technlcolor. Vittorio Veneto 14.30 «1 giorni de£ 1 'ira». Giuliano Gemma. Barvni w stern.
Garibaldi 14.30 «11 grldo dl guerr« de- Sloux» H. Knell, B. Crowfo£‘ Astra 14.30 «Dlabolik». Y. Love, M*' risa Mell. Technlcolor.
Ideale 15.00 »Dalle Ardenne all'1*11* ' no« F. Stafford, Curd Jiirgens. D*' niela Btanchl Technicolor.
Abbazia 14.30 «H magniflco fuor'1** ge«. Robert Ryan. Barvni vvesterm
Mali oglasi
»CITROENi — mehanična delavnica Samaritani m Mtceu ln prodaja ua riomestnih delov lil. Rlttmaver 4-a SLOVENSKO gospodarsko združenje
Išče vajenca, 15 let, za Buffct Tomažič, Via Cassa di Rispannio 3. dobri pogoji.
PRODAM lioo famlllare v zelo dobrem stanju z radloaparalom. Informacije od 9. do 14. ure na Trgu Garibaldi, Bar «Glannl» — kasneje v Boljuncu št. 64.
16 DO 10-LETNO DEKLE, prijetne zunanjosti z znanjem slovenščine ali hrvaščine, iščemo za namestitev v trgovini. Predstaviti se v ponedeljek od 8.30 do 12.30 v Ul. Milano 22/b VAJENKO Išče pekarna. Via Marro ni 9
Darovi in prispevki
Ob drugi obletnici smrti predra! Vladi mire Danev daruje družina 5*^ lir za Dijaško matico.	.,
V	počastitev spomina pok. Arna1' je Suša daruje Danila Tavčar 1000 1 za prosvetno društvo »Ivan Cankar •
V	počastitev spomina pok. AmahJ Suši daruje Spela 1000 Ur za Pr<r svetno društvo «lvan Cankar«. 6
V	priznanje pevskemu zboru 0
priliki pogreba pok. brata Petra ruje Valentina Žerjal 5000 Ur za Prlr svetno društvo ((Prešeren«	,
Ob pogrebu ponesrečenega dobre? vaščana Petra Žerjala darujeta B0jLn mil Zobec 2000 in Slava Slavec l°u lir za prosvetno društvo ((Prešere11*-
Ob 25. obletnici tragične smrti o gega moža daruje Ema Tomažič lir za Dijaško motico. 3000 lir za G1*' beno matico In 2000 Ur za šport" združenje «Bor».
V	počastitev sspomlna Rebek M*' rije, roj. Daneu, daruje družina riš-Ferluga 1000 ilr za Dijaško
co in 1000 lir za spomenik padl,1,, partizanom na Opčinah.
Ob 15. obletnici smrti Justa Za6ar' Ja daruje žena Angela 1000 lir lo spomin Zore Ludvik 1000 lir za SP°n' no društvo Gaja.
Včeraj Je umrla
Marija Pečar roj. Ban
Pogreb bo v ponedeljek, 10. ob 16. uri iz glavne bolnišnic® cerkev na Katdnari.
žalostno vest sporočajo mož šv' gust, sestra, bratje, vnukinja redana z možem Klavdijem Al*6* chi in drugi sorodniki.
Primarla Impresa /imoln
ENALOTTO
X 2 X 222 X 2 1 2X2 Kvote: 12 točk — 16.681.000 lir, 11 točk — 192.400 lir, 10 točk —
4 A H V A L A
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta
IVANA FURLANA
Posebna zahvala pevcem, darovalcem cvetja in venoev ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti.
Sin Mario in hči Elvira z družinama Opčine, 9. junija 1968.
^XXX>0K>O OOOOCOOOOO 0<><>C><>C<XXX><>s>C>C><X><X><XXXXX>CK>C<XX><.' coooooooo cocooooooo
V TEJ ŠTEVILKI:
•	100-letnica znamenitega šempaškega tabora
•	Enotna merila v enotnem kulturnem prostoru
•	«Kraški slavček« je pel v Zagorju
•	Ob zaključku 6. sezone Slovenskega kluba
•	«Ritem mladosti« v Kulturnem domu
o<>oc<ocoocc>ooooocoso&ooc>;x>o<>oooc^oooo<x>c-e<<c)oc>ooooo<oo4coc<x>ooc-
Palčičev plakat za «Dan slovenske kulture*
Violinist Žarko Hrvatič, ki je na zaključni akademiji Glasbene matice v Kulturnem domu izvajal skupno z orkestrom GM Mozartov violinski koncert v G-duru (KV 216)
razlogov pokrovitelj in glavni organizator Zveza. Prireditev ima glavni poudarek na proslavljanju 100-letnice našega kulturnega prebujenja in na 25-letnicj množične vstaje primorskega ljudstva proti nacifašizmu. Prireditev bomo organizirali izključno z lastnimi silami, da tako potrdimo našo živo narodno zavest in kulturno tradicijo.
V zvezi z omenjeno prireditvijo so se večkrat sestali zastopniki vseh društev. Pogosteje se sestajajo v Doberdobu zastopniki goriških društev, tržaški zastopniki pa so imeli posvet prejšnji teden. Na posvetovanju so prisotni ugotovili, da so bili sklepi prvega posveta, ki je bil v začetku sezone izvršeni. Društva so sodelovala pri vpisu slovenskih otrok v slovensko šolo, zbirala so abonente za Slovensko gledališče, osied-nji Prešernovi proslavi v Trstu in Gorici, kakor tudi oba večera slovenske zborovske pesmi so v redu potekli. Priporočilo, da se za proslavo 25-letnice vstaje priredi celovečerni koncert partizanskih pesni, je uresničil zbor
Uan slovenske kulture čez 14 dni v Doberbobu
Bogat program poletnih prireditev
naših zamejskih prosvetnih društev
čez štirinajst dni bo privabil Doberdob množico naših rojakov, ki bodo s svojo prisotnostjo potrdili in podprli prizadevanje vseh za utrditev in ohranitev slovenske besede pri nas.
DAN SLOVENSKE KULTURE, ki ga bomo praznovali v nedeljo
23.	junija, je letošnja osrednja prireditev vseh prosvetnih društev, ki so združena v Slovenski prosvetni zvezi. Zato je naravno, da imajo društva to prireditev ža svojo, čeprav je iz razumljivih
«Vasilij Mirk», ki je bil deležen velikega priznanja občinstva in Zveze, nekatere skupno sprejete obveznosti, kot DAN SLOVENSKE KULTURE in izdaja prosvetnega ZBORNIKA so v polnih pripravah.
Za kraj osrednje prireditve sta bila predlagana Nabrežina in Doberdob. Izbran je bil Doberdob, ker je v Nabrežini že pred tremi leti bila taka prireditev ob 20-let-nici SPZ. Doberdob je bil izbran tudi zato, ker je po svoji legi nekje na sredi in izravna razdalje za obiskovalce s Tržaškega, z Goriškega in iz Benečije. Spored celotne prireditve: Sobota, 22. junija ob 18. uri odprtje kioskov; od 21. do 1 ure ples; vstopnina na prireditveni prostor 100 lir.
Nedelja, 23. junija
ob 10. uri otvoritev prenovljenega sedeža prosvetnega društva JEZERO, v katerem bo razstava slovenskega revijalnega tiska; po otvoritvi začno na prireditvenem prostoru delovati prvi kioski; za vstop na prireditveni prostor prostovoljni prispevki (parkiranje zagotovlje-. no);
ob 18. uri priložnostni govor in kulturni spored, pri katerem sodelujejo naslednji pevski zbori: VODNIK, PREŠEREN, SLOVENEC, SLAVEC, LIPA. SLOVAN, GALLUS. REPEN, MIRK, VESNA, RDEČA ZVEZDA, PRIMOREC, JEZERO, KRAS. ŽUPANČIČ, KOSOVEL, folklorna skupina «BREG», instrumentalni kvintet in vokalni kvartet BRIŠKI SLAVČEK, godbe na pihala iz Trebč, Nabrežine in Doberdoba; od 20. do 1 ure ples; ob 21. uri je predviden taborni ogenj s kulturno zabavnim sporedom.
Ponedeljek, 24. junija
ob 18. uri začno delovati kioski; od 20. do 24. ure ples; vstopnina na prireditveni prostor 100 lir.
Za ples igra orkester «THE LORDS».
Iz navedenega sporeda je. razvidno, da bo potrebno veliko požrtvovalnosti in prizadevanja vseh društev, da prireditev dobro uspe. Glavno težo priprav bodo nosili domačini, za nedeljo 23., pa so se vsa društva obvezala, da pridejo na pomoč vsaj z eno ekipo najmanj petih ljudi.
8.	na Opčinah proslava 100-letnice čitalnice (p.d. Tabor).
15.	v Novi Gorici proslava 25-letnice vstaje s sodelovanjem naših zborov.
22. v Repnu predvidena stara kra-ška ohcet (p.z. Repen).
OKTOBER:
6.	v Ricmanjdh razvitje novega društvenega prapora (pd. Slavec).
V oktobru ali novembru bo proslavilo 100-letnioo še p.d. Slavko Škamperle, 15. decembra bodo škedenjci imeli tudi eno od tolikih jubilejnih prireditev ob 1 Obletnici, proslavo 100-letnice bodo praznovali še v Rojanu in v Bolj uncu (pd. Prešeren).
Iz zgornjega prav gotovo nepopolnega razporeda slovenskih prireditev, je razvidna upravičena potreba po koordinaciji. Tudi o tem so zastopniki društev razpravljali na kar je vodstvo zveze zagotovilo, da bo vnaprej -S z večjo skrbjo in preglednostjo spremljala načrtno delo vseh slovenskih prireditev. Prireditve, ki jih bodo organizirala naša in o-stala društva in jih nismo tu navedli, so izpadle prav zaradi premajhne informiranosti. Zato prosimo vse slovenske organizacije, (to željo smo napisali že v zadnji prilogi), da nam sporočijo datume svojih prireditev, ki jih bomo radi objavili. Z medsebojnim upoštevanjem bomo odpravili marsikatero zadrego, do katere pridemo, ko sta na isti dan v istem kraju ali zelo blizu dve pomembni prireditvi. Prav gotovo ne delajo prireditelji tega namerno, zgodi pa se le.
Na prej navedenih posvetovanjih so društva sporazumno določila datume svojih poletnih prireditev. V glavnem so vsi določeni datumi dokončni, vendar se lahko vseeno zgodi, da bo katera teh prireditev zaradi slabega vremena ali iz drugih razlogov prenesena. Pri nekaterih prireditvah naša društva samo sodelujejo, druga pa organizirajo v celoti.
JUNIJ:
9.,	10., II. v štandrežu praznik špargljev (p.d. O. Župančič).
12.	v Kulturnem domu v Trstu o-troška igra «V kraljestvu psičkov« (p.d. Skedenj).
13.	v Križu otroška igra «V kraljestvu palčkov« (p.d. Skedenj).
22.,	23., 24. v Doberdobu DAN SLOVENSKE KULTURE (Slovenska prosvetna zveza).
29.,	30. v Sovodnjah tradicionalna šagra (domače društvo).
15. v Gorici v Prosvetni dvorani premiera igre »Poročil se bom s svojo ženo« (p.d. Sovodnje).
29.,	30. v Križu zaključni dnevi Kriškega tedna (p.d. Vesna).
30. v Trebčah proslava 100-letnice trebenske šole.
29.,	v Ilirski Bistrici celovečerni koncert zbora «J. Gallus«.
JULIJ:
6.,	7. na Vrhu tradicionalni Piknik (p.d. Danica).
7.	v Bregu izlet s športnim in kulturnim nastopom š.d. Breg in
društev Slavec, Slovenec, Prešeren in Vodnik v Kočevje.
20.,	21., 22. na Padričah proslava 70-letnice društva Slovan in o-tvoritev novega igrišča.
20.,	21., 22. v števerjanu prireditev, na kateri se bodo srečali borci iz NOB
27.,	28., 29. v štandrežu družabna prireditev (p.d. Juventina).
AVGUST:
10.,	11. v Nabrežini tekmovanje za trofejo Sokol (p.d. Gruden in š.d. Sokol).
SEPTEMBER:
1.	v Dolini proslava 90-letnice prosvetnega društva Vodnik in dolinskega tabora.
Zadnje posvetovanje predstavnikov prosvetnih društev
11
v
100-let niča tabora pri Šempasu
m tt * j* F* # W * WSo #Hfc J* "Ote to«»vutom
to m Sto« j« vm mt ingal «
pni® Sevom
nspate srt ir. Karel Lavri* kamp tok a« plava ta# «4 mm ftt, at. * Seteas! M 4» M j« teDM »«K8f n tetki (ten *■«** *m »llas te prte« ttteepa Jezika, a ate pesftearste s ksSaree pinto. Le stoe tel mm pank « sto« m je matom. Zm je pav. Pa»zrna zterrae »a r«t» isteat kraje i» se zp«t epissiBs z sapa« sfera. to zatevamo svoje pravto da se vresadp m ato že tsltkekrat el *s*6 prilikal izrečene iMm.
Itom «S lep. da M m mm rt »srt strasti stsspštevitea, kar te morate ie oajkrijo vlivati m vse ase mm. ki mm ^»»s tešete m omM n*Si zato to se »spsSsaip sto astspalci ie te k vstrajKgteae tek v ta pasto da tortteS mrt totm mm te tor m pit i« te »e Je te mm t&sstm i tetogto taks* sate teme drla«.
mm tsrej. mm StRste: B m, it 8rt iz Stom tom. s Krasa, iz mm tete. m* «1 m me »te teto. it « ptoeptaa v loj# a sate pte&* pteto n teka i*teks: sprte* stot teto.
Ksprte fatera, fcž is te »ril
v nedeljot8. okt. ob 2. uri pop.
te etefgsS:
naše splošne narodne zahteve, .ase nar. organizacije
in gospodarske težnje.
Soriški Slovenci’ Vtem te pese vse ea ta tabor!
Na svidenji torej v obtlero številu 18. t. »n. na Veliki Otavi,
Slivenski klik.
ftr. AL Fraeke. igsKtj Sna*, trn Sirek.
A. Satelžek. Aston Krilate, Atsjm straeg.
Dr Custat Greprin. Fran »ijftok Josip StrekeiJ
I 1
Tako je pred 60 leti vabil plakat goriške Slovence na proslavo 40-letnice znamenitega šempaškega tabora. Letos mineva sto let odkar se je na Veliki Otavi zbralo 10.000 Slovencev z Goriškega in od drugod
18. oktobra letos poteče sto let od znamenitega tabora pri Šempasu (na Veliki Otavi), ki je kot tretji slovenski tabor odprl znamenito taborsko gibanje tudi na Primorskem. V teku so priprave, da se ta nadvse pomembni dogodek slovenske nacionalne zgodovine proslavi ob svojem stoletnem jubileju. Objavljeni plakat priča o tem, kako so se na Goriškem pred šestdesetimi leti pripravljali na proslavo štiridesete obletnice tabora. Slavje naj bi se odvijalo v nedeljo 18. oktobra 1908. leta, natanko istega dne kot pred štiridesetimi leti. Pobuda za proslavo je prišla iz Ozeljana, zamisel je nato uresničil narodnjaški »Slovenski klub» (poslanci slovenske liberalne narodnonapredne stranke v goriškem deželnem zboru), ki je sodeč po časopisnih vesteh napovedoval prav veličastno narodno slavje. «Primorec» in (»Soča« sta se v obširnejših člankih spominjala znamenitega dogodka takratne polpreteklosti, tako piše «Soča» (26.9.1908): «Spomin na tabor na Veliki Otavi je prenesen tudi v novo generacijo, katera ve od onih, ki so mu prisostvovali, da je bil tabor nekaj veličastnega, nekaj posebnega, česar dotlej še ni videla goriška dežela.« Katoliški tabor in klerikalci se proslavitve niso udeležili in tako obšli dogodek, ki je veliko doprinesel tudi v razčiščenju politične miselnosti dotlej še vedno enotnega kroga na Goriškem.
Nameravana proslavitev pa je naletela na oviro, ki je nato preprečila njeno uresničitev. V Ustih dneh okoli sredine meseca oktobra 1908. leta je še vedno zasedal goriški deželni zbor in ker zbor ni bil razpuščen niti ni prekinil
POSKUS, KI GA BO TREBA PONOVITI
«Ritem mladosti* v Kulturnem domu z ansambli in pevci lahke glasbe
Minulo soboto smo imeli v Kulturnem domu prireditev z naslovom «Ritem mladosti». Z zanimanjem smo jo pričakovali, saj je bilo reklame zanjo kar precej in tudi najavljena imena nastopajočih so — tako smo mislili •— bila zadostno opravičilo za takšno zanimanje.
Tale prireditev je bila žal slabo in v tehničnem pogledu na hitro pripravljena. Ozvočevalne naprave so bile tako slabo registrirane, da je nemogoč hrup preglušil vsako morebitno fineso v instrumentalnem in vokalnem izvajanju; igra z reflektorji, ki naj bi v skladnosti z glasbo pomagala soustvarjati vzdušje, je bila improvizirana in komaj približna; nekdo je menil, da lahko kar med izvajanjem programa stalno moti s fotografiranjem z močnim osvetljevanjem in sprehajanjem pred odrom in celo po njem; presledki med eno m drugo točko so bili slabo oziroma sploh niso bili zrežirani, in če je že govor o režiji celotne prireditve, potem lahko rečemo, da kake režije, sicer nujno potrebne, sploh ni bilo. Poglavje zase je bilo napovedovanje posameznih točk. Napovedovalec bi se moral jKrtruditi vsaj toliko, da bi v redu bral kar je imel napisano in da bi govoril v taki slovenščini, kot jo smemo pričakovati od napovedovalca iz Slovenije.
Tudi o izvajalcih samih ni mogoče reči mnogo pozitivnega. Se najboljši so bili pevci, zlasti Leskovar, ki je skušal biti tudi nekoliko bolj neposreden kot ostali, pa tudi Lidija Kodričeva in Irena Kohont sta v pevskem smislu opravičili pričakovanja, čeprav ju je ansambel «Mladih levov» iz Ljubljane spremljal mnogo premočno in sploh premalo s posluhom tudi za tako vrsto glasbe. Sicer pa smo od «Mladih levov» pričakovali mnogo več tudi kar zadeva repertoar izvajanih skladb. Ansambel «Caravelle» z Jesenic je poprečen ali je vsaj ob tej priložnosti ustvaril vtis poprečnosti. Tako so se še najbolj postavili naši «Fansi», samo če ne bi bili tako strahovito hrupni, brez vsake dinamike v izvajanju m če ne bi njihov glavni pevec, katerega glas se sicer prilega takemu načinu pet-ja, bil tako kričav Izvajanje skupno z godalnim kvartetom, stilno ni zadovoljilo. Res je, da neka teri ansambli uspešno nastopajo tudi v taki sestavi, toda vsako posnemanje še ne more biti zadovoljivo, če ni uglašeno na enoten izvajalski slog, pa naj bodo izvajalci še taki mojstri.
če je baletni vložek s članicami baleta ljubljanske Opere hotel biti samo demonstracija mo-
dernega ritmičnega baleta, potem ga lahko tudi sprejmemo, čeprav bi tudi od demonstracije smeli pričakovati kaj več, ne glede na to, da so štiri mlade plesalke plesale v lepi skladnosti.
Najbolj ponesrečena točka sporeda pa je bil vsekakor humorist. Ne da bi se spotikali ob njegove «duhovite» odgovore v letečem intervjuju zaradi njih «politične vsebine», ki je bila — milo povedano — prazna in ki nam v zamejstvu ni mogla ničesar pomeniti, pač pa nas je presenetila njihova banalnost. Humorja si vsekakor želimo, tudi ostrega če hočete, nikakor pa ne banalnega.
Slovenski prosvetni zvezi rade volje priznamo vso njeno prizadevanje, da bi tudi naši mladini nudila nekaj, kar bi zadostilo njene želje po modernem in sodobnem. Toda če s tem prvim poskusom v tej smeri ni imela sreče, to še nikakor ng pomeni, da je ne bi mogla imeti pri prihodnjem tovrstnem poskusu, saj smo trdno prepričani, da je lahko tudi prireditev take vrste zelo kvalitetna, če je skrbno pripravljena, če je programsko premišljeno sestavljena in potem seveda tudi kvalitetno izvajana.
j. k.
z delom, se zaradi določil nekega starega zakona, zaradi zasedanja zbora ni smelo vršiti nobeno množično zborovanje, če ni bilo prirejeno na kraju, ki je nad 38 kilometrov oddaljen od kraja kjer zbor zaseda. Zavoljo tega so prireditelji slavje 18. oktobra odpovedali ter ga prestavili na 25. oktober istega leta. Toda nadvse zanimivo je dejstvo, da je «Soča»
17.	oktobra, dan pred prvotno napovedanim slavjem sporočila, da je s tem dnem goriški deželni zbor prenehal s svojim delom. A vendar tudi 25. oktobra ni uspelo pripraviti proslave jubileja šem-paškega tabora. Namerno je preprečilo slabo vreme, zato je bila
prireditev odložena na pomlad leta 1909. Ob tej skoraj anekdotični usodi neuresničene proslave štiridesetletnice šempaškega tabora pa naj omenimo še drobno zanimivosti. Proglas na šempaški tabor 18. oktobra 1868 je podpisalo 25. vplivnih predstavnikov goriških Slovencev, od teh so leta 1908 še živeli Andrej Kocjančič, veleposestnik v Podgori, Josip živec, veleposestnik v Skopnem, Andrej Žnidarčič, upokojeni duhovnik in Ernest Klavžar, upokojeni deželni uradnik. Od govornikov na taboru pa sta bila še vedno živa že omenjeni Ernest Klavžar ter slovenski štajerski politik dr. Josip Vošnjak.
Enotna merila v enotnem kulturnem prostoru
Če izhajamo iz stališča enotnega slovenskega kulturnega prostora, katerega moramo za vsako ceno ustvarili v naši zavesti, da ne bomo živeli še naprej v neprijetnem občutku, da smo kot Slovenci izven matične domovine ne kak nebogljeni brat, ki mu je pri njegovih kulturnih in umetniških naporih treba stati ob strani s širokosrčno uvidevnostjo in prizanesljivostjo zaradi takih in drugačnih pogojev manjšinskega statusa v tujerodni državi, potem je po moji sodbi treba tudi v presojanju naših kulturnih in u-metniških prizadevanj in storitev uveljaviti enotno kritično merilo, ki mora veljati za celotno narodno kulturno in umetniško tvornost. Kakor lahko ugotavljamo danes kot Slovenci naše mesto v evropskem in svetovnem okviru le, če kritično presojamo vrednost naših kulturnih in umetniških prizadevanj z evropskimi in svetovnimi merili, tako se mi zdi, da morajo tudi za ugotavljanje mesta naše zamejske kulturne in umetniške tvornosti v vseslovenskem in preko njega v širšem obsegu veljati enotna vseslovenska merila.
Konkretno hočem reči: če danes neki sodoben slovenski kulturni in znanstveni delavec v matični domovini, književnik, glasbenik, gledališki ali filmski igralec, slikar, fizik ali ne vem kakšen znanstvenik, nekaj predstavlja v domačem in evropskem merilu, predstavlja to kot Slovenec za vso našo narodno skupnost v domovini in izven nje, prav tako kot so danes last vseh Slovencev Prešeren, Cankar, Kosovel in drugi velikani duha, potem mora tudi sodoben slovenski kulturni in umetniški ustvarjalec, ki živi in deluje v zamejstvu in nekaj velja po vseslovenskih merilih, veljati kot tak za vse Slovence in če so njegove kvalitete odgovarjajoče, predstavljati vso slovensko narodno skupnost tudi navzven.
Za tako enotno kritično merilo v enotnem slovenskem kulturnem
Ansambel «5 fans» igra na prireditvi *V litmu mladosti« v Kulturnem domu
prostoru, pa je treba težiti tudi k ustvarjanju enakih pogojev, da bo naš kulturni in umetniški razvoj hodil vštric s splošnim slovenskim razvojem in da ne bo iz raznih specifičnih in izključno krajevnih razlogov za njim zaostajal. Take pogoje pa je treba poleg zagotovitve primernih sredstev v oKviru enotnega kulturnega prostora v prvi vrsti ustvariti pri nas v zamejstvu in se končno odločiti za izhod iz dileme, v kateri se sedaj muči naša zamejska in kolikor naše življenje spremlja, tudi vsa slovenska kritika, namreč iz dileme:	ali za
stroga vseslovenska merila kritičnega ocenjevanja naših ustvarjalnosti na gledališkem, glasbenem, literarnem, slikarskem in drugih področjih, ali za merila, ki ima jo svoje izhodišče in svoje opravičilo v upoštevanju naših manjšinskih razmer, v določeni prizanesljivosti v nekakšnem strahu, da ne bi boleče prizadeli in morda tudi pokvarili določen entuzia-zem v smislu narodnoobrambnih naporov, ki jih seveda v nobenem primeru ne smemo podcenjevati.
Hotel sem sprožiti to vprašanje zato, ker to dilemo čutimo v vsej naši zamejski kritični publicisti ki. Mislim, da je že precej tega, kar so pri nas dozoreli pogoji in še bolj razlogi, da bi se morali soglasno odločili pri kritičnem spremljanju naših kulturnih in u-metniških tvornosti, za ostrejša merila na splošni slovenski ravni. To zlasti zato, ker že dolgo ne more biti nobenega dvoma več, da vrsta naših individualnih umetniških ustvarjalcev in nekateri umetniški kolektivi taka merila ne samo prenesejo in zaslužijo, temveč so za njih sploh e-dino dopustna in tudi iz stališča njih lastnega nadaljnjega razvoja.
Da pa ne bi bilo nesporazumov, naj poudarim, da velja vse to, kar sem hotel povedati, za kulturne in umetniške stvaritve na višji ravni, ne pa za naša Ijud-sko-prosvetna prizadevanja, kjer s stališča kritike pravzaprav kakšnih dilem, vsaj glede meril nikoli ni moglo biti, so pa bile in so žal še vedno vsaj pri delu naše publicistike, dileme ideološkega značaja, ki v interesu našega narodnega napredka tudi zahtevajo razčiščen je. In kar zadeva Ijud-sko-prosvetna prizadevanja še to: ostrejša kritična merila za kulturno in umetniško tvornost, bodo tej tvornosti dala po eni strani večjo vrednost v širših merilih, po drugi strani pa bo ta tvornost lahko predstavljala še zanesljivejše ogrodje za ljudsko prosvetno dejavnost, podobno kot so čvrsti betonski stebri v oporo zgradbi, ki jo hočemo postaviti.
j.k.
NA REVUI MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
«Kraški slavček» je pel v Zagorju
«V kraljestvu palčkov»
V okviru prireditev ob 100-letnici škedenjske Kmečke čitalnice so šolski otroci v Skednju uprizorili Ribičičevo mladinsko igro «V kraljestvu palčkov* in osvojili gledalce s svojo prisrčnostjo
Ob zaključku 6. sezone Slovenskega kluba v Trstu
V	dneh od 29. maja do 1. junija je bila v Zagorju ob Savi revija slovenskih mladinskih zborov, na kateri je nastopilo 5 otroških, 41 mladinskih 2 dekliška in trije mešani mladinski zbori; vsega skupaj 51 pevskih zborov. Prišli so pevci iz Ljubljane (9 zborov), iz Trbovc'j (3), po dva iz Zagorja, Celja, Kranja, Maribora, Hrastnika, Velenja in Vrhnike; z enim zborom so bili zastopani Izola. Žiri, Lesce, Škofja Loka, Mirna, Senovo, Gornji Logatec, Šentjernej, Gornja Radgona, Murska Sobota, Črnomelj, Bre; zovica pri Ljubljani, Hoče, Tomaž pri Ormožu, Kidričevo, Limbuš, Ptuj, Selnica ob Dravi, Postojna, Šmartno, Podnart. Skale pri Velenju, Šmihel nad Mozirjem in Videm pri Ptuju. Nastopil je tudi naš «Kraški slavček* iz De-vina-Nabrežine.
Prvi dan je imel otvoritveni koncert domači zbor «Vesna», ki je pod vodstvom Riharda Beuer-mana izvajal vrsto zahtevnih skladb domačih in tujih avtorjev. Med njimi Gallusovo Pueri con-cinite, znameniti Čače moj Ivana Matetica Ronjgova. Osterčev <<Kvartet» ter ob spremljavi orkestra iz Domžal Mihelčičevo «Bri-gadirsko* ter Gobčevo monumentalno kanfhto «Dobro srečo, domovina*. Z vzornim podajanjem zahtevnega programa je zbor dokazal, da se svojemu poslanstvu posveča z vso resnostjo in zavzetostjo.
V	naslednjih dneh sta se, predpoldne in popoldne, dnevno zvrstila po dva koncerta, pri katerih so nastopajoči zbori zapeli po tri pesmi, od katerih je vedno bila tudi ena narodna. Mnogi zbori so vključili v svoj nastop tudi skladbe tujin avtorjev raznih dob, med katerimi niso manjkali Chopin, Beethoven, Mozart, Haydn, Weber, Monteverdi Palestrina, Brahms, Gastoldi in seveda naš Gallus. Seveda so prevladovali slovenski avtorji, so pa bili častno zastopani tudi avtorji drugih jugoslovanskih narodov.
Ker revija ni imela tekmovalni značaj, je strokovna žirija, kateri je predsedoval Radovan Gobec, zbore le analizirala in se o odlikah in hibah pogovorila s pevovodji. Zadevni posvet' so bili vsak dan po zaključenih nastopih.
Ker je bilo nastopajočih zborov veliko število, bom omenil le nekatere najbolj značilne. Potrebno je podčrtati, da so se kar odlično predstavili nekateri zbori najmlajših, tj. otroški zbori osnovne šole I. celjske čete iz Celja, osnovne šole Prule iz Ljubljane in «Maj-de Vrhovnik* iz Ljubljane. Peli so sicer le enoglasne s spremlje-vanjem klavirja, a s tako lepim tonom in muzikalnim fraziranjem, da so prekosili marsikateri zbor zrelejših otrok.
Med mladinskimi zbori je briljiral zbor iz Trnovega pri Ljubljani, ki ga vodi tudi Tržačanom dobro poznana Magda Hauptman; potem zbor osnovne šole «Pintar-Toledo* iz Velenja, oni iz Vidma pri Ptuju, iz osnovne šole «Majde Vrhovnik* iz Ljubljane ter mladinski zbor iz Maribora, ki ga vodi Branko Rajšter Ta zbor se je pred kratkim vrnil z uspešne turneje po Švici in Avstriji. Med galsbenimi pedagog' zbuja posebno pozornost in živahne diskusije zaradi svoje pevske tehnike, ki je podobna načinu dunajskih «Sin-gerknaben*.
Za presenečenje je poskrbel zbor iz Postojne (zborovodja Ivo Je-larčič), ki se je s svojim doživetim podajanjem, neprisiljeno dinamiko in fraziranjem nepričakovano uvrsti, med najbolj vidne zbore te revije. Posebnost z relativno visokimi kvalitetami pa je predstavljal zbor iz Šmihela nad Mozirjem s svojim: 17 pevci. V tem malem kraju je vsega' sku-
paj komaj 24 šoloobveznih otrok in od teh sta dve tretjini pevci.(!) Zborovodji Antonu Acmanu je treba res priznati velike požrtvovalnost, ce je s tako. skromnim številom otrok dosegel take uspehe. Podčrtati je treba, da so vsi zbori imeli od 60 do 1C pevcev Krono pa je nosil zbor «Lucijan Seljak* iz Kranja s 135 pevci.
Zadnji dan je nastopil tudi naš zbor «Kraški slavček* iz Devina-Nabrežine pod vodstvom Erminija Ambrozeta. Poznavajoč visoko kvaliteto slovenski?; zborov sem bil nekoliko v skrbeh, kako se bo uveljavil v primerjavi z ostalimi zbori. Danes lahko rečemo, da je 'bil nastop kar časten. Še posebno, če upoštevamo izredne razmere, v katerih dela. Vendar je izvedba Vodopivec-Kokoljevih Žab pokazala, da ima zbor velike možnosti in da more z vztrajnostjo doseči še mnogo večje uspehe.
Na reviji smo slišali tudi zbor iz Lesc, ki ga vodi naš tržaški znanec Karel Boštjančič. Neizbežna nujnost vseh mladinskih zborov, da izvežbani pevci odhajajo, pristopajo pa mlajši, ne-izvežbani, je bila letos pri tem zboru posebno opazna. Zbor je nastopil v precej spremenjeni sestavi in se zato ni mogel tako prepričevalno uveljaviti, kakor se je v našem Kulturnem domu ob svojem gostovanju v mesecu januarju.
S skupnim nastopom mladih pevcev pred spomenikom padlih se je zaključila letošnja revija v Zagorju. Revija, ki pomeni lep u-speh tako za organizatorje kot za zborovodje in pevce in — ne nazadnje — za prizadevnost domačega prebivalstva.
V. u.
Gojenci G M na izletu v Gorici
V nedeljo 19. maja so gojenci Glasbene Matice, ki sodelujejo v mladinskem godalnem ansamblu, in člani mladinskega pevskega zbora iz Opčin in Trsta, napravili tradicionalni majski izlet — takrat v Gorico — in so se ob tej priložnosti sestali z gojenci Slovenskega dijaškega doma. Skupno z njimi so v dopoldanskih urah obiskali Oglej, kjer so si ogledali tamkajšnje zgodovinske zanimivosti, ter Gradež, popoldan pa so se v števerjanu na travniku sredi zorečih češenj pomerili v svojih športnih sposobnostih. Razigrani so se proti večeru vrnili v Gorico, kjer so Tržačani v Dijaškem domu priredili svojim gostom kratek koncertni nastop s sodelovanjem mladinskega godalnega ansambla in mladinskega pevskega zbora iz Trsta in Opčin pod vodstvom Nade Žerjal.
Gostiteljem in upravniku Dijaškega doma dr. Sancinu Petru se je v imenu Glasbene Matice zahvalil ravnatelj glasbene šole dr. Demšar Gojmir. Predstavnik Dijaškega doma pa je obljubil, da bo prihodnje šolsko leto njihov pevski ansambel, ki ga vodi prof. Silvan Križmančič, vrnil obisk Glasbeni matici v Trstu.
Pravilno je, da se taka občasna srečanja spremenijo v redno prakso, saj se na ta način mladi rod medsebojno spoznava, naveže med seboj prijateljske stike in se porodijo tudi koristne pobude predvsem za plodno delo na prosvetno-kulturnem področju.
Bližamo se poletnemu kultur-no-prosvetnemu premoru, ko se zaključuje delovanje naših kulturnih ustanov in ko začenjajo polagati obračune svojega enoletnega delovanja. Slovensko gledališče je svojo sezono že zaključilo, Glasbena Matica jo zaključuje v teh dneh in nam je rezultate svojih prizadevanj posredovala z vrsto uspešnih zaključnih akademij. Slovenski klub je sezono zaključil pretekli torek z nastopom zbora sJacobus Gallusa Ob tej priložnosti je njegov predsednik prof. Vlado Turina podal kratek rezume «torkovih večerov» in drugih dejavnosti kluba.
Potrebno je, da se tudi v naši prosvetni prilogi nekoliko zadržimo pri tej skoraj edini mestni kulturni ustanovi, če jo lahko tako imenujemo. Iz podatkov prof. Turine povzemamo, da je klub imel v sezoni 1967-68 27 torkovih večerov, katerih se je skupno z zaključnim vred udeležilo okrog 2500 bolj ali manj stalnih obiskovalcev. Na teh večerih je nastopilo 31 predavateljev, od katerih 17 iz matične domovine, ostali pa iz zamejstva. Klub je priredil tudi dva študijska izleta v zgodovine Hrastovlje in v London.
Ta bilanca je že samo glede na število visoko pozitivna, še bolj pozitivna pa je če upoštevamo, da je velika večina teh večerov bila tudi na zelo visoki kvalitetni ravni in da je njih tematika zajela praktično vse naše narodno življenje in velik del naše narodne problematike bodisi v zamejstvu, bodisi v matični Sloveniji in ne samo kulturne, temveč tudi gospodarske, politične itd. S tem je Slovenski klub v praksi uveljavil enoten slovenski kulturni prostor, o katerem je bilo izrečenih že toliko besed, ni pa bilo še storjeno vse, kar je v okviru tega enotnega slovenskega kulturnega prostora mogoče narediti, tudi izven delovnega področja kluba samega.
Ko smo dolžni ob teh ugotovitvah izreči klubu vse priznanje, in posebno priznanje zlasti še njegovemu predsedniku dr. Vladu Turini. ki ne štedi s svojimi napori in žrtvovanjem časa in često tudi sredstev, da se klubovo delo odvija redno in kvalitetno, pa bi
Tako vidi dr. Robert Hlavat; predsednika dr. Vlada Turino
vendarle hoteli izreči nekaj misli, ki bi jih bilo morda v skladu s tehničnimi in drugimi okoliščinami mogoče upoštevati.
Ena taka misel je, da naj bi predavanja bila organizirana po zaključenih ciklusih, kar bi omogočilo pregledno in izčrpno obravnavanje določenih problemov oziroma področij. Ko bi se en ciklus izčrpal, bi prišel na vrsto drugi itd. V okviru teh ciklusov bi za jesen bil prav gotovo zaželen in deležen velikega zanimanja naše javnosti, ciklus iz NOB ob 25-letnici množične vstaje na Primorskem. Vanj bi poleg preda-
vanj na partizansko tematiko lahko bile vključene manjše razstave, literarni večeri, koncerti pa tudi kakšni kolektivni obisk pomembnih spomenikov iz časov borbe itd.
Okrogle mize so zelo privlačna oblika za diskusijo o raznih vprašanjih. Koristno bi bilo preučiti katera so tista vprašanja, ki bi zahtevala razpravljanje za «okroglo mizo«, vendar bi morala biti tematika ozko in konkretno omejena, da bi razprava privedla tudi do nekih uporabljivih zaključkov.
Predsednik dr. Turina je za jesen napovedal redni občni zbor kluba. Ob tej priložnosti naj bi se utrdila organizacijska struktura kluba, kajti povsem jasno je, da se mora članstvo kluba zavedati, pa bi se ^ jih morali tudi drugi, ki lahko nudijo klubu pomoč, da bo tudi po gmotni plati kos svojemu poslanstvu.
Na zaključnem torkovem večeru se je predsednik dr. Turina zahvalil vsem, ki so delo kluba popularizirali, o njem pisali in poročali. Ker mislimo, da smo mi tej naši dolžnosti zadostili, čeprav ne vedno na najboljši način, smo za to priznanje hvaležni, a čutimo obenem za svojo dolžnost, da se tudi mi klubu in njegovemu predsedniku zahvalimo za njegovo požtrvovalno delo in mu zaželimo v novi sezoni še lepših uspehov v dobro naše narodne skupnosti.
j. k.
Predsednik kluba dr. Turina govori na zaključnem torkovem večeru
Kulturno-prosvetni pregled za maj
Na «Prazniku češenj« v Mačkovljah je nastopil domači zbor pod vodstvom dr. Hareja
X. Prvomajska proslava v Slomškovem Domu v Bavozici s' sodelovanjem ansambla «Be-neški fantje« in zbora «Lipa».
1.	«Briški grič« v števerjenu priredi koncert godbe iz Nabrežine, zbora ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela, kvinteta «Briški slavček« in domačega kvarteta.
1. Godba na pihala iz Doberdoba igra na domači prvomanj-ski proslavi.
1.	Slovenske tržaške skavtinje uprizorijo na travniku pod Socerbom nad Dolino igrico «Lov na zaklad«.
2.	P.d. «Vesna« priredi v prosvetnem domu «A. Sirk« predavanje Maria Magajne o potovanju po Turčiji in Alžiriji.
2.	P.d. «Igo Gruden« priredi na sedežu v Nabrežini večer barvnih filmov Selme Miche-luzzi o zimskih športnih igrah na črnem vrhu.
2. Zastopnika šolske komisije SKGZ pri prof. Angiolettiju na razgovorih o šolskih vprašanjih.
2.	V Doberdobu posvetovanje predstavnikov prosvetnih društev o «Dnevu slovenske kulture« in o «Obmejnem srečanju v Bukovici«.
3.	Dramska skupina p.d. Pro-sek-Kontovel uprizori v kinodvorani v Boljuncu igro «0-sem žensk«.
3.	P.d. v Skednju priredi predavanje dr. Živka Lupinca o temi «Bolezni nekoč in danes«).
4.	SG uprizori v Kulturnem do-■ mu premiero Marceaujeve komedije «Jajce».
5.	Pevski zbor ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela priredi v prosvetnem domu na Opčinah koncert partizanskih pesmi.
5. SG uprizori v Kulturnem domu Marceaujevo komedijo «Jajce»
5. Godba na pihala iz Doline igra na tradicionalni dolinski ((Majnicu.
5. P.d. ((Briški grič« v števerJanu priredi tekmovanje «beat» ansamblov.
5. V Dijaškem domu v Gorici prijateljsko srečanje gojencev tržaškega in goriškega dijaškega doma
5.	Proslava materinskega dne v župni dvorani v štandrežu z uprizoritvijo igrice «Na Skal-' niri«.
6.	SG uprizori v Kulturnem domu Marceaujevo komedijo «Jajce».
7.	V Slovenskem klubu predavanje Janka Bana »O glasbilih, ki jih uporabljamo v orkestru«.
7.	Zastopniki Sindikata slovenske šole na razgovodu pri šolskem skrbniku o šolskih vprašanjih.
8.	SG uprizori v Kulturnem domu Marceaujevo komedijo »Jajce«.
8.	V kinodvorani v Skednju koncert pevskega zbora «Ja-cobus Gallus«.
8. Obisk predstavnikov kulturnih ustanov in organizacij iz Nove Gorice in razgovor s predstavniki kulturnih organizacij v Trstu na sedežu SKGZ.
8.	Pevski zbor iz Sovodenj poje na pogrebu Ive Devetak.
9.	Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici priredi v katoliškem domu predavanje odvetnika Sfiligoja o temi ((Mirovna konferenca po drugi svetovni vojni in Slovenci«.
9.	V kinodvorani v Bazovici nastop gojenk gospodarske šole iz št. Jakoba v Rožni dolini na Koroškem.
10..	Pevski zbor ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela priredi v kinu «Iris» na Proseku kon cert partizanskih pesmi.
10.	Alpinistični odsek SPDT priredi v Gregorčičevi dvorani prikazovanje diapozitivov ob srečanju z ljubljanskimi plezalci.
10.	Pevski zbor p.d. ((Prešeren« iz Boljunca poje žalostinke na pogrebu Ide Bolčič.
11.	SG uprizori v Kulturnem domu Marceaujevo komedijo «Jajce».
11.	Pevski zbor ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela priredi v Ljudskem domu v Križu koncert partizanskih pesmi.
11. Godba na pihala iz Doline igra na dolinski «Majnici».
11. Gojenci šole Galsbene matice Črtomir in Mojca šiško-vič ter Borut Kodrič nastopijo na reviji glasbenih šol v Ajdovščini.
11. Pevski zbor »Jacobus Gallus« priredi koncert v Varaždinu.
11.	Harmonikarski orkester Glasbene matice «Miramar» nastopi na reviji harmonikarskih orkestrov v Pulju.
12.	SG uprizori v Kulturnem domu Marceaujevo komedijo «Jajoe».
12.	Na dolinski «Majnici» kon-
cert godbe na pihala in nastop ansamblov «The Robles« in ((Sinkopi«.
12. Slovenska ljudska veselica v Prosvetnem domu na Opčinah s sodelovanjem rudarske godbe iz Idrije, zbora iz Trebč in skupine iz Podlonjerja.
12. šolski «Ex tempore« za šolsko mladino na Repentabru.
12. V Katoliškem domu v Gorici zaključna prireditev slovenskih šol.
12. P.d. skedenj razpisuje fotografski natečaj na temo »Skedenj v slikah«.
12. Godba iz Trebč igra na Marijanski procesiji v Trebčah.
12. Jubilejna kulturna prireditev slovenskih tržaških skavtinj v Marijinem domu v Rojanu.
14.	Na radiu A javni koncert sopranistke Marte Vuga-Hor-vat in pianistke Neve Merlak-Corrado.
14. V Slovenskem klubu predavanje dr. Rafka Dolharja in dr. Danila Sedmaka o temi ((Psihološka problematika zamejskega človeka«.
18.	V gledališču Verdi gostovanje zagrebškega dirigenta Milana Horvata in slovenske harfistke Pavle Uršič-Petrič.
18. V Trstu razgovor med ravnateljem Slovenske filhamonije dr. Cirilom Cvetkom in ravnateljem Verdija prof. Zafredom o izmeničnih koncertih.
18. Skupina tržaških in sovodenj-skih narodnih noš sodeluje na «Kmečki ohceti« v Ljubljani.
18.	Pevski zbor ((Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela priredi koncert v festivalski dvorani na Bledu.
19.	V Kulturnem domu gostovanje baleta reške Opere z «0-stržkovimi fantazijami« in Lectovim srcem«.
19.	V Marijinem domu v Rojanu zaključna prireditev o-snovne šole.
19. Klub starih goriških študentov odkrije spominsko ploščo skladatelju Vinku Vodopivcu na rojstni hiši v Ročinju.
19. V Doberdobu v župnijski dvorani ((materinski dan« z recitacijami, petjem in igrico »Kadar mamice ni doma«.
20..	SG uprizori na Škofijah burko »Anarhist«.
21.	V Slovenskem klubu okrogla miza o temi »Pogoji kulturnega in umetniškega razvoja v matični domovini in v
zamejstvu s sodelovanjem književnikov Antona Ingoliča, Cirila Zlobca in Mitje Mejaka iz Ljubljane ter književnikov iz Trsta Borisa Pahorja, Piliberta Benedetiča in prof. Josipa Tavčarja ter časnikarja Jožeta Korena.
.21. SG uprizori v Skednju komedijo «Jajce».
21.	V Veroni otvoritev razstave goriškega slikarja Andreja Koršiča.
22.	V Kulturnem domu prvi del zaključne akademije šole Glasbene matice s sodelovanjem mladinskega zbora iz Trsta-Opčin, dekliškega zbora, harmonikarskega orkestra in solistov.
22.	SG uprizori v dvorani »A.
Sirk« v Križu Marceaujevo komedijo »Jajce«.
23. SG uprizori v Prosvetnem domu na Opčinah Marceaujevo komedijo «Jajce».
23.	V Katoliškem domu v Gorici na pobudo SKPD ((Mirko Pilej« misijonsko predavanje s filmom.
23.	V Marijinem domu v Rojanu uprizorijo dramo ((Vrnjena«. Sodeluje ansambel «Peliades».
24.	SG uprizori v Bukovici pri Novi Gorici burko ((Anarhist«.
25.	P. d. «Ivan Cankar« gostovanje maturantov slovenske gimnazije iz Pirana s Cankarjevo «Lepo Vido«.
25. SG uprizori v Medani burko ((Anarhist«.
25.	V dvorani P. d. «Igo Gruden« v Nabrežini prvi interni nastop gojencev Glasbene matice.
26.	V Kulturnem domu drugi v del zaključne akademije šole Glasbene matice s sodelovanjem mladinskega zbora »Kraški slavček« iz Devina-Nabrežine, orkestra GM in solistov.
26. Srednja šola »Srečko Kosovel« na Opčinah uprizori v Prosvetnem domu Cijakovo igro »Slana voda«.
26. SG uprizori v prosvetni dvo- 1 = rani v Gorici Marceaujevo ; komedijo »Jajce«.
26.	V Cerovljah zaključna šolska prireditev.
27.	SG uprizori na Planini bur-
ko »Anarhist«.	S ,
28.	Odbor za proslavo stoletnice kmečke čitalnice v Skednju uprizori v kinodvorani v Skednju mladinsko igro »V kraljestvu palčkov«.
28.	V Slovenskem klubu predavanje dr. Ksenije Levak in prof. Gojka Budala »O Romuniji«.
28 SG uprizori v Izoli Marceaujevo komedijo «Jajce».
29.	P. d. «Tabor» na Opčinah priredi večer s predavanjem »O starih Opčinah« in o stolet- 1 niči čitalnice na Opčinah.
29.	SG uprizori v Piranu Marceaujevo komedijo »Jajce«.
29.	V dvorani Stella Mattutina v Gorici otvoritev razstave slikarja Viktorja Godniča.
30.	V P. d. »Slavko Škamperle« predavanje z diapozitivi Janeza Kramarja o ((Zgodovinskih spomenikih slovenske I-stre».
30.	SG uprizori v Kopru Marceaujevo komedijo »Jajce«.
30.	P. d. »Ivan Cankar« priredi predavanje Ezia Jazbeca o temi »Kaj se dogaja v socialističnih deželah in druga aktualna vprašanja socialističnega sveta«.
31.	KASTA priredi v Kulturnem domu trikotno mizo o vprašanjih zaposlovanja mladine.
31. Alpinistični odsek SPDT pri-	:
redi v Gregorčičevi dvorani	i
predavanje dr. Jožeta Andloviča «0 prvi pomoči v gorah«.
Dr. Ksenija Levak in prof. Gojko Budal sta v Slovenskem klubu predavala o svojih vtisih iz Romunije
15.	Dramska skupina p.d. Pro-sek-Kontovel priredi v Prosvetnem domu na Proseku igro «Osem žensk«.
16.	V Kulturnem domu gostovanje baleta reške Opere z »Ostrškovimi fantazijami« in »Lectovim srcem«.
16.	V Katoliškem domu v Gorici predavanje prof. Alojza Rebule o temi: »Kam drži naša pot: ali v zaton ali na u-trjevanje zgodovinskih poti v bodočnost.«
17.	Alpinistični odsek SPDT priredi v Gregorčičevi dvorani predavanje inž. Miloša Kodriča, Jožeta Cesarja in Francija Savenea o planinstvu.
17.	V Kulturnem domu gostovanje baleta reške Opere z «Ostržkovimi fantazijami« in »Lectovim srcem«.
Gojenec dirigentskega tečaja GM Janko Ban je na zaključni akademiji dirigiral godalni orkester
PISMA UREDNIŠTVU
.Sindikat slovenske šole za ukinitev utrakvistiene^a pouka na Repentabru
Prejeli smo in objavljamo:
«V nedeljski številki, ž dne 12. maja t.l., se je oglasil v Vašem listu bralec, ki obsoja utrakvistič ni pošolski pouk na repentabrski osnovni šoli in zahteva pojasnila o tem, kaj so ukrenile in kaj mislijo še napraviti posamezne politične in prosvetne organizacije, pristojni šolski predstojniki, repentabrski občinski svet, slovenski odborniki tarpkajšnjega šolskega patronata in Sindikat slovenske šole, da se tak krivični pouk ukine.
Sindikat slovenske šole se je z vso resnost,jo zavzel proti takemu Utrakvističnemu pošolskemu pouku, ker se zaveda, da škoduje koristim naše šole in je obenem protizakonit. Odbor sindikata rade volje seznani bralce in slovensko javnost s tem, kaj je napravil, da bi se tak pouk ukinil.
1.	27. februarja je pismeno opozoril šolskega skrbnika prof. An-giolettija o krivičnem pošolskem pouku na Repentabru in zahteval, da ga Ukine. DO danes ni skrbnik še odgovoril na omenjeno pismo.
2.	1. marca je pismeno obvestil
o uvedbi omenjenega utrakvistič-nega pošolskega pouka na Repentabru naslednje organizacije, ki sodelujejo v šolskem odboru: Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Slovensko skupnost, Enotno socialistično stranko, Komunistično partijo, Socialistično stranko proletarske enotnosti, Slovensko prosvetno zvezo in Slovensko prosveto. V i-stem pismu jih je pozval, naj po svojih močeh store vse, da se ta pouk ukine.	.
3.	Odbor sindikata je sklical v ta namen 5. in 11. marca in 7. junija seje šolskega odbora. Vsi prisotni zastopniki političnih in prosvetnih organizacij so odločno in soglasno obsodili omenjeni sklep repentabrskega šolskega patronata.
4.	Zastopniki sindikata so posre-
dovali pri'šolskem nadzorniku g. Oskarju Boletu in pri slovenskem didaktičnem ravnateUu na Opči nah g. Stanislavu Škrinjarju ter ju pozvali, naj napravita vse, kar je v njuni pristojnosti, da se loči pošolski pouk na Repentabru na dva tečaja.	,	,
5.	5. aprila je odbor sindikata
pismeno zaprosil ' slovenskega didaktičnega ravnatelja na Opčinah Stanislava Škrinjarja, naj sporoči, kaj je storil, da bi bil na repentabrski šoli ločen pošolski pouk za slovenske in italijanske učence. Kmalu zatem nas je omenjeni ravnatelj pismeno obvestil, da je zahteval, naj šolski patronat loči pošolski pouk.	....
6.	6. maja so intervenirali sindikalni zastopniki pri šolskem skrbniku. O,- tem, kaj je šolski skrbnik odgtftoril sindikalnim zastopnikom, je že poročal Vaš list.
7.	10. maja je Sindikat slovenske šole naslovil odločen protest šolskemu patronatu na Repentabru.
Žal vse naše intervencije za zdaj še niso rodile uspeha, toda ne bomo odnehali. Pričakujemo, da se bodo šg Vhadalje zavzemale za u-kinitev, jjrtrakvističnega pošolskega pouka iia' Repentabru tudi vse politične jn slovenske prosvetne organizacije) ki sodelujejo v šolskem odboru namenom, da bi se v
prihodnjem šolskem letu taki primeri več ne ponovili.*
Odbor Sindikata slivenske šole
«Banja Luka» izročena naročniku
Združene jadranske ladjedelnice so te dni izročile predstavnikom dubrovniškega podjetja »Atlantska plovidba* 26.000-tonsko ladjo za prevažanje tovorov v razsutem stanju «Banjo Luko*, ki so jo zgradili v ladjedelnici Sv. Marka. Za jugoslovansko podjetje je bil prisoten glavni ravnatelj kap. S. Savin, ki je ladjo prevzel, CRDA pa je predstavljal glavni ravnatelj dr. P. Tartarelu. Slovesnosti se je udeležil tudi jugoslovanski konzul v Trstu dr. V. Cipovič.
«Banja Luka* meri 190,46 m v dolžino, 22,80 m v širino in 14 m v višino. Poganja jo stroj CRDA FIAT B 758 S, izdelan v Tovarni strojev pri Sv. Andreju ter je o-premljena s skladiščnimi prostori za skupno^ 34.400 kub. m. Na poskusni vožnji pred istrsko obalo je Jadja dosegla povprečno hitrost 19,75 vozla. Vožnji so prisostvovali tudi predstavniki mednarodnih pomorskih registrov.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Slovenski vrtec pri Sv. Ivanu, in s tem sploh naša šoli na Tržaškem, je te dni ponovno dobila lepo priznanje. Gojenka omenjenega otroškega vrtca. C letna Danijela Kravanja z Vrdelske ceste štev. 3, je namreč preteklo neaeljo na mednarodnem natečaju za otroške risbe v Forte dei Marmi prejela I. nagrado. diplomo in zlato kolajno, v kategoriji otrok v njeni starostni dobi, za svojo risbo, ki prikazuje punčko, ki se pelje na kolesu.
Ti naši malčki! V močni mednarodni konkurenci že nekaj let odnašajo prve nagrade s svojimi risbami. Na lanskem tekmovanju je tudi gojenka slovenskega otroškega vrt-
ca pri Sv. Ivanu Mirjan Kandut odnesla I. absolutno nagrado. To je spet lepo priznanje otrokom, vrtcu in učiteljici Valeriji Magajni, kateri gre zasluga, da njeni učenci dosegajo tako lepe uspehe.
Danijela, ki bo v prihodnjem šolskem letu začela obiskovati I. razred osnovne šole, ie temnolasa, bistra in inteligentna deklica. Zelo rada, hitro in temperamentno riše. V aprilu je učiteljica poslala na natečaj risbe skoraj vseh otrok. Komisija je izbrala Danijelo, ki je tedaj narisala malo plesalko. Komisija je prejela skupno 17.500 risb iz Italije in drugih držav. Od teh so jih izbrali 52. Danielo sta v Forte
dei Marmi spremljan njena stara mama Štefanija Birso in učiteljica. Ko je Danijela risala je bila zelo mirna in je hitro dokončala svoje delo. Njena risba ir zelo ugajala članom komisije zaradi barv, spontanosti in dinamike Mala punčka se pelje na kolesu, dolgi lasje pa ji vihrajo v vetru. Vsi otroci v vrtcu pri Sv. Ivanu zelo radi in lepo rišejo. Učiteljica in seveda Danijela sta jim le dni pripovedovali o po tavanju v Forte dei Marmi in izletu ob povratku v Benetke. Malčki so vzeli v roke barvice in narisali uči-
OD 1. JANUARJA DO 30. APRILA LETOS
V štirih mesecih priplulo 1371 ladij s 5.407.4861 blaga in 15.157 potniki
Več kot dve tretjini pripeljanega blaga je odpadlo na nafto za potrebe naftovoda ■ Italijanskih ladij je bilo 970, tujih pa 401
V času od 1. januarja do 30. aprila 1968 je priplulo v naše pristanišče 1.371 ladij s skupno čisto tonažo 3.106.284 ton. Z njih so izkrcali 5.407.486 ton blaga (vključen surovi petrolej za naftovod Trst - Južna Nemčija) in 15.157 potnikov. Italijanskih ladij so v tem času našteli 970, pod tujo zastavo pa je plula 401 ladja. Zanimivo je, da so potniki prispeli v Trst skoraj brez izjeme (47) z italijanskimi ladjami, medtem ko so blago pripeljale predvsem tuje ladje (4.446.039 od celotnega dovoza 5.407.486 ton: pri tem pa ponovno velja pripomniti, da je na to vplival predvsem dovoz surovega petroleja za naftovod, za katerega skrbijo skoraj izključno tuje pomorske družbe).
število potnikov, ki se je nasprotno vkrcalo na ladje v našem pristanišču v razdobju prvih štirih mesecev letošnjega leta, pa je doseglo 12.439, in sicer se jih je 12.383 vkrcalo na italijanske, in le 56 na tuje ladje. Odvoz blaga se je porazdelil med domače in tuje ladje na mnogo bolj uravnovešen način kakor blago v dovozu: 392.591 ton blaga so namreč prevzele italijanske, preostalih 236.020 ton tovora pa tuje ladje. Odvoz blaga iz tržaške luke je v omenjenem razdobju dosegel 628.611
za tržaško pristanišče, navaja podatke o blagovnem prometu po kopnem po železnici, po cesti in po naftovodu skupaj. Po teh podatkih je znašal kopenski promet v prvih štirih mesecih 4.992.084 ton, od tega 3.733.687 ton surove nafte po cevovodu, ostalo pa po železnici in po cesti. Podrobnejši podatki o tem prometu, ločeno po zalednih državah, pa so naslednji:
razdobje januar-april 1968
Železnica + cesta (v tonah)
dovoz odvoz skupaj
Italija
Avstrija
Bolgarija
Ceškoslov.
Francija
Z. Nemčija
V. Nemčija
Jugoslavija
Holandija
Romunija
Švica
Madžarska
189.075
95.886
149
5.209
3.369
32.302
757
23.990
276
1.419
8.797
3.335
Druge države 1.248
585.274
148.707
318
23.374
936
47.241
3.900
45.157
1.946
3.522
16.729
13.207
2.011
774.612
244.593
467
28.583
4.305
79.543
4.657
69.147
2.222
4.941
25.526
karsko in arhitekturno razstavo Julijske krajine in Tridentinske ob 50. obletnici prihoda Italije pod pokroviteljstvom predsednika republike Saragata. Razstava bo obsegala 600 eksponatov kiparstva, slikarstva ih arhitekturnih načrtov.
Med drugimi bodo na razstavi zastopani tudi slovenski slikarji Lojze Spacal, Avgust Černigoj in Zoran Mušič ter mnogi drugi bolj znani tržaški likovni umetniki.
Naftovod
Skupaj ton 366.075 4.626.009 4.992.084
S stola je padla
62-letna Angela Braico por. Braico se je včeraj hudo ponesrečila v svojem stanovanju v Naselju S. Mauro 160. Okrog 11.30 je stopila na stol, da bi postavila nove zavese na okno, nenadoma pa je zgubila ravnotežje in padla na ped, pri tem pa se močno udarila po glavi in se ra-nila po zatilju. Njena snaha Lidia j g 542 j Bensi, ki je prisostvovala padcu, 3!2591 j_e nemudoma poklicala bolničarje
— 3.733.687 3.733.687 1 Rdečega križa, ki so ponesrečenko
Likovna razstava v Rimu ob 50-letnici
V ponedeljek ob 11.30 bodo v razstavni palači v Rimu odprli sli-
iiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,i„Mi,IHIIIIi,l|||l|ll|milliimi|mMI|limiiITIIill,IIJIIi,lil,lllirillllllimiiiirii,i,11111,1,11,11,1,111,1,n,umni,,i,nil|||||| l||||||||||,,,|||||||||,||||||||,|||,|,,|,n,,,11111111111,1,,,|N|,iiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiitiiiiiimiiiniiniiiiniiiiiimiiiiiiia
teljico, nono in Danijelo, ki se vo-1 ton. zijo z gondolo. Čestitamo naši mali Statistični pregled, ki ga je na umetnici, učiteljici pa tudi staršem 1 novo pričela objavljati Ustanova
SESTANEK PREDSEDSTVA KONZORCIJA RAZLAŠČENCEV IN OŠKODOVANCEV
Previdnost pri sklepanju pogodb za prodajo in za služnosti na zemljiščih za metanovod!
Dosedanje ponudbe družbe SNAM glede služnosti ■ Kakšne bodo omejitve za lastnike zemljišč vzdolž me lanovo da, ki bo poteka! vzporedno z naftovodom
V petek prejšnjega tedna se je sestalo predsedstvo Konzorcija razlaščencev in oškodovancev, ki je razpravljalo o še nekaterih nerešenih vprašanjih v zvezi z gradnjo naftovoda, ter o novem perečem vprašanju gradnje metanovo-da Mestre — Trst.
Vodstvo konzorcija je z nezadovoljstvom ugotovilo, da kljub vsem zagotovilom družbe za naftovod, in po preteku, več kot enega leta, ta družba še vedno ni poskrbela, kakor jo obvezuje zakon in sprejeti dogovori, da se zemljišča, koder je bil speljan naftovod, postavijo v tako stanje, kakršno je bilo pred začetkom del ali pa vsaj plača lastniku toliko, da lahko ta dela izvrši sam. Glede na to je predsedstvo konzorcija sklenilo ponovno zahtevati nujen sestanek z vodstvom družbe za naftovod, da ga opozori na potrebo takojšnje rešitve tega vprašanja, ker bi bilo v nasprotnem primeru prisiljeno svetovati prizadetim, da zaščitijo svoje pravice po
pravni poti.
Glede napeljave metanovoda Mestre — Trst je sledila daljša razprava, ravno upoštevajoč ne vedno najboljše izkušnje v zvezi z naftovodom. Metanovod bo potekal vzporedno z naftovodom, približno 14 m južno od njega. Gradi ga državno podjetje SNAM, ki spada k ENI. V stikih, ki jih je doslej imelo tajništvo konzorcija s predstavniki podjetja, jim je prikazalo posebne probleme našega področja in predlagalo nekatere potrebne popravke k pogodbi za uvedbo služnosti, ki jo podjetje daje posameznim prizadetim v podpis.
Služnost bo razumljivo drugače prizadela lastnike zemljišč. Manjša bo seveda škoda na neobdelanih parcelah, večja na obdelanih, še zlasti pa velika tam, kjer je zemljišče v bližini cest in je zato lahko gradbeno. Izkopali bodo namreč jarek, ki bo globok največ 1,5 m, da vanj položijo cev debelo približno 40 cm. Ta dela bodo končal; do konca novembra. Preden

jih začnejo, pa morajo seveda sestaviti v, dogovoru z lastnikom in ob njegovi prisotnosti zapisnik o stanju zemljišča (verbale dello sta-to di consistenza), da se potem lahko ugotovi škoda. Lastnik ne bo smel graditi niti zgradb niti kanalizacije vsaj 11 m od cevi; bo sicer zemljišče lahko obdeloval, toda ne bo smel saditi visokorastnih dreves vsaj dva metra od cevi.
Podjetje se je obvezalo, da bo poleg plačila za uvedbo služnosti, ki mora biti takojšnje ob podpisu dokončne pogodbe z lastniki, najkasneje v 4 mesecih po vzemljitvi cevi izplačalo vso škodo, ki je bila zemljišču prizadejana in prav tako v 4 mesecih, to se pravi po predvidevanju do konca marca prihodnjega leta, očistilo parcele in vzpostavilo na njih prejšnje stanje. V primeru zamude bi morali izplačati še posebej enoletni pridelek zemljišča.
Vemo, da geometri metanovoda že obiskujejo lastnike in da so jim nekateri že podpisali pogodbe za uvedbe služnosti. Zato se nam zdi potrebno opozoriti prizadete na nekaj dejstev, o čemer naj premislijo, preden se s podpisom obvežejo. Ta nova služnost precej obremenjuje njihova zemljišča. Poleg 10 m širine, na kateri ne smejo graditi zaradi služnosti za naftovod, jim je s služnostjo za ms-tanovod prepovedana gradnja na nadaljnjih 22 metrih širine (11 m na vsaki strani sredine nove cevi). Zato mora biti odškodnina, ki jo sprejmejo, tej žrtvi primerna. Težko je določiti kolikšna bi morala biti, ker smo že poudarili, da je v praksi vsak drugače prizadet. Družba SNAM, oziroma njeni pooblaščenci so ponujali na začetku zelo majhno odškodnino, 300 lir za meter dolžine cevovoda. Sedaj nam trdijo, da bodo plačevali najmanj 1200 lir za vsak meter dolžine in vso škodo, ki jo bodo na parceli povzročili. Vsekakor bi vsem prizadetim svetovali, da zahtevajo, kot so storili Jameljci, naj jim najprej izplačajo odškodnino za naftovod, preden se obvežejo za novo služnost. Državna petrolejska družba ENI, ki gradi metanovod, je namreč solastnica naftovoda in lahko pritiska na družbo SIOT, da najprej ta uredi zaostale obveznosti.
Posebej še opozarjamo vse prizadete, da preden podpišejo, tudi če so se že pogodili za odškodnino, ugotovijo, da vsebuje preliminarna pogodba (Convenzione per costituzione di servitti) popravke kar se tiče že omenjenega izplači-__	,	......	.	.	.	.	la odškodnine najkasneje v štirih
Najmlajši člani prosvetnega društva «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu, ki so sinoči v društveni dvoranici	mesecih po postavitvi cevi (doda-
uprizorili igrico «Zlata gos* in «Mini Show». Tudi sceno so izdelali sami, učila pa jih je Anica Mikulus.	tek k členu 2.) in prav tako, da
...........................lunin.......................................o..........um..............................................
INAM PRIREJA »KAMPANJO ZA PRIJAZNOST*
lilMO «1 KIS* PBOSEH
ponovi danes, 9. t.m. ob 16. uri barvni film:
M ATT HELM....
NON PERDONA
(MATT HELM... NE ODPUŠČA!)
Film je bil posnet po romanu Donalda Hamiltona Igrajo: Dean Martin, Ann Margret, Karl Malden ir) drugi
«Vljudnost je prvo zdravilo»
Kampanja bo trajala od 18. do 25. junija in naj bi zajela vse, ki delujejo na področju socialnega zdravstva in zavarovanja
JuitT na
II Magnifico Jktoo
ponovi danes, 9. t.m. ob 15. uri barvni film:
(VELIČASTNI BOBO)
Igrajo: Peter Sellens, Brda Elk-lamd, Rossa/no Brazzi in Adolf Celi
Kot smo že poročali, je osrednje vodstvo bolniške blagajne INAM sklenilo prirediti po vsej državi «kampanjo za prijaznost*, ki bo trajala od 18. do 25. junija. Namen kampanje je doseči sodelovanje vseh, ki kakor koli delujejo na področju zdravstva, da se na čim ugodnejši način rešijo vsa sporna vprašanja.
Samo leta 1967 je INAM dala svojim zavarovancem 357 milijonov zdravil, zdravniki so opravili 111 milijonov pregledov, bolniki pa so preživeli v bolnišnicah 45 milijonov dni.
Osrednje vodstvo INAM poudarja, da je treba upoštevati, da ima človek v tako veliki ustanovi glavno vlogo in da se prav zato pojavljajo problemi, ki izhajajo iz samega delovanja te ustanove. Tega se vodstvo zaveda in skuša te probleme rešiti z uskladitvijo de-10v anja vseh elementov, ki jih povzročajo.
V ta program se vključuje «kam-
se v štirih mesecih zemljišča postavijo v prejšnje stanje (člen 5bis), da se nam ne bo potem treba mučiti kot pri naftovodu. Na vsak način, kljub temu, da grozi prisilna uvedba služnosti zaradi «javne koristi«, svetujemo vsakomur, da se ne prenagli, in se raje s kom posvetuje. Članom smo na razpolago tudi pri Konzorciju in Kmečki zvezi.
LUCIJAN VOLK
Zadnja pot tragično umrlega
v
Petra Žerjala iz Boljunca
V l/oli simbolični domini italijanskih partizanskih enot
Včeraj ob 12. uri je bila v gledališki dvorani v Izoli slavnostna seja odbora izolske občinske skupnosti. Dnevni red seje je predvideval izključno podelitev simboličnega domicila partizanom italijanskih partizanskih edinic, ki so se borile v sklopu NOV in POJ ter v Istrskem odredu.
Zborovanje je odprl predsednik odbora Jernej Humar. Še prej je zbor šolskih deklet zapel pesem «Sredi pušk in bajonetov...* ter razne druge pesmi.
Predsednik Humar je v svojem uvodnem govoru pozdravil tov. Julija Beltrama, kot predstavnika glavnega odbora Zveze borcev Slovenije, predstavnika tržaškega pokrajinskega odbora združenja partizanov ANPI Eugenia Laurcntija in Vladimira Kendo, predstavnike poslanskih zbornic, delegacijo KPI iz Modene (ki se mudi v Izoli) ter razno druge politične in društvene predstavnike.
Sledilo je čitanje obrazložitev zahtev za podelitev simboličnega domicila za italijanske borce in za Istrski odred. Obrazložitev za pr ve je podal Riccardo Giacuzzo, predsednik Zveze borcev v Piranu ter pred več kot 2(1 leti komandant tržaške brigade. V svojem nagovoru je Giacuzzo orisal razvoj in dejavnost italijanskih partizanskih edinic: brigade «Triestc», brigade Fontanot, bataljona Alma Vivoda, divizije «Natisonc» in drugih manjših edinic, ki so delovale v sklopu 9. in 7. korpusa.
Sledila je obrazložitev zahteve po domicilu bivših borcev Istrskega odreda.
Sledilo je glasovanje svetoval cev, ki so soglasno sprejeli prošnji prizadetih borcev
Predsednik Humar je nato pripel na zastavi italijanskih partizanov in borcev Istrskega odreda trake z napisi raznih edinic.
Za sklep občinske skupnosti sta se mu zahvalila Plinio Tomašin in Franc Kuntarič.
panja za prijaznost*, s katero ho ce INAM povabiti na sodelovanje vse ljudi in ustanove, ki na kakr šenkoli način pridejo z njo v stik.
Med omenjeno kampanjo bodo stranke naprošene, naj povedo kaj mislijo o delovanju ustanove ter da dajo svoje predloge in pripombe. V tem dialogu med zavarovanci in ustanovo pridejo v poštev tudi delodajalci in zdravniki za izboljšanje celotnega delovanja INAM. Vsaka pripomba ali predlog bo takoj poslan osrednjemu vodstvu, ki bo te predloge proučilo in na njihovi osnovi sprejelo konkretne pobude za izboljšanje notranje organizacije in stikov z občinstvom.
Med kampanjo bodo izobešeni v vseh podružnicah INAM lepaki z napisoma:	»Vljudnost je prvo
zdravilo* in «Z večjo vljudnostjo se več doseže*, ki naj opozorita zavarovance, da je treba uvesti boljše odnose v notranjem delovanju ustanove.
V torek popoldne smo spremili na zadnji poti našega vaščana Petra Žerjala iz Boljunca št. 145, ki je tragično umrl v nedeljo zvečer. Povozil ga je namreč tržaški av tomobilist, ko se je vračal domov. Pokojnemu Petru je v poslednje slovo zapel med cerkvenim obredom cerkveni pevski zbor, ob odprtem grobu pa pevski zbor p.d Prešeren. Velika udeležba na pogrebu, cvetje in venci, med kate rimi venca prosvetnega društva in partizanskega združenja ANPI, so pričali, kako je bil pokojni Peter priljubljen. Rodil se je 8. junija 1916, tri tedne po očetovi smrti. Grenka je predla na borni kmetiji vdovi s petimi otroki, in to v letih vojne. Zaradi tega si je moral Peter že od otroških let služiti kruh. Najprej je pomagal doma, potem pa je delal pri raznih podjetjih kot težak ali pomožni zidar.
Ker je imel poškodovano roko, ni služil vojaškega roka, z velikim veseljem in navdušenjem pa je odšel k partizanom. Hudo mu je bilo, ko so ga po nekaj mesecih poslali domov. Nadaljeval je svoje delovanje kot aktivist na terenu, takoj po osvoboditvi pa se je prijavil k narodni zaščiti v Kopru, kjer je bil pet let. Vrnil se je v Boljunec, stanoval v rojstni niši pri starejšem bratu, ker je bil samski, in si služil kruh z delom zdaj pri enem, zdaj pri drugem podjetju, toda pri odpustih je bil med prvimi na vrsti.
Pokojni Peter je bil mirnega zna čaja, malce zaprt vase, toda dobrega srca. Bil je zelo zaveden Slovenec, naprednega duha in navdušen član prosvetnega društva. Zelo rad je čital knjige in Primorski dnevnik, na katerega je bil stalno naročen.
Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem naše iskreno sožalje.
GABROVEC
Umrl je Fram* Černjava Slovenec in komunist
radi aretacije. Sodeloval je v krajevnem NOO in tudi v krajevnem prosvetnem društvu. Leta 1949 je bil izvoljen v zgoniški občinski svet. Kot izvoljeni predstavnik se je aktivno zavzemal za pravice svojih rojakov, za gospodarski razvoj, za zaščito delavskih pravic. Kako je bil spoštovan in cenjen potrjuje dejstvo, da je bil kasneje še dvakrat izvoljen v občinski svet.
Naj bo pokojnemu Francu čer-njavi rahla rodna gruda.
__________M.K.
Seznam preglednikov zadružnih ustanov
Z aktom deželnega odbornika za deželo, socialno skrbstvo in obrt Dal Masa so vpisali v seznam preglednikov računov zadružnih u-stanov 40 preglednikov. Vpisali so Jih na podlagi deželnega zakona št. 4 od 19. januarja 1968 in po njih bo deželna uprava nadzorovala delovanje zadrug. Pregledniki morajo pregledati delovanje zadrug vsaj vsaki dve leti enkrat in ugotoviti, ali pravilno delujejo, to je v skladu s pravili, pri čemer dajejo zadru, nikom tudi pomoč.
z rešilnim avtomobilom odpeljali v splošno bolnišnico. Zaradi hudih poškodb so jo tudi s pridržano prognozo sprejeli na zdravljenje na nevrokirurški oddelek.
27-letnemu Fabiu Plisci iz Ul. Bo-r.afata 19 so neznanci preteklo noč ukradli gurmjast čoln znamke «A1-cione*, ki ga je pustd v barkovljan-skem porticu Škoda znaša 150 tisoč lir.
BOTI0UE
KOTEX TOBUS
KOPER - HOTEL TRIGLAV
VAM NUDI PESTRO IZBIRO EKSKLUZIVNIH MODELOV RAZNIH EVROPSKIH ZNAMK PREDVSEM MODERNO OBUTEV USNJENO KONFEKCIJO DAMSKE TORBICE IN OSTALO USNJENO GALANTERIJO
si;boflex
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAI trst. Ul. Mazzini 53 Tel 7311-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
V založbi ((MLADINSKE KNJIGE« je izšla druga knjiga iz prvega ciklusa umetnostne zbirke
ar s sloveniae
z naslovom
Avstralski trgovinski ataše obiskal Trst
Avstralski trgovinski ataše v Italiji, Fagg, je te dni obiskal naše mesto in navezal vrsto stikov s tržaškimi podjetji, predvsem s področja pomorstva in mednarodne trgovine. Med svojim bivanjem v našem mestu se je dr. G. Fagg sestal tudi s predstavniki ustanove za tržaško pristanišče in Tržaškega Lloyda. Avstralski poslovni krogi gledajo z velikim zanimanjem na naše pristanišče kot na izhodišče za razvoj svojega izvoza tradicionalnih avstralskih proizvodov, med temi predvsem volne, kož, zmrznjenega mesa in podobno. O vsem tem Je poročal predsednik trgovinske zbornice dr. Catdassi na nedavni seji odbora organizacije.
Na Istem zasedanju je odbornik Rustla Traine opozoril odbornike na regulacijski načrt zgoniške občine In nato prikazal še delo urada za poklicno usmerjanje mladine, ter poročal o pripravah za posebno publikacijo gospodarsko - trgovske narave, ki bo obsegala 700 strani, in s katero namerava trgovinska zbornica proslaviti petdesetletnic? prihoda Italije v naše kraje.
Dne 30. maja je nenadoma preminil Franc černjava iz Gabrovca pri Zgoniku. Star je bil 76 let. Imel je sicer zelo omajano zdravje, toda nihče ne bi bil še pričakoval njegove smrti.
Pokojni Franc Černjava je bil zaveden slovenski rojak, protifa-šist, komunist. Sodeloval je v o-svobodilnem boju. Kot aktivist OF je bil aretiran ter odveden v nacistično koncentracijsko taborišče.
Po osvoboditvi je nadaljeval delo, ki ga je bil moral prekiniti za-
gotsko kiparstvo
103 črno-beli in barvni posnetki iz bogatega mozaika kiparskih umetnin na Slovenskem
PREDNAROcNIKI LAHKO 2E KAR TAKOJ DOBIJO KNJIGO V
Uiaiki kniigatni
(UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 61-792)
- N
•rmTnrrrrr	^ L
zlmEt' i-kT'

.	J,-	,
TOVARNA POHIŠTVA
S e Iva.
MONFALCONE - TRŽIČ
UL. VALENT1NIS 19
ODPRTO TUDI OB NEDELJAH
PflmoFšHTnevnflf
NEDELJA, 9. JUNIJA Radio Trst A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja -9.50 Skladbe za klavir - 10.00 Ro-seo godalni orkester - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba -
12.30	in 13.30 Glasba po željah -13.00 Kdo, kdaj, zakaj... - 14.45 Glasba iz vsega sveta - 15.30 »Primer Chapman*, drama - 16.35 Revija orkestrov - 17.30 Zborovsko petje 18.00 Koncert - 18.30 Iz pesniških gajev 18.40 Zabavali vas bodo 19.15 Sedem dni v svetu -
19.30	Klasiki lahke glasbe - 20.00 Šport - 20.30 Iz slovenske folklore
21.00 Moderni ritmi - 21.45 Sodobna glasba - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Zabavna glasba.
9.30	Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja 10.00 Maša 11.15 Tržaški mandolinis'i - 14.00 El campanon.
Koper
8.30,	12.30, i:,.3C. 15.30,	16.30,
20.15 Poročila - 8.40 Jutranja glasba - 9 00 Prenos RL - 10.05 Pisma poslušalcev 10.10 Zabavni zvoki
10.30	Nedeljsko srečanje	10.45
Orkester Cichellero 11.00 Prenos RL 11.30 Pevci danes - 11.45 Novosti Ariston 12.00 Pogovor s poslušalci - 12.05 in 11.50 Glasba po željah	12.45 Lahka glasba	13.35
Glasbeni vrtiljak 14.00 Dogodki in odmevi - 14.20 Poslušajmo jih -14.45 Orkester Casagrande - 15.10 Sosedni kraji in ljudje - 15.30 Glasba po željah - 16.50 Zabavna glasba 17.00 Prenos RL 19.30 šport
20.00 Orkester Caravelli • 20.30 Prenos RL 23.10 Plesna glasba -23.30 Šport 23.45 Plesna glasba.
PONEDELJEK, 10. JUNIJA
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 in 23.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 šopek slov. pesmi -12.00 Harmonikar Gigi Delmo -
12.20	Za vsakogar nekaj - 13.30 Izbor motivov in melodij - 17.00 Tržaški mandolinski ansambel -
17.20	Ne vse, toda o vsem - 17.30 Glasba za transistornik - 18.00 Zbor RTV iz Rima - 18.15 Umetnost - 18.30 Schumann in Prokofjev - 19.30 Moj prosti čas - 20.00 Šport - 20.30 Vokalni trii in kvarteti - 20.50 Zora Tavčar: »štirinajstletna* 21.10 Tamburaši -21.30 Popevke - 21.50 Slovenski solisti - 22.10 Zabavna glasba
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.20 Narodne pesmi iz prve svetovne - 13.50 Tomadini: Kristusovo vstajenje, oratorij.
Koper
Nacionalni program
8.00, 13.00. 15.00, 20.00, 23.00 Poročila 8.33 Kmetijska oddaja -9.10 Nabožna oddaja 10.45 »Fer-ma la mušica* 11.40 Roditeljski krožek 13.20 «Tisočak» 13.41 Poje Peppino di Capri 14.30 Pesmi in orkedri - 16.1C Popoldne z Mino - 17 40 Motivi pod vedrim nebom 18 00 Simf. orkester 19.20 Harmonike 20.20 Glasbeni variete - 21.10 Za avtomobiliste - 21.30 Pianist V Ashkenazj - 22.15 Ples.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila
-	8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Pesmi in nasmehi TV 11.05 Nedeljske pesmi
-	12.00 Športne napovedi - 13.00 «11 gambero* - 13.35 Rina Morelli, Paolo Stoppa in Bobb.v Solo 14.35 Glasovi s sveta - 15.00 »Prijatelji tedna* - 17.00 Glasba in šport -18.45 »Arrivano i nostri* - 21.00 O ameriški državljanski vojni -
21.40	Pesmi iz prerije - 22.00 »Pol-
tromssima*.	j
III.	program
9.45	VVeberjev koncert - 10.00 Mozart - 10.35 Orgle - 11.15 Operni koncert - 12.20 Glasba iz narodnih motivov 13.00 Geza Anda igra Mozarta 13.50 Dvorakov koncert
-	15.30 »Tango*, tridejanka - 18.30 Lahka glasba - 18 4b Pregled kulture - 19.15 Koncert - 20.30 Znanost 1. 2000 - 21.00 Jazz - 23.15 Rev.ja revij.
Slovenija
8.00, 12.00. 14.00, 16.00, 18.00. 23.00 Poročila - 8.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Poslušalci čestitajo - 11.00 Še pomnite, tovariši...
-	11.45 Lepe melodije - 11.50 Pogovor s poslušalci - 14.15 Zvoki iz filmov - 15.00 Čez hrib in dol -15.30 Humoreska 15.45 Veliki valčki 16.05 Znameniti pevci -
16.40	Iz operet - 1 /.00 Radijska igra - 18.05 šport 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice 21.00 Zabavno-glasbena oddaja 23.15 Seren.adni večer.
Ital. televizija
11.00 - 12.00 Potovanje ljubezni
-	12.30 »Settevoci* 13.30 Dnevnik
-	14.00 Nogomet: zaključne tekme za evropsko prvenstvo - 14.45 Oddaja za kmetovalce 16.45 Oddaja za otroke 18.30 Dnevnik - 19.50 Šport in kronike strank - 20.30 Dnevnik 21.00 Detektivka: »Mai-gret e 1'ispettore sfortunato* -
22.40	Šport - 23.25 Dnevnik.
II. kanal
17.45	Konjske dirke 18.45 Glasbeni program 21.00 Dnevnik -21.15 Obzorja znanosti in tehnike
-	'US »Settevoci*.
7.30, 8.30, 12.30,	15.00, 18.30,
23.30	Poročila - 7.35 Jutranja glasba - 9.00 Pevski program - 9.30 Operne arije - 10.00 Plošča - 10.45 Pesmi Style - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Melodije - 11.30 Pevci danes 11.45 Plošče 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 13.35 Glasbeni vrtiljak - 14.00 Jugoslavija v svetu 14.10 Parada orkestrov - 14.30 Poslušajmo jih - 15 10 Za oddih in razvedrilo - 15.50 Zabavna glasba 16.00 Prenos RL - 16.30 Popularne skladbe - 16.50 Zabavna glasba -
17.30	Glasbeni mozaik - 18.00 Šport - 18.10 Sladka glasba - 18.40 Baritonist D. Zlobec - 19.00 in 20.30 Prenos RL 20.00 Orkester Mart.v Gold 23.10 Motivi danes - 23.35 Mali koncerc - 24.00 Prenos RL.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.33 Jutranje pesmi - 9.10 Resna glasbe 10.05 Ure v glasbi - 11.30 Glasbena antologija - 14.45 »Zibaldone italiano* - 16.30 Moderne melodije 17.05 Radijska igra 18.20 »Za vas mlade* - 19.13 «Le avventure di Nick Carter* 21.00 Glasba Caudia Monteverdija.
II.	program
7.30, 8.30, 11.30, 13.30, 18.30,21.30 Poročila - 6.35 Jutranja glasba -
8.45	Orkestti lahke glasbe - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 10.40 A. Lupo vam predstavlja: »Io e la mušica* 11.43 Pesmi šestdesetih let • 13.00 Šport - 14.05 Juke box -
14.45	Glasbena paleta - 15.00 Izbrane plošče 15.15 Znanost - 15.35 Neapeljske pesmi 17.35 Enotni razred - 18.00 Glasbeni aperitiv -
18.20	Mala enciklopedija - 19.00 «E’ arrivato un bastimento* - 20.11 V svetu opere - 21. H Zbori z vsega sveta - 21.55 Oddaja za pomorščake - 2.00 PJ^a, .glast}^, ,
III.	program
10.00 Berliozov koncert - 10.45 Šostakovič 12.20 Veracini: Tri akademske sonate - 13.05 Antologija izvajalcev - 14.30 Stravinski -
15.20	«Bagdadski brivec* komična opera 18.1* Gospodarstvo - 18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturno življenje - 19. iS Koncert - 21.35 Ha-čaturjanov koncert 22.30 Glasba danes - 23.00 Revija revij.
Slovenija
8.00, 9.00, 13.00, 15.00 18.00,23.00 in 24.00 Poročila - 7.30 Informativna oddaja - 7.50 Danes za vas -9.08 Glasbena matineja - 9.55 Za mlade radovedneže 10.10 Zabavni ansambli - 10.45 »Za mlada grla* - 11.15 Pri vas doma - 12.20 Melodije - 13.10 Francoska in ruska glasba 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Slov. narodne - 14.10 Zabavna glasba 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Veliki orkestri -15.35 Poslušalci čestitajo - 16.40 Ljubljanski komorni zbor - 15.00 Vsak dan za vas 18.05 Iz opere «Ido-meneo* - 19.35 Mladinska oddaja
20.00	Lahko noč, otroci! - 20.15 Poje Rafko Irgolič 21.00 Skupni program JRT - 23.1(' Radi ste jih poslušali 00.5 Literani nokturno.
Ital. televizija
12.30 Film in družba v Italiji -
13.00	Dom 13.30 Dnevnik - 15.00 Kol. dirke 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Oddaja za otroke - 19.15 «0 našem zdravju* 19.45 Šport - 20.30 Dnevnik - 21.00 «11 traditore*, film 22.45 Petnajst minu' z Lucio Al-tieri 23.00 Dnevnik.
II. kanal
19.00 AngVščina - 21.00 Dnevnik - Športni tednik - Simf. koncert.
JMi. TELEVIZIJA OD 9. DO 15. VI. 1908
NEDELJA, 9. junija
10.30	Dobro nedc’jo voščimo -
11.00	Kmetijska oddaja - 11.45 Rin-garaja - 12.30 Popot< vanje Jamesa Coocka - 19.20 Humoristična oddaja - 19.50 Karavana prijateljstva
20.15	Za življenje sovražnika — film 20.45 Filmska burleska •
21.00	Dnevnik - 21 4* Cikcak - 20.50 Zlati zadetek - 22 5t! športni pregled - 23.20 Dnevnik
PONEDELJEK, 1(1. junija
18.00 Poročila - 18 05 Mali svet
19.50 Reportaža 20.20 Znanost in mi - 20 37 Vok- ino instrumentalni solisti 21.00 Dnevnik - 21.30 Cikcak -	22 35	Mozart:	Klavirski
koncert	23 05	Po »ih	Bertholta
Brechta	23.35	Poročila
TOREK. 11. juni ja
19.25 Telesna rekreacija - 19.45 Risanke	20 00	F'>mski	mozaik -
20.50 Vijavaja - 20.55 Karavana prijateljstva 21.00 Dnevnik - 21.30 Cikcak - 21.40 Dekle*a iz Sanfre-diana — film - 23.05 Ch W. Gluck: Orfej — opera - 24.05 Poročila. SREDA, 12. juniia
15.30	Giro dTtalh IG. 15 Karavana prijateljstva - 18.15 Poročila
18.20 Oddaja za ».troKe - 18.45 Kje je, kaj je - 19.00 Po Sloveniji
19.15	V’javaja - 19 20 Oddaja za otroke 20.05 TV robot 20.45 Vijavaja - 21.00 Dnevnik - 21.30 Cikcak - 21.35 Ekran na ekranu 22.35
Tiktak - 22.45 D. Kis- Noč in megla — drama - 24.00 Poročila.
ČETRTEK. 13. junija 18.10 Poročila - 18.15 Tiktak -18.30 Oddaja za otroke - 19.00 Po Sloveniji - 18.15 Karavana prijateljstva 19.20 Moški zbor iz Ribnice - 19.45 Kaleidoskop - 20.05 Zabavno-glasbena oddaja - 20.45 Vijavaja - 21.00 Dnevnik - 21.30 Cikcak - 22.35 Temne steze življenja - 23.35 Poročila.
PETEK. 14. junija 18.50 Deček iz džungle - film 19.20 Glasbeni zaslon 20.05 V. Pregelj: S poti po Sredozemlju — reportaža 20.35 Niso samo rože rdeče - 20.55 Vijavaja 21.00 Dnevnik - 21.30 Cikcak 21.35 Slovenska popevka 68	22.35 Sovraž-
nik — jug. film - ?4 ()fl Poročila -00.30 Košarka: Real Madrid - reprezentanca Evrope.
SOBOTA, 15. junija
11.00 Najlepša otroška pesem -17.00 Avto-moto -dirke - 19.30 Vidra v družini — film 20.20 Naš globus - 20.45 Viiavaja 21.00 Dnevnik 2125 Cikcak 21.30 Prijateljstvo, najstare's’ poklic - 22.20 Košarka: Real Madrid-Crvena zvezda - 23.00 Harfa 23.20 A. S. Puškin: Stotnikova hči - 00.15 TV kažipot - 00.30 Avto moto dirke v Prcluki - 01.00 Poročila.
VAŽNA ODLOČITEV OBČINSKEGA SVETA
Na glavnem pokopališču v Gorici
VESTI Z ONKRAJ MEJE
8 prizadevanjem oblasti in kulturnih ustanov
zgradijo spomenik padlim partizanom se v N. Gorici uveljavljajo slikarske razstave
Načrt je napravil arh. Riavez, njegova izvedba bo stala 3,6 milijona lir Zakaj ne postavijo spomenika v mestu? - Fašisti nasprotovali načrtu
Goriški občinski svet je na svoji seji v petek zvečer potrdil predlog občinskega odbora, ki ga je svetovalcem sporočil odbornik Ferruc-cio Fantini, da nameni 3,6 milijona lir za izgradnjo spomenika padlim v odporniškem gibanju na glavnem pokopališču ob Tržaški cesti. Za predlog so glasovali vsi svetovalci KPI, PSU, KD in tudi liberalcev, medtem ko sta se dva svetovalca MSI (Pedroni in Cossovel) vzdržala, tretji svetovalec MSI Baiocchi pa je glasoval proti
Odbornik Fantini se je že pred leti, ko je bil še v opozicijskih klopeh, zavzemal za izgradnjo spomenika; sedaj je predlagal svetovalcem, naj potrdijo finansiranje na črta, ki ga je izdelal arh. Riavez Predlog je občinski odbor vnesel v dnevni red sedanjega zasedanja že lanskega decembra. Po govoru odv. Sfiligoja (SDZ), ki je jx>dprl pobu do ter vključil naše odporniško gibanje v sklop gibanj za svobodo po vsem svetil, je svetovalec Zul-liani (PSU) izrazil željo, da se končno prične uporaljati novo izrazoslovje in da se pove, kako so se Italijani in Slovenci borili proti fa šizmu, ki jih v občinskem svetu predstavljajo nekateri posamezniki. Borili so se tako kot se danes nekateri borijo za napredek v Ameriki ter mladina po raznih evropskih državah.
Svetovalec Battellc (KPI) se je zahvalil Zullianiju za tako odkrite besede ter dodal, da vidi v tej jx>-budi velik pomen odločitve občinskega odbora. «Mi smo želeli,* je dejal Battelio, »postaviti spomenik na nekem trgu v mestu, da bi ga meščani, še posebej pa mladina, mogli videt: ter se ob njem navdihovati. Kljub temu sodim, da se hoče odbor tudi s takšnim dejanjem soočiti z novimi čas' ter ovrednotiti odporniško gibanje.*
Liberalec Fornasir je v uvodu naglasil, da bi bilo po njegovem veliko bolje postaviti spomenik vsem padlim, medtem ko je misin Pedroni odločno nasprotoval postavitvi spomenika V prid predloga je govoril tudi demokristjan Cian.
Na začetku seje se je župan Martina spomnil smrti senatorja Roberta Kennedyja; njegov govor so vsi svetovalci poslušali stoje, potem j
v sta-1
svetovalci Pagura, Sfiligoj, Battelio, Sancin, Pedroni in Fornasir.
Svetovalci so odobrili okoli 50 milijonov lir za gradnje šestih šol, 40 milijonov za telo\adnico v Loč-niku, imenovali so tričlansko občinsko zastopstvo v šolskem patronatu, v katerem je tudi učitelj Sergej Korošec, ter odložili razpravo o upravnem svetu splošne bolnišnice, kjer ni urejen položaj vodilnih
Podporno društvo Dijaška matica
bo Imelo svoj
REDNI OBČNI ZBOR
v petek, dne 21. junija 1968 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ulica Geppa 9,
ljudi, saj je upravni svet skoraj dve leti brez predsednika.
V Štandrežu slavijo praznik špargljev
Sinoči se je v Štandrežu pri Gorici pričelo domače praznovanje. Godba na pihala Prosek-Kontovel je zvabila na prireditveni prostor za cerkvijo veliko število poslušalcev. Dosti obiskovalcev je bilo tudi pri stojnicah in na razstavah.
Danes zvečer bo glavna prireditev z nastopom pevskih zborov ter igralske družine, jutri zvečer bo tombola za bogate nagrade, ves čas bo tudi srečolov.
V dobrem letu je bilo 12 razstav, od teli tri za zamejske umetnike Sedaj je skupinska razstava primorskih umetnikov . Asfaltiranje nekaterih cestnih odsekov, povezanih s turizmom oh meji
Zveza kulturno prosvetnih organizacij novogoriške občine se je lotila pred dobrim letom dni hvale vredne jx>bude. V avli občinske skupščine je pripravila improviziran prostor za slikarske razstave. Znana goriška rojaka slikar Kos in kipar Kalin sta potem s svojimi deli odprla izredno plodno dejavnost na tem področju. Po njunih razstavi se je zvrstilo do sedaj še 11 slikarskih manifestacij. Likovni umetniki iz zamejstva slovenske in italijanske narodnosti so se na teh razstavah predstavili kar trikrat. Tudi v programu za naprej je predvideno sodelovanje več slikarjev iz Trsta in Gorice.
Kaj je moč jx>vedati o dosedanjih razstavah? Predvsem se organiza-
fiiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
OKROŽNO S0DISČE V GORICI
Obtožena tihotapstva s kavo, ker vreče niso bile na pravem tovornjaku
Kavarnar iz Zagraja ni prijavil jugoslovanski dekleti na delu Šofer oproščen, ker je vespist vozil po levi strani
Ker nista imela naloženih vreč s kavo na tovornjaku, ki je bil naveden v spremni boleti, sta se morala zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Gorici dva šoferja iz Trsta, ki sta uslužben« pri podjetju Hausbrandt. To sta 25 letni Mario Girardi iz Trsta, Trg Europa 4 in 58-letni Spiridione Liveris iz Ul. Fabio Severo 109. Oba sta bila pri razpravi prisotna ter ju je zagovarjal odv. Guido Sadar.
Pri vstopu na avtocesto na Mo-ščenicah pri Tržiču so finančni stražniki ugotovili, da je bilo naloženih na tovornjak, ki ga je vozil Girardi, 7 vreč s 175 kg pražene kave, dočim je bilo v spremni boleti navedeno, da jih vozi Liveris na svojem tovornjaku.
Obtoženca sta izjavila, da sta vozila blago po nalogo skladiščnika podjetja Ha isbrandt ter da so naložili tovor na vozilo Girardija, ker
pa so se z manjšimi razločki v sta- na vozilu LRerisa nt bilo prostora, liščih pridružili izrečenim besedam | Girardi
je še dodal, da je izvršil
iiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiHiMiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiMiiiiMiHiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Odobrili so štipendije številnim akademikom
Med njimi je ludi več slovenskih študentov - Jutri seja pokrajinskega sveta
Jutri zvečer bo v Gorici seja po-1 jena na eno leto in štiri mesece
krajinskega sveta, na kateri bodo nadaljevali razpravo o pokrajinskem proračunu. Na dnevnem redu sta še dve dodatni točki, ki se tičejo naknadne odobritve nekaterih del na cesti Oslavje — Števerjan in uvedba dodatka na plače pokrajinskih uslužbencev.
Na dveh zadnjih sejah pokrajinskega odbora so sprejeli celo vrsto raznih sklepov. Naj omenimo, da so v pripravi načrti za gradnjo novih paviljonov v pokrajinski umobolnici, ki jih bodo zgradili z državnim prispevkom. Na predlog odbornika za šolstvo Vezila so odobrili okrog petdeset štipendij akademikom, med katerimi je tudi nekaj Slovencev; ti so: Emil Valentinčič iz Pevme, Desa Mikulus, Marija Koršič, Marijan Čefarin in Nevenka Bric, vsi iz Gorice. Kar se tiče pokrajinskega osebja, naj omenimo, da so odborniki sprejeli predlog odbornika Waltritscha c raztegnitvi tudi na pokrajinske uslužbence državnega zakona o uvedbi prispevka na plače javnih uslužbencev. Povišek plače bo znašal od 3.000 d< 8.000 lir mesečno. Na znanje so tudi vzeli vest, da bo deželna uprava dala uslužbencem umobolnice posebno nagrado, ki je v zezi s trudom, ki ga vlagajo uslužbenci te ustanove v izvrševanju nove terapije, ki se v tej bolnišnici uvaja. Medtem ko bo do zdravniki dobili to izredno nagrado v višini 100.000 lir mesečno, bodo ostali uslužbenci (bolničarji itd.) dobili nagrado 10.000 lir mesečno. To todo dobili uslužbenci vseh umobolnic v deželi.
zaporne kazni, 766.670 lir globe, tri mesece pripora in petdeset ti-toč lir kazni. Oba bosta morala skupaj s Perottljem povrniti škodo.
Perottijev oče Giacomo je bil o-proščen zaradi pomanjkanja dokazov. Ravnatelj podjetja «Dinamite» dr. Dal Dan je bil obsojen na tri mesece aresta In 30 tisoč lir kazni, ostali obtoženci pa na manjše kazni, od deset do dvajset dni pripora in od deset do dvajset tisoč lir kazni. Trije obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov.
Videmsko sodišče je izdalo sodbo po šestih urah posvetovanja.
Na sestanku šolskih ravnateljev v Gorici se je šolski skrbnik Gio-vanni Simoncini spomnil nasilne smrti senatorja Roberta Kennedy-ja, v katerega je ameriški ljudstvo in ves svet polagalo svoja pričakovanja in upanja v boljšo {prihodnost ter zmago idealov pravičnosti ter poštenosti do drugih narodov.
Tragična smrt v Števerjanu
VČERAJ V VIDMU
Perotti obsojen na 5 let zapora
V Vidmu se je včeraj zaključila sodna razprava o tragični eksploziji, do katere je prišlo septembra lani in ki je povzročila štiri mrtve, 128 ranjenih ln preko dve milijardi lir škode. Glavni obtoženec Francesco Perotti je bil obsojen na pet let zaporne kazni, sedem mesecev pripora, en milijon in 850 tisoč lir globe in 90 tisoč lir kazni. Uradnica Lucia Leita in stražnik
Antonio Bortolusso sta bila obso- pogreb.
Včeraj smo pisali o tragični smrti komaj 20-letnega Ivana Mužine z Uklancev št. 4, ki se je ustrelil v glavo s samokresom ter kmalu potem umrl v videmski bolnišnici.
Družina je zaprosila, da bi ga prepeljali v Števerjan in pokopali na domačem pokopališču, vendar do sinoči še niso prejeli dovoljenja; zato ni še znano, kdaj bo
samo nalog za prevoz ter da prevaža blago po enkrat tedensko v Gornje Poadižje in enkrat v Veneto.
Državni tožilec je za oba smatral, da sta kriva tihotapstva in je pred lagal po 50.000 lir globe za vsakega. Branilec je predlagal popolno oprostitev za oba. Sodniki pa so izbrali srednjo pot in razsodili, da okrožno sodišče ni pristojno v tej zadevi ter so vrnili akte finančni intendanti za upravno ureditev zadeve.
V prizivni razpravi so obravnavali zadevo 38-letnega kavamarja iz Zagraja, Bernarda Marconeja, ki je lastnik lokala «Fiocco d’oro». Obtožen je bil, da je pred 25. februarjem 1967 prevzel na delo dve dekleti, jugoslovanski državljanki, in sicer 18-letno Magdaleno Jejčič iz Kopra in '9-leino Jelisavo Oblak, prav tako iz Kopra. To je ugotovila policija pri običajni kontroli v lokalu ter dodala v prijavi, da dekleti nista imeli predpisanega dovoljenja za zaposlitev niti ne sanitarne knjižice. Prav tako nista bili prijavljeni na policiji kot tuji državljanki.
Okrajni sodnik «• Gradiški je dne 13. novembra lani obsodil Marcona na 5 dni pripora in 6000 lir globe, obe dekleti pa je oprostil. Marcone je vložil priziv, višje sodišče pa je potrdilo prvostopno razsodbo ter ji pripisalo še svoje stroške. Obtoženca je ranil uradno odv. Macoratti.
Prizivno sodišče je končno oprostilo 31-letnega Francesca Tirela iz Škocjana ob Soči, ki je bil zapleten v prometno nesrečo, pri kateri je dobil hude telesne poškodbe vespist Riccardo Bonazza iz Škocjana ter se je moral zdraviti 6 mesecev in so mu ostale posledice. Dne 26. decembra 1966 je s svojim avtom fiat 1100 pod'i na nekem o-vinku Bonazzo, ki se je peljal z vespo in okrajni sodnik v Tržiču ga je obsodil na 200.000 lir globe in
20.000	lir denarne kazni, dalje naj bi plačal sodne stroške v znesku 127.700 lir prizadeti stranki in še
300.000	lir naračun odškodnine. Ti-rel je vložil priziv in prizivno sodišče, ki je ugotovilo, da je bil na kraju trčenja Bonazza na levi polovici cestišča ter zato kriv trčenja in da je končno dobil tudi 800 tisoč lir odškodnine, je Tirela opro-
tor ni omejeval na kakšne šole in osebnosti. V program razstav je uvrščal v glavnem umetnike, ki so se s svojimi stvaritvami že u-veljavili na drugih razstavah. O-snovno vodilo mu je bilo kvaliteta del. Zato so tudi razstave vsaj glavnem vzbudile precej zanimanja občinstva.
Zadnjo izmed razstav v avli občinske skupščine so odprli v petek zvečer. Na njej se predstavlja sedem od dvanajstih likovnih umetnikov, ki so vključeni v primorski pododbor društva slikarjev Slovenije. S svojimi deli se predstavljajo Zvest Apolonio, Viktor Birsa, Danilo Jejčič, Rafael Nemec, Herman Pečarič, Jože Pohlen ter Ivan Varl. Skupaj razstavljajo 20 del, predvsem olj in temper. Motivika je dokaj raznolika in se giblje od pejsažev pa do upodabljanja živih ljudi. Slikarji sodijo v različne šole in generacije. Med najmlajšim in najstarejšim je razlika skoraj tridesetih let.
Ko je predstavnik primorskih likovnikov Rafael Nemec, otvoril razstavo je zlasti poudaril potrebe po tem, da bi Nova Gorica že enkrat dobila primeren razstavni prostor. Prizadevanja oblastvenih in drugih dejavnikov gredo v tem po gledu v obetajočo smer. Prav v zadnjem času namreč je . oživljena ideja o izgradnji kulturnega doma, kjer bodo možnosti za popestritev kulturno prosvetnega dela na vseh področjih.
* * *
Sodelovanje arhelogov treh so sodnih dežel Jugoslavije, Avstrije in Italije se ugodno razvija. Pred kratkim so se mudili na Mostu na Soči ter v Novi Gorici znane osebnosti te vede iz Italije. Ogledali so si tudi nekatere kraje v posočju, ki jih je v zadnjem času raziskoval Goriški muzej. Obisk je sodil v okvir priprav na izdajo kataloga o prazgodovinskih najdbah v grobiščih na Mostu na Soči, ki ga pripravljajo slovenski, italijanski in avstrijski arheologi.
* * *
Asfalt do bloka Plešivo bodo potegnili na jugoslovanski strani Brd. Dela so delavci cestnega podjetja iz Nove Gorice začeli .te dni. Tako bo končno rešen problem, ki je dolgo časa mučil Brice na obeh straneh meje. Pričakovati je, da se bo potlej promet na tem pre-
aiB«iiiiiliiiii*aiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiilii,il,iiillll,,lll,ltll||||||||||||||||
stilo ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Branil ga je odv. Sardo.
Drž. tož. dr. La Greca; preds. sodišča dr. Storto; sodnika Arculeo in Mancuso; zap. Nodetti.
Opozorilo županstva iz Števerjana
Občinska uprava iz Števerjana obvešča vse prizadete, da imajo na županstvu na vpogled seznam vseh bivših internirancev v Nemčiji, katerih prošnje za odškodnine so bile ugodno rešene. Kdor želi, si lahko ogleda seznam med uradnimi urami.
Goriški fotografski krožek ENAL priredi drugo vsedržavno razpravo umetniške fotografije v Gorici, ki jo bodo odprli 13. junija ob 10.30 v dvorani Petrarca.
VESTI V/ DOBERDOBA
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OTROK OSNOVNE ŠOLE
Ukrepi proti prušičji kugi
Otroci slovenske osnovne šole iz Doberdoba priredijo danes, v nedeljo ob 17. uri, zaključno šolsko prireditev, ki bo v prostorih osnovne šole. Pod vodstvom svojih učiteljic in učiteljev so pripravili več recitacij, kratke prizore in zapeli bodo nekaj pesmi.
Sodelujejo učenci vseh razredov, ki vabijo starše in prijatelje mladine, da se udeležijo prireditve v čim večjem števiiu. Ob tej priliki bo tudi srečolov s številnimi dobitki, katerega izkupiček je namenjen za šolski patronat.
PRAŠIČJA KUGA. Na županstvu so prejeli okrožnico pokrajinskega zdravnika, s katero se opozarjajo prizadeti prašičereje*, naj ne dajejo odpadkov in kuhinjskih ostankov prašičem, ker je nevarnost, da se z njim ne širi prašičja kuga. To
je važno zlasti sedaj, ko bodo prišli vojaki na vaje na Kras in bi lahko prinesli bacile te bolezni tudi v Doberdob, kjer do sedaj na srečo ni bilo nob .'nega primera takega obolenja med prašiči
hodu znatno povečal. Prav tako bodo asfaltirali cesto tudi od Šmartnega do Huma. To pomeni, da bodo imeli Brici kmalu rešene svoje prometne probleme.
* * *
Občinska skupščina v Ajdovščini je pred nedavnim najela okoli 50 milijonov dinarjev kredita za urejanje nekaterih cest .V smislu dogovora, ki obstaja med ajdovsko, idrijsko, novogoriško skupščino bodo letos asfaltirali cestni odsek med Črnim vrhom in Godovičem ter Štanjelom in Mančami. Medtem ko bo prvi odsek že letos tudi zaključen, bodo odsek med Štanjelom in Mančami zaključili zaradi pomanjkanja denarja prihodnje leto. Z asfaltiranjem omenjenih odsekov cest bo črni vrh kot turistično središče veliko pridobil. Zlasti bodo s tem zadovoljni Tržačani, stari obiskovalci tega kraja. Potlej bodo potovali iz Trsta in nazaj vsezkozi jx> asfaltu.
VČERAJ OTVORITEV V VIDMU
Likovna razstava umetnikov treh dežel
Sinoči ob 18. uri so odprli v cerkvi sv. Frančiška v Vidmu, drugo razstavo «lniart», likovno prireditev, ki je doživela svoje rojstvo lani v Celovcu. Ciklus srečanj ji-kovnih umetnikov Furlanije - Julijske krajine, Koroške in Slovenije bo prvič zaključen prihodnje leto v Ljubljani, ko se bo zvrstilo skupaj po 45 umetnikov iz vsake dežele. Po zaključnem ciklusu bo tako zaokrožena podoba sodobnega likovnega ustvarjanja treh sosednjih dežel.
Na videmski razstavi sodeluje 15 slikarjev in kiparjev iz dežele Furlanije - Julijske krajine, iz Koroške in iz Slovenije s skupno 206 razstavljenimi deli. Prvo nagrado si delila italijanska umetnika Gianni Grimaldi in Tino Piazza, drugo je prejel slovenski umetnik Bogdan Borčič in tretjo gost iz Koroške Josef Tichi. Odkupna nagrade so bile prav tako podeljene trem u-metuikom, med njimi Božidaru Jakcu iz Slovenije in Dinu Predonzanu iz dežele Furlanije - Julijske krajine.
Sinočnjo svečanost je začel predsednik furlanskega centra za upodabljajočo umetnost prof. Grassi, za njim sta spregovorila predstavnika sosednjih dežel, nakar je predsednik deželnega odbora Alfreda Berzanti po pozdravnem govoru odprl razstavo. Vsi govorniki so poudarili pomembnost tovrstnih pobud, ki utirajo pot vsestranskemu sodelovanju in dobremu sosedstvu treh dežel.
Zaključni nastop glasbene šole
IIIU|lMilllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||l||||||f||||||||||||||||||||||||inm|||,|,..
SPOROČILO KONZORCIJA BRIŠKIH VIN
Zaščitni znak bodo podelili samo za prijavljeno proizvodnjo
Obrazce razdeljuje urad konzorcija v Morellijevi ulici
Konzorcij za pravilno poimenovanje originalnih briških vin bo 20. junija letos pričel razdeljevati zaščitni znak za vinsko proizvodnjo v letu 1967_ter poprejšnja leta, kakor to določa pravilnik. Znaki bodo veljavni za steklenice od približno 54 litrov, 0,720 ter 0,360 litra ter bo njihova razdelitev podrejena nadzorstvu nad proizvodnjo.
Vsi tisti vinogradniki, ki želijo dobiti značke, morajo konzorciju prijaviti vinsko proizvodnjo po kakovosti in letih. V prijavi briških vin morajo opisati stanje 10. junija 1968. Konzorcij ima na voljo o-brazce, ki jih bodo morali prosilci izpolniti ter oddati. Rok za prijavo poteče 30. junija letos.
Uradi konzorcija v Morellijevi u-lici 43, drugo nadstropje, tel. 87-127, so odprti vse dopoldneve ob četrtkih, petkih in sobotah.
Globe mestnih stražnikov
V preteklem mesecu maju so mestni stražniki v Gorici predpisali
430 glub za razne prekrške, in sicer; 416 za prekrške cestnega pravilnika, 12 za prekrške mestnega pravilnika in 2 za prekrške poljskega pravilnika.
V istem mesecu je mestni konjederec polovil 28 psov, ki so se klatili brez gospodarja.
Pobiranje davkov v Sovodnjah
Davčni uradniki bodo jutri, v ponedeljek, od 8. do 12. ure pobirali na županstvu v Sovodnjah zapadli obrok davkov. Kdor si hoče prihraniti pot na davkarijo, bo lahko plačal dožno vsoto ob tej priliki.
Pokrajinski aktiv PSIUP se sestane danes dopoldne v Gradiški. Preučil bo volilne rezultate. Shoda se bodo udeležili senator Al-barello, deželni svetovalec Rizzl ter nekateri drugi Izvoljeni strankini predstavniki.
Prefektura sporoča, da bo v mesecu septembru natečaj za občin ske tajnike. Prošnje sprejema ministrstvo za notranje zadeve — generalno ravnateljstvo za civilno upravo — do 20. junija letos.
Goriški ENAL priredi vrsto manifestacij v okviru 12. vsedržavne ga rekreacijskega praznika. Na programu so kolesarska dirka, fotografski natečaj, tekmovanje v biljardu in balincanju, avtobusni izlet v Jugoslavijo, mednarodni šahovski turnir, slikarska razstava ter 4. italijansko prvenstvo dvojic v biljardu.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI, POROKE
V občini Gorica je bilo med 2. in 8. junijem 29 rojstev, 6 smrti, dva oklica in štiri poroke.
Rojstva: Gaetana Paolillo, Laura Contenuto, Paola Vesnaver, Ste-fano Roiz, Giulio De Rocco, Miche-la Delich, Gianni Bragagnolo, Mas-sirno Marussi, Antonio Adani, Pa-trizia Finocchiaro, Mario Daris, Barbara Bergamasco, Mauro Te-covich, Cristina Leban, Fulvio Do-se, Vivlana Peteani, Fabio Gorian, Andrea Marega, Massimo Visintin, Paola Fanucchi, Massimo De Car-lo, Lorenzo Franzoni, Silvia Bratina, Tullio Bigiarini, Sabrina Can-dussi, Luisa Bettiol, Verena Pisk Massimo Zava in Stefano Vetto-rello.
Smrti: 71-letna Giuseppina Ben-co, por. Cei, 79-letna Lodovica Bre zigar, vd. Klavcic, 81-letni Emilio Gregorig, 72-letna Anna Visintin, vd. Visintin, 69-letni trgovec Fe-derico Braunizer, 39-letni trgovski zastopnik Ludano Azzano.
Oklica: mehanik Aldo Vidoz ln tekstilna delavka Nerlna Berton, električar Amatore Gianesi in prodajalka Concetta Brumat.
Poroke: nogometaš Giusepjpe Pap-palettera In Angela Capruso, geometer Marino Macuzzi in uradnica Paola Todaro, Izdelovalec pohištva Luigi Fornasi in postrežni-ca Maria Faletič, uradnik Camil-lo Belli ln uradnica Giuseppina Hinek.
Sola Glasbene matice v Gorici priredi v sredo 12. junija ob 20.30 uri v prostorih kluba «S. Gregorčič* v Gorici na Verdijevem korzu 13 zaključni nastop gojencev svoje glasbene šole.
Starši in prijatelji mladine so vabljeni, da jih pridejo poslušat v čim večjem številu ter se tako seznanijo z uspehom, ki so ga gojenci dosegli med letošnjim le-lom.
Gorica
VERDI. 15.15: nFratelli Cervi« — G. M. Volonte in L. Costani. Italijanski barvni film.
CORSO. 14.30: ((Angelica e 11 gran sultano*. Michel Mercier in R. Hussein. Kinemaskop v barvah.
MODERNISSIMO. 15.15—22.00: «SU per la discesa*. S. Dennis in R-Poole. Ameriški barvni film.
CENTRALE. 15.30 «La vecchia leg-ge del West<>. James Coburn in Margaret Lee. Ameriški kinema-skopski film.
VITTORIA. 15. «L’oro di Londra* J. Karlson, J. Valmon, Kinema-
skopski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 14. «Escalation», C. Au-ger in G. Ferzettl. Kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR. 14. «11 pianeta delle scimiei), Charles Heston. Kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 14. «Jim irresistibile detective*. K. Douglas in S. Ko-šina. Kinemaskop v barvah.
S. MICHELE. 14. «E divenne il piu spietato bandito del Sud». Peter Lawrence. Kinemaskopski film v barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Marzini, Korzo Italia 89 — tel. 24-43.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna «Rismondo» dr. Ris-mondo, via Toti 52 — tel. 72-701. RONKE
Danes ves dan in jutri Je odprta lekarna ALL’ANGELO - Sergio Olivetti — UL.Roma 22 — tel. 77019.
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes 10. junija je v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN Korzo Italia 34 — tel. 53-71.
_y
Cez 200 izletnikov po morju od Trsta do Sv. Stefana Šibenik, Korčula, Dubrovnik, Makarska riviera, Bol
Na svetu bi bilo prelepo — ® Pravijo, da bi postalo dolgočasno — če bi šlo vedno vse P® naših željah. Lahko se kaj ** tako natančno določi in organizira, toda za prirejanje in določevanje vremena pa sedaj *® nimamo učinkovitih sred-5tev. Tako je naše križarjenje P° Jadranu, ki se je končalo v Kodeljo, ostalo nekako brez e-'ektnega zaključka. Dogovorje-110 je bilo, da bodo izletnice ob °dhodu z ladje mahale posadki Pozdrav z lepimi rdečimi in jedrimi rutami, ki so jih dobi-e v dar prejšnji dan pri slojni kapitanovi večerji. Toda
dež —
povzročil, da je vsakdo mislil ha to, kako bo kar najhitre-e opravil pot od ladje do av-°busa in kako bo £e prej precedil veliko lužo na pločniku stopnicah, po katerih je pri-z ladje. Tako je seveda od-Oddlo fotografiranje in v Marinovi zbirki ne bo diapozitiva

•V ,v,#V' ■'*<*:
^fliiuEpslcMrnevnSk
pravzaprav naliv — je
v lepih barvah z desetinami rok, ki mahajo v pozdrav s pisanimi rutami. Potem so se nekateri izletniki raje odločili za avtobuse, ki so se namenili, da takoj odpotujejo proti Trstu. Drugi spet so zavili v Opatijo in tam čakali, da bi minil dež. Samo en avtobus je le zavil na Trsat, vendar je v tistem času naliv še trajal, tako da niti niso vsi zapustili avtobusa, da bi za nekaj trenutkov pogledali v cerkev. Po poti čez Istro pa je sonce spet premagalo oblake in izletniki so se vrnili v soncu.
To pot je tako naneslo, da niti odhod iz Trsta ni obetal kaj prida vremena. In zjutraj se potniki niso zbudili s soncem in ni jih pozdravila krasna modrina morja. Pač pa je mnogim precejšnje guganje dalo precej neusmiljeno občutiti, da so na morju. Seveda so k «psihozi» slabosti pripomogli nekateri vneti poročevalci in izpraševalci: «Kaj vam ni sla-
* '*
lliiiifciilil
Pogled na plažo pri Brelih

,|"iiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiimifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'!tmtiiiiiHiiiiiiitiiiHitiiii>iiiiiiiiiiiiiii
1T-
h-
2	3	4	5	6	L		J	7	B	9	10	U
					13	LJ	14-					
				1	16	17				■	18	
			d	20					■	21		
		il	23				■		24			
		i"					■	27				r
28	29				m	30	31					
r-J	32				33	■	34				35	L
[36					17					i	39	40
				n					M	43		
		■	45					1	46			
	um	4fl					P	44				
	Ul			r	n	52	53					
							55					
Vodoravno: i. protesten iz-
C^nek delavcev od dela, 7. nem-v* ‘.surrealistični slikar (Max), ■ • Pisemski ovitek. 14. del prsta,
»Ulj
lepo vedenje, .manira, 16. po-arna italijanska filmska igral-(Sophia), 18. avtomobilska o-,baka Reke, 19. orodje za obde-?v° železa, 20. vase zaprt družbi sloj, 21. element šivanja, 22. ;catica avstrijske poročevalske peticije, 23 Bellinijeva opera, 24. »čletok na Pirenejskem polotoku, ?• avtomobilska oznaka Saraje-v’ 26. mesto v severni Italiji,
.: peruanski grm, iz katerega ■['dobivajo kokain, 28. veliko afri-jm" jezero, 30. obdelano polje,
;■ trgovski potnik, zastopnik, 34. ..[sta primorskega vina, 36. ime "iškega igralca Shariffa, 37. ra-:[celmk, 39. tuja kratica za konj-,'° moč, 41. starogrški didaktič-.[, Pesnik, 42. figamož, 43. žival-i** vrt, 44. brkati orel, 45. popu-?ni nemški pope\kar (Peter), J' Pristanišče na južni obali Si-? jje, 47. kratica v naslovih, 4fk i"*'ko listnato drevo, 49. popu-Stna Massenetova opera, 50. predaleč največjega jugoslovanske-r Polotoka, 52. strokovnjak za 'Panski jezik in književnost, 54. ijbki angleški pesnik (John, 1795-„41), 55. znamka odličnih svitkih ur.
.NAVPIČNO: l. starogrški kipar, ? ie znatno vplival na helenistič-kiparstvo, 2. cvetlica, ki je vQnia na Nizozemskem, 3. mesto j .Španiji severozahodno od Ma-5'da, 4. del očesa s trepalnico,
' Zemeljska ožina na Malaji, 6. ^®bski žrebec, 7. antično mesto y filozofsko šolo v južni Italiji, 8. t6'etok v zahodni in srednji Ev-9. oznaka za neznanca, 10. i[°krožena celota poštnih znamk, b' staničje, 13. klic k orožju, pre-jfh. 14. poteza. 17. znameniti jbhduličev ep, 20. muslimansko .["to pismo, 21. puščavski mrho-.""r, 23. predsednik ZAR, 24. bre-|[e; karta pri taroku, 27. upodab-rioči umetnik, 29. raziskovalec ,, ^zemeljskega sveta, 31. avstrij-3 predsednik (Franz), 33. naj-„i*rejša geološka doba zemeljske-;? srednjega veka, 35. nadutost, [>°st, 36. mesto in pokrajina .["ga imena v severozahodni Spa-A 38. južnoameriški glodalec, .' Pravi smisel šale, 41. hladeti-žolca, 42. ime slovenskega pihlja Govekarja, 43. najvišja . cka na nebu, 45. značilna sionska pokrajina, 46 kmečki voz ? dve kolesi, 48. pasma vitkega 49. župan v naših krajih pod .[ancozi, 51. kazalni zaimek, 53. '"Ulični znak za barij.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. aktovka, 8. Parnas, 14. premier, 15. Orient, 16. Rižana, 17. klas, 18. TR, 19. Ivana, 20. tros, 21. kin, 22. LD, 25. prag, 24. Kam::, 25. Aridress, 29. porod, 30. arest, 31. roman, 32. krava, 33. karat, 34. slama, 35. zametek, 37. lava, 38. sova, 39. RI, 41. Aba, 42. rtič, 43. pogan, 46. VU, 47. Mars, 48. povest, 49. knjiga, 51. Valente, 52. oderuh, 53. Trentar.
bo?» «Na onem koncu jih je toliko, ki jim je slabo.« In še podrobnejše opisovanje je spravilo iz ravnotežja tega ali onega, ki bi sicer še vzdržal. Bolje je bilo za tiste, ki so se spravili na kak primeren prostor na krovu in se prepustili ne prav toplemu pihanju ter se z očmi zapičili kam v horizont, tako da niso videli pred seboj ne valov in ne včasih višje in včasih nižje ograje ladje. Polagoma pa se je morje umirilo in zlasti, ko smo zapluli v zaliv proti Šibeniku, so bile vse tegobe pozabljene.
Naše letošnje križarjenje se je dokaj razlikovalo od prejšnjih, čeprav tudi prejšnja niso bila nikoli povsem enaka. 2e prva postaja — Šibenik — je bila novost v našem programu. Vožnja z avtobusi do Krke in zlasti pogled na same slapove Krke nam ni nudil tistega zadoščenja in užitka, ki bi ga imeli v sončnem vremenu. Tisti, ki so slapove že prej videli, so morda opazili, da se to pot z višin prelivajo manjše količine vode. Ta njih domneva je dobila potrdilo v pojasnilu, da Dalmacija že nekaj mesecev ni videla dežja. Ce torej dež ni razveselil nas, je pa razveselil vsaj domačine. Seveda ga pa ni bilo še toliko, da bi se to kaj izdatno poznalo na slapovih.
Kratek čas, ki nam je bil na voljo po povratku v Šibenik, ni mogel zadostovati za kak sistematičen ogled znamenite katedrale in seveda tudi za daljši obhod po mestu, ki sicer kar vabi k daljšemu ogledu. Ostane pač obveza za drugič, ko bo več časa...
Toda v tem se je že tudi povrnilo sonce in vožnja proti Korčuli je bila že kar normalna, to se pravi lepa in prijetna. Pri tem se nam je dogodilo tudi nekaj ne tako vsakdanjega: vozili smo že v ožini med otokom Korčulo in polotokom Pelješcem v bližini Vig-nja. Z leve privozi proti naši ladji neznaten čolnič in videti je bilo, da ima moški na čolnu namen presekati nam pot. Bilo pa je prepozno in ladja je morala v zadnjem hipu kreniti nekoliko vstran, lfl$a čolna ni «povozila». Kljub temu pa čolniču ni bilo lahko, ko je čezenj pljuslcnijj,,y€(liki val, ki ga je odrinila ladja, ter moškega in žensko v njem popolnoma zmočil. Valovi so še nekaj časa premetavali čoln in možakar v njem je z raznimi gestami dal dovolj določno razumeti, kako se huduje. Po tem, kar smo videli, pa moramo reči, da je res ravnal neprevidno in bi si lahko prihranil nevarno tveganje.
Medtem pa smo se na ladji že začeli spravljati k večerji, misleč da bomo lahko to važno delo opravili, vsaj deloma, še pred prihodom do mesta Korčule, kjer bi se naj po programu izkrcali. Nenadoma pa so nam častniki kar vznemirjeni sporočili: «Na obali čaka godba. Videli smo jo z daljnogledom. V nekaj minutah bomo v Korčuli. Dobro bi bilo, če bi potniki prišli na palubo
pozdravit godbo.« Posadka, ki ni še nikoli z nami potovala, je bila ob tem bolj presenečena in vznemirjena kot mi, ki smo bili Korčule že «vajeni». Potnikom seveda ni bilo treba mnogo prigovarjati — takoj so bili vsi na palubi. Med tem pa jo je že tudi godba urezala, ladja je pristala in naš vodnik se je na kopnem že pozdravljal s korčulanskimi predstavniki. Z ladje in z obale se je razlegalo vzklikanje in pozdravljanje. Spet je zaigrala godba ter nato odkorakala v korčulanski kulturni dom, medtem ko smo morali mi še povečerjati. Kor-čulani in naši potniki so pozneje popolnoma zasedli kulturni dom in kmalu se je razlegalo petje. Domačini so nastopili s svojim zborom, pri gostih pa je skrbel za «red» pri petju pevovodja Stanko Zidarič, ki pa si je prizadeval, da je o-pravljal tudi fotografske posle. Veselje s priložnostnimi nago-vc-ri je trajalo do pozne ure, ko se je bilo treba vrniti na ladjo. Znatno število domačinov je kljub pozni uri pospremilo goste do ladje. In ko se je začela ladja odmikati, ni hotelo biti konca pozdravljanja z ladje in s kopnega. Večina potnikov je bila po vsem tem — namreč tudi po «grku» — sladko utrujena in je kmalu zaspala. Nekaterim pa je še bilo dano videti luči Dubrovnika in svetlikanje zore nad hribi na obrežju. Mogoče pa jim potem, le nekaj ur kasneje, ni bilo dano, da bi občudovali — samo z ladje — otok-hotel Sv. Stefan. Človek ne more vsemu kaj in ladja se je vrtela tam okrog tega znamenitega Sv. Stefana že ob 7. uri zjutraj, potem ko je že nekaj časa stala, ker je prispela do tja prehitro.
Od te najjužnejše točke se je začela spet vožnja v smeri povratka.
Po programu križarjenja je ladja zavila tudi v Boko Kotorsko, ne da bi se v Kotoru ali kje drugje ustavila. V bližini Kotora je zavila nazaj približno do Perasta in nato skozi ožino ter držeč se desnega brega vse do izhoda pri Oštrem rtu. Perast bo morda komu o-stal v spominu kot kraj, kjer je bila druga pomorska šola v Evropi in kamor je že Peter Veliki poslal svoje ruske mornarje na šolanje. Črnogorec Zmajevič je bil tudi prvi ruski admiral.
Toplo sonce je zvabilo skoraj vse potnike na ležalne stole, medtem pa se je vedno bolj bližal Dubrovnik. Izletniki niso bili opremljeni samo s fotografskimi aparati ampak so i-meli mnogi tudi daljnoglede, s katerimi so vso pot — koder smo se vozili podnevi — opazovali obrežje. In prav z daljnogledi so večkrat opazili, da je v tistem kamenju na otokih kar precej vinogradov, vsekakor več kot jih je bilo iz daljave videti s prostim očesom. Naši izletniki so ob pogledu na sončne toda kamnite otoke u-ganili tudi kako modro. Namesto da Američani v Vietnamu pobijajo ljudi, so dejali, in zato trošijo milijarde, naj bi raje od kod napeljali zemlje na to kamenje. Škoda, da jim doslej tega še nihče ni povedal.
Okrog polotoka Lapada je «Jugoslavija» zaplula v zaliv do Gruža ter tu pristala. Potniki so imeli potem na voljo ves čas po kosilu in tja do dveh ponoči. Nekateri so si šli ogledovat Dubrovnik in njegove znamenitosti, drugi spet so se s čol-
_^
|>.
Hm
Kapitanove poslovilne besede izletnikom
Katedrala v Šibeniku
M
A
L
I
M
U
K
SASA
DOBRILA
nom odpeljali na otok Lokrum, nekatere bi pa lahko našel v kopališču na Lapadu. (Ko si je Lidija ogledovala katedralo, je že mislila naprej na naslednjo znamenitost, vredno ogleda. Nekaj je slišala o Labirintih, pa je pri odhodu iz cerkve kar redovnico vprašala, kako pride do Labirintov. Redovnico je za trenutek zmedlo, potem pa je kar vljudno in natančno Lidijo poučila, kako bo prišla do Labirintov. Tej je postalo kar nekoliko vroče, ko je dognala, da je redovnico izpraševala za — nočni lokal.)
Zaradi poznega odhoda ladje so se posamezne skupine vrnile v mesto tudi po večerji. Sedaj so seveda prišli tudi Labirinti v poštev. Splošna sodba je potem bila, da je bil program še kar dovolj dostojen (ne glede na streptease).
V nočni vožnji je ((Jugoslavija« spet prevozila precejšnjo daljavo ter sredi dopoldneva prispela v Makarsko. Izletniki so se razkropili po mestu, nakupovali so to in ono, ob deseti uri pa so prišli 'avtobusi, ki so jih — tiste, ki so hoteli — odpeljali po Maka-rski i irSwiae: ri. Tako so se pripeljali do Tu-čepov in tu izstopili, potem pa vse do Brel in nazaj grede do Baške vode. Imeli so priložnost spoznati tipičnost z borovci porasle riviere, ki se ponaša s krasnimi hoteli ob kristalno čistem morju. (Včasih je kaka majhna slaba informacija povzročila kako zmedo. Tako so v Baški vodi nekateri začeli spraševati po — «moški» vodi...)
Tako kot Makarska je bil nov na programih naših križarjenj tudi Bol na otoku Braču, kamor smo po lepi vožnji prispeli v prvih popoldanskih urah. Ne gre pozabiti, da je bila na tej poti prirejena osmica. Na palubi se je točilo zastonj vino, ki so nam ga dali «za popotnico« celo steklenko vrli Kor-čulani.
Bol redko kdaj doživi pristanek tako velike ladje, kot je ((Jugoslavija«, zato je razumljivo, da se je ob našem prihodu zbralo precej ljudi. Naši potniki so spet odšli v mestece, nekateri so se z majhnim avtobusom odpeljali na Zlati rt, drugi pa so za to izbrali motorni čoln. In ti so doživeli posebnost: videli so ne prav daleč, in sicer v smeri proti kopnemu, repno plavut morskega psa. Naš voznik je bil dokaj razburjen,
zlasti še, ko je videl, da se nameravajo izletniki na Zlatem rtu celo kopati. Sicer so se res nekaj časa kopali, vendar s primerno pazljivostjo in čisto blizu brega. Domačini so se pozneje zelo čudili, ko smo jim pripovedovali o morskem psu in ugibali so, če ne bi bila lahko kaka druga manj nevarna pošast iz zelo številne družine morskih psov.
Čeprav tako majhen kraj, je Bol vendar poln znamenitosti. Še vedno namreč stoji okrogla stavba mlina na veter, ki je nehal mleti šele pred sedemnajstimi leti. Pomemben je dominikanski samostan iz 15. stoletja z dragoceno numizmatično zbirko. Vsi novci so bili zbrani na Braču in najstarejši so še iz predgrške dobe. Nadalje ima samostan zbirko inkuna-bul pa tudi amfor in drugih lončenih posod. Glavni oltar v cerkvi pa se ponaša s sliko Tintoretta. V zadnji vojni je Bol doživel hude dneve. Partizani so okupatorski posadki pobrali orožje. Nato so prišli fašisti, izročili posadkd vojaškemu sodišču, Bol pa eo požgali. Naši ižletijiki si bodo ta kraj gotovo vtisnili v spomin tudi zaradi prijaznih ljudi, ki so jih i-meii priložnost spoznati, če so šli na kozarec vina namesto v gostilno kar naravnost v kako zasebno hišo.
Po povratku na ladjo se je pričel zadnji slovesni del na našem potovanju:	kapitanova
večerja. Kapitan šiševič je prišel večerjat v našo sredo in vse je bilo še bolj slovesno kot sicer. Izletnice so na svojih mestih pričakale lepe rute, izletnike pa značka Jadrolinije kot obesek za ključe. Pri tem je vredno omeniti tudi večerjo prejšnjega dne. Povsem nepričakovano je neka izietnica, ki je (v strogi konspiraciji) slavila rojstni dan, dobila lepo torto in buteljko šampanjca.
Kot vsak večer je bil tudi to pot po večerji ples z raznimi vmesnimi šaljivimi točkami. Zabava je trajala do pozne u-re.
Ko smo se drugo jutro zbudili v Kvarneru, so nas sprejeli nizki oblaki, polni dežja, in še dobro, da morje ni uganjalo kakih svojih špasov... Grdo vreme je pokvarilo tisto odhodno slovesnost, ki ji gotovo ne bi manjkalo prisrčnosti spričo prijateljstva, ki se je spletlo med potniki in posadko.
Plaža «Zlatni raU v Bot«
SKOP
Veljaven od 9. do 15. junija
OVEN (od 21. 3. do
.	v 20. 4.) Morali bi biti
jbolj vedri, kajti če i	J boste govorili pre-
več, boste užalili osebo, za katero se zanimate in bi lahko zapravili vse. Na delu bo to razdobje za vas zelo ugodno. Ce boste vztrajni, boste lahko napredovali. Čutili se boste nekoliko slabo.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Z vztrajnostjo vam bo v čustvenih zadevah v zadnji minuti uspelo doseči to, kar si že dolgo časa želite. Prejeli boste brzojavko. Na delu boste imeli nekaj težav, ki pa jih boste premagali s spretnostjo in pre kanjenostjo. Priporočamo vam zdravljenje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Ne bodite vedno slabe volje in ne prenaglite se v odnosu do osebe, ki vam je pri srcu. Prejeli boste lepo darilo. V poslovnih zadevah morate bolj skrbeti za kupčijo, ki ste jo dobro vpeljali. Držite se diete, Iti vam jo je predpisal zdravnik.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Precej boste v zadregi, ko se boste približali osebi, ki jo imate radi, vendar se bo na koncu vse lepo poravnalo. Na delu ne smete preveč govoriti in motiti svojih sodelavcev, le tako bo vaše ravnanje uspešno. Zdravje bo izvrstno.
LEV (od 23. 7. do
A A 22. 8.) V čustvenih f	\	zadevah bo	preveli-
[	I	ka iskrenost	povzro-
V	J	čila začasno	oddalji-
------- tev in ohladitev,
vendar pa se bo konec koncev vaša ljubezenska zveza utrdila Na delu ne smete pretiravati pomena nekaterih manjših nevšečnosti. Glede zdravja vam priporočamo previdnost.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zenske bodo imele zadoščenje v čustvenih odnosih, ker bodo prejele po dolgotrajni negotovosti stvarne predloge. Moški naj se pazijo pred zahrbtnostjo žensk. Na delu boste lahko ravnali tako, da se bo vse popravilo. Zdravje ne bo najboljše.
TEHTNICA (od 23
9.	do 23. 10.) Brzdajte svoja ljubezenska čustva in ne nadlegujte preveč o-sebe, ki jo imate
radi. Zelo boste veseli po nekem zmenku. Na delu ne smete sprejeti preveč obveznosti, sicer jih ne boste utegnili izpolniti. Odpočijte si možgane
ŠKORPIJON (od 24
10.	do 21. 11.) V čustvenih zadevah si boste pridobili nova prijateljstva in
med temi tudi takšno, ki se bo spreobrnilo v trajen čustven odnos. Na delu vam bo nekdo zelo mnogo pomagal. Ko greste na kopanje, se ne smete preveč izpostavljati soncu.
STRELEC (od trt
11.	do 21. 12.) Bodite popustljivi nasproti malim napakam oseb, ki jih ljubite. V družini bo
vladalo veliko skladje in veselje. Ce podarite šopek rož, bo veselje še večje. Na delu bodite zelo dejavni in skušajte doseči skladnost s sodelavci. Zdravje bo dobro.
KOZOROG (od 22 Z- > 12. do 20. 1.) Ce no-f k) čete, da se vaša za-[ f^^dl .) roIta razdere. se mo-V® 'V rate prilagoditi druž-' benim navadam in se sprijazniti z okoljem. Seveda pa se boste s tem odrekli svoji osebni svobodi, ki je najbolj dragocena stvar. Na delu varčujte z energijo. Zdravite si revmatizem.
(D
VODNAR (od 21. i do 19. 2.) Ce boste v čustvenih zadevah ravnali dovolj než no, boste dosegli vse, kar želite. Ne ka starejša oseba vam bo pomagala. Na delu morate biti bolj osredotočeni, saj bi vam utegnila biti raztresenost usod na.	Imeli boste utrujene oči
RIBI (od 20. 2. de 20. 3.) To razdobje je najbolj primemo za izpovedovanje toplih čustev, ali pa tudi za razrahljan je odnosov,	ki vas preveč težijo
in bremenijo. Na delu delujte tiho, kajti nevoščljivost utegne mnogo	škodovati uresničenju
vaših načrtov. Z zdravjem boste zelo zadovoljni.
A , .
a
Hotel
LEV
Ljubljana
VOŠNJAKOVA 1
TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe Apartmaji - Restavracije Restavracijske terase - Dan-cing kavarna • Zabavni In artistični program . plesna glasba • Aperitiv bar Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica • Frizerski salon Menjalnica • Taksi služba Lasten parkirni prostor PristajaliSče za helikopterje - Boksi za pse • Hladilnica za divjačino.
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
flVTOPROMET GORICA
priporoča timovanje na LOKVAH
dnevno obratujejo vse Stfn vlečnice (najmanj 6 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči In restavracijo z domačo hrano, vinom In drugimi pijačami - Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe.
novttm ■ A4rciit4
KHKAig/V UK g EU
OPATIJA


ODPRTO
PORTOROŽ
PORTOROSE
ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA TRENTE ET QUARANTE
VSE LETO
PARK HOTEL na bledu
P y. 'JMT. ,

ifOpfife
Tel. 77-521 - Kat. B 134 sob, 239 postelj, 4 apartmaji. Udobne sobe s kopalnicami, tuši in WC, s prelepim razgledom na jezero. Kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami. Kavarna s teraso do jezera. Nočni lokali-Družab-ni prostori. PRIDITE NA PRIJETNE POČITNICE ALI NA WEEK-END V NAŠ HOTEL
Obiščite
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
ŠKOCJANSKE
JAME
odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
ARETTA
ULTRA T H1 N
med elegantnimi in precAznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRAi Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
/MPftRT Prodaja »a veliko in drobno
Velika i:ti 'ra zlatnine po tovarniških cenah! EXPORT Izreden popust — Garancija —
COSTISCE PRI
ODDIHU
SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica)
Vam nudi dobro pripravi,jont* domače* in tuje* specialitete*. Spre* jemamo naročila za slavnostni* pojedini* (poroke, skupinske izlete. rojstne dneve itd.)	Konkurenčne cene
Hotel «S0CA»
MOST na soc/ tel. 7
Moderno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na žaru . goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna
»CENTRAL RIVIERApoptopož
Modeme sobe, mednarodna kuhinja,
«GIRL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.

RESTAVRACIJA
c* 81.114
ALBER60 _
AJŠEVICA (NOVA GORICA)
C**	
gftAr K Pii	i -|’i	'Ji i L ffi iiiHlHp i ni irifi iRim
t,	
HOTEL SI.0IV LJUBLJANA
liiUVA UL lo l'EL- 20641 -43
T1TP
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
II
k
1 s II i;
! 3	..L,:.
IIIIIFL GALEB	tel.	21««5
RESTAVRACIJA RIBA	-- 211$
RESTAVRACIJA TAVERNA —.21322 KAVARNA LOŽA	- 2H89
BIFE-RESTAVRACIJA SEMEDELI

d (MHitm lentam'.
'Vad v4L&i
fflPudiŠrt
LJUBLJANA
NOVI HOTEL
u PRIJETNA RESTA V RAC!J A
SENČNAT VRT
NIZKE CENE SOLIDNA POSTREŽBA
R
*......................
,, n: "
ATRAKCIJA!
S pomislite na prijeten skupinski izlet
IZ KATEREGA KOLI KRAJA ISTRE S HIDROGLISERJEM V BENETKE ALI VOŽNJA OB ISTRSKI OBALI DO PULE
predsezonska cena za 100 oseb samo 450.000 lir (do 15. junija)
kraj in čas odhoda po dogovoru
PRIJAVE IN POJASNILA PRI TURISTIČNI AGENCIJI
globtour
CENTRALA, UUBUANA, VV0LF0VA 1 - III - TEL. 24841 IN 24842 P-MARKET, KOPER, CESTA JNA • TEL. 21642
OBIŠČITE NAS
L
hotel	d
Otočec ob HrKi - Telefoni: 068 - 21-512, 21-321
Hotel s 60 sobami, 122 ležišč, renomirana restavracija, ugodnosti za rekreacijo - ribolov in izleti - camping
KVALITETNO SVE2E MESO, VSE VRSTE SVE2E PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI
PREKO SVOJIH TRGOVIN
na ŠKOFIJAH »n v KOPRU
GOSTILNA
■NA KLANCU
Seča (Portorož) št. 81 telefon 73588 — ob glavni cesti proti Pulju
VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE - KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja • Ples vsak večer
razen torka in barski program
In gostilna fPri hrastu gostilna Ivetda
te le Ion 21-239
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniškimi ladjami:	. .
redno linijo okoli sveta, red® linijo z Južno Ameriko, red® linijo z zahodno Afriko 1 ^ nudi prevoze po vsem svetu modernimi transportnimi 18 jami od K.Ulil) do 18.000 t0 nosilnosti.	„
Za vse informacije se obfU* na upravo podjetja: »SPI.OŠNA PLOVBA* Ttr8^ Župančičeva ul. 24 in na n8S agente po vsem svetu. M relexi:	34123;	341-22
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
— Restavracija MARIN ELLA —
TRST, Viaie Miramare 323 (Barkovlje) ob morju v bližini miramarskega dvorca — Tel. 36366
Nudimo gostom vse ribje specialitete. — Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izreden popust. — Vsak večer godba s plesom
NOVO GOSTIŠČE
PR KRIŠKI GARDI’
Vipavski Križ dobra domača kuhinj3
izbrane pijače solidne ^ prepričajte se!
STEFAN OLIVIER
[m
NOVI ŠEF
)Ujjj;;»;:::tBj:j«IH»":;::iii::::t::i:ia::::UiiiiiilHa«lH:3iaHiiaH!iHiaii:i8:iIH«»HiaiHž:i:iliiiiiHiiiI»
«Oh, veste, ljudje, kot ste vi, sodijo v bolnišnico, mi pa smo zadovoljni s privatno prakso. Prav zares, doktor, tukaj perspektive niso dobre. Boljše je majhno mesto, tam lahko pobirate denar na cesti. Tukaj pa... ne.» žalostno je zmajal z glavo.
Neugebauer ni odgovoril. Vedel je, kaj misli. Vedno se Paulig in drugi pritožujejo, da imajo preveč dela, hkrati pa si na vse kriplje prizadevajo, da ne bi dobili konkurenta.
«No, prav,» je nadaljeval dr. Paulig, «kar na hitro se zmeniva: ali lahko začnete v ponedeljek?«
«Lahko.»
«Odlično. In — štirideset — ali je prav?«
Štirideset mark na dan, je pomislil Neugebauer. Več, kot je pričakoval. To je približno toliko, kolikor je zaslužil v bolnišnici Odlično. Liselotte bo kar gledala. Nekaj časa bosta tako lahko prebila. Vedno iščejo zdravnike za začasno nado meščanje. Obupati res še ni treba.
«Da,» je rekel.	, „	.	..._
((Dogovorjeno, torej.« Paulig je hitro vstal. Bil je očitno zadovoljen, da se mu ni treba pogajati. «Ali bi morda pogle dali mojo ordinacijo?«
skega poslaništva: kratko, zelo vljudno potrdilo, da so pre jeli njegovo vlogo, s prošnjo, naj še malo potrpi.
Tako, še je upanje, je pomislil, še dve možnosti sta: Afri ka in razsodba v njegovo dobro na oddelku za delo.
Zvečer je odprl steklenico vina, ob njej je sanjal o svoji prihodnosti. Afrika ga je čedalje bolj zanimala. Poiskal je atlas. Sudan: nekaj popolnoma ravnih mej, imeni dveh mest in velikanska rumena puščava. Prav, tam ne bo ne Feldhusna in ne zdravstvenega oddelka. Tam bodo veljale samo sposobnost, vztrajnost, moč. In to zna! To bo nekaj zanj! Počasi je pil in sanjal. Ce bo s pritožbo uspel, ga bodo prav debelo pogledali, ko bo dal odpoved — in šel v Afriko!
Nikamor se mu ni mudilo. Šele ko je bila steklenica pra zna, je šel v spalnico. Bil je dobre volje.
Doma je Neugebauerja čakalo dvoje pisem. Eno ga je pozivalo naj pride pred oddelek za delo. Primer bodo obravnavali prihodnji teden v petek. Drugo pismo Je bilo s sudan-
V ponedeljek zjutraj je že delal namesto Pauliga. Kmalu se je počutil kot doma. Sprejemna sestra mu je bila kar všeč — bila je sposobna in zanesljiva, čeprav je sumljivo čuvala ordinacijo in natančno opazovala vse, kar je počel.
Bil je zelo zaposlen Skoraj ni bilo časa, da bi razmišljal o Liselotte in svojih zadevah'. Tako je skoraj mimogrede prišel petek, ko je moral biti na oddelku za delo.
Hladen jesenski dan je bil. Na sodišče se je odpeljal s tramvajem. Obravnava naj bi se začela ob enajstih. Zato je moral prej iz ordinacije.
Njegov advokat je prišel kmalu za njim. Na hitro sta se pozdravila. Hodila sta gor In dol po temačnem hodniku. «Kaj mislite, kako se bo izteklo?« je vprašal Neugebauer.
Advokat je skomignil. V svoji halji je bil videti kot velik, napet vran. «Težko je kaj reči. Vse je odvisno od sodnika. Ne poznam ga. Semkaj ne pridem pogosto. Ne govorite preveč, odgovarjajte le na vprašanja. In naj se zgoai karkoli — ohranite mimo kri. \ Ne glede na karkoli bova morala čakati in upati v Gospoda.«
«Komaj verjamem, da Gospoda vse to zanima,« je menil
Neugebauer malo posmehljivo.
Precej časa je preteklo, preden sta prišla na vrsto.
Razpravna dvorana je bila velika, a precej hladna, skoraj mrzla. Imela je tri široka okna nasproti vrat. Na desni, na nizkem odru, je stala dolga miza, ob njej pa sta stali dve majhni leseni omari. Na levi so bile vTste stolov. Tam je sedelo nekaj ljudi, ki jih Neugebauer ni poznal, videl pa je, da ga opazujejo.
Nikogar iz bolnišnice.
Za mizo na odru so sedeli trije sodniki; srednji sodnik je bil specialist v delovnih sporih, druga dva sta bila prised-nika, laika; prvi delodajalec, drugi nameščenec. Vse naj bi bilo pravično, vsaj na videz.
Za Neugebauerjem in njegovim advokatom je vstopil tretji mož. Imel je brazgotinast obraz, oblečen je bil v temno, modno obleko — prava podoba zdravega, živahnega, zbranega človeka. Bil je zastopnik nasprotne stranke, višji vladni svetnik dr. Dietrich, pravni zastopnik zdravstvenega oddelka. Redko je kak primer izgubil. Bil je premožen, poročen s hčerko bogatega tekstilnega industrijca.
Preden so spregovorili prve besede, je stopil v dvorano še nekdo: mlada ženska, plavolasa, presenetljivo lepa — vsi so se ozrli po njej. Priklonila se je in hitro sedla v zadnjo vrsto. Sodnik jo je pogledal z dobrohotnim nasmehom.
Tudi Neugebauer jo je opazil — nekje jo je že videl, a kje?
Gina Feldhusen pa je Neugebauerja takoj spoznala — nekoč ga je že srečala na hodniku, v bolnišnici. Prišla je, ne da bi mož za to vedel. Prišla je iz neke notranje negotovosti, ki se je ni mogla znebiti, odkar je prišel Willi tisto noč iz bolnišnice tako vznemirjen. Tu bodo razpravljali o vsej stvari, ki se je tedaj dogodila — in Gina je hotela to slišati.
Sodnik se je ozrl po dvorani. Vse je utihnilo. «Proglašam, da se postopek začenja.« Ozrl se je po vseh navzočih. »Gospodje, dr. Dietrich, zastopnik tožitelja, primer, o katerem
bomo odločali, podrobno poznate. Tožilec nam je Pre<*10 svoj primer.«
Vsi so se ozrli na Neugebauerja.	9t«
«Dr. Neugebauer — lahko sedite — vi trdite, da
n®15’
odpust brez odpovednega roka, ki vam ga je sporočil
stveni oddelek, za nezakonit. Mislim, da je najbolje, če za začetek ponovno razložite svoje stališče. Ali ne?« -fi-Neugebauer je pogledal svojega odvetnika. Le-ta J®
kimal in skoraj neopazno skomignil, češ — kaj pa h°č® J
Neugebauer se je obotavljal, prav nič ni bil trden. pri*ak°o9j je vprašanja — kratka, stvarna vprašanja, zdaj pa hočej0’ pove vso zgodbo, in to pred vsemi temi ljudmi.	„e
Govoril je počasi, z muko. Vedel je, da je neroden 1° prepričljiv.
Gina je pomislila: neroden, prav tak, kakor ga je 01 Willi.

Neugebauer je spregovoril: V bolnišnici Paul Ehrlich * ■
bil devet let. Sodim, da je nepravično, da so me tako 0-»
—4	uvuiiii, utt je uepiuvuaiu, ua so me	.gfj
stili brez odpovednega roka, in ne da bi me zaslišali. v gj teh letih nisem imel nobenega večjega spora niti s Pr° jem Weinreichom niti s kom drugim. Bil sem pripi'aV' j) je
(la nrav tak n nHlataHakn cr»H oln lo™ r, a* PnULncnGiri. k1
prišel za profesorjem Weinreichom.»
«2»
Sodnik je počasi proti Neugebauerju dvignil levico kaj, po vašem mnenju, to sodelovanje ni uspelo?«	^1
Neugebauer je pomislil, kaj naj odgovori. Morda b° odvisno od tega odgovora, ki pa ne bo zvenel lepo. Tod® „i naj stori — govoriti mora pač resnico. «To sodelovanje uspelo, ker se nisem strinjal s kirurško tehniko dr. FeI gje-na.» Neugebauer je povedal jasno in odločno, in ko je P^, dal po dvorani, ni nihče protestiral — in tudi sodnikov J*,, Je bil še vedno prijateljski. Odvetnik pa se je obrnil k ^ gebauerju. «Bodite kratki,« je zašepetal.
< Nadaljevanje
sledi)
UL MONTECCHI 6 II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 -
••	----- ---------------- “--------------------------- '■*	——*—' —— 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoftl račun:
UREDNIŠTVO: TRST ~~	--’lolBtna 8 j,*, llr SFRJ posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno
rPr?,’Jfrt za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 8/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI:
Trst 11-5374	beseda — Oglasi za tržaSko in goriAko pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soclet& Pubblloitk Italiana» — Odgovorni urednik: 8TANISIAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
NAROČNINA: mesečno 30® ^sp1
Založništvo tržaškega ■- |jr
Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi