■i Velja po poŠti: 9 n oah) Isto naprej.. K 30'-H en mesec „ .. „ 2-8 m Hemčljo oeloletno. „ 34--n ostalo Inozemstvo. „ 40-- V Mubljani aa dom Sa oele lato napre].. t 28'-sa en neaefc „ .. t 2-31 V «rmt pnjeitai »m««m „ 2-- 9B Sobotna izdaja: s Za oelo leto ....,$ 7 v sa R«mSi]o oeloletno. i Q--KMUlolnosimatvo. ^ 12 — Posamezna številka 12 vinarjev. Slev. 268. V LluMoiii, v Cetrlck, dne 22. !5f7. Leio XLY. Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm vicoka ali nje prostor) sa enkrat .... po 30 v sa dva- In večkrat . „ 2 i,. prt večjih naročilib primeren popnst po do ovorn. ■■ Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 v Isba|a vsak dan IzvzemSl no-delje ln praznike eb 3. nr. pop. Bedna letna priloga tozni red. mt Uredništvo je t Kopitarjevi nliol štor. O/Ul Bokoplal se ne vračajo; nefrankirana pisma so ne bbs sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. => Političen list za slovenski narod Uprarnlštvo je t Kopitarjevi nliol St. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijsse fit. 24.797, ogrske 28.Ml, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškegs telefona št 188. PO Oitnzlvl. Zmagovito prodiranje daleč noter v Seneško ravan se sicer še ni popolnoma ustavilo in uradno poročilo še vedno pripoveduje o uspehih in napredku pri Piavu, toda tako vfelikih vojaških uspehov, ka-krSne smo doživeli takoj prve dni ob po-žetlcu ofenzive, ne pričakujemo zlepa več. Nočemo sicer trditi, da bi bilo to nemogoče) a posebno verjetno se nam ne zdi. Vse kaže bolj na % da je perioda narav-■ost senzacionalnih vestij z laškega bo-fSča končana in da se naglo prodiranje polagoma pretvarja v ne manj hudi in ostri, pa živce bralcev v zaledju vendarle mnogo manj razbujajoči pqstojanski boj. Tako se je zgodilo doslej še z vsako našo in sovražno ofenzivo, ker se vsaka, tudi največja mo-č polagoma, uleti. Zato se nam zdi, ida je že prišel čas, ko smemo celo skupino dogodkov pregledati in presoditi z dveh vidikov: z vojaško-tehničnega in s političnega. Vojaško-tehnično je bila naša ofenziva mojstsko delo prve vrste. Tega danes ne trdimo samo Slii ampak priznavajo tudi nevtralci in priznavajo tudi naši nasprotniki; treba se je 3e spomniti, kako je o naši zadnji ofenzivi govoril v Pajizu Llpyd. George, torej mož, O katerem gotovo nihče ne more trditi, da je kupljen z nemškim denarjem. Gel načrt «aše ofenzive je bil, izborno zasnovan in flenijalno izveden .in naši vojskovodje so zeli res zasluženo- pohvalo. Ne bi pa bilo nrav, če se ne bi Spominjali onih delavcev, ki so ustvarili. p o d 1 a g o celega načrta, torej tistih, ki so se trudili noč in dan, da ngotove najslabšo laško pošto-ijanko in z a t 9 najbolj občutili v o. To delo je popolnoma uspelo. Ravno tako se je posrečilo armadnemu vodstvu, da je zakrilo gibanje in premikanje naših in zveznih nemških čet, tako ida je ostalo laško vodstvo popolnoma v negotovosti, kje bomo prijeli. Ko je bilo izvršeno to pripravljalno delo, se je pričel obračun. Naš silovit naskok je našel Lahe popolnoma nepripravljene; branili so se sicer,; dokler so se mogli, in naša uradna poročila trde, da se niso umikali ali pa udajali povsod brez boja. Teklo je dovolj krvi, naše in laške, odpor ni bil ravno slab,, vreme je nagajalo, kjer in koliko je moglo, a našega zmagovitega pohoda ni bilo moči ustaviti ne laškim četam, ne vremenskim neprilikam. Naši so hrumeli s svojih hribov; v krasno beneško ravnino kakor hudournik, polk za polkom, bataljon za bataljonom. Vojni val je objemal bežeče Lahe, kamor so se obrnili: od severa, od vzhoda, od zapada, povsod so Jim bliščali nasproti zmagoviti bajoneti. Tedaj se jih je polastil obup; tisoči so polagali orožje, tisoči zapuščali svoje topove .,. Laška armada je postala za tristo tisoč mož in skoro za tri tisoč topov sla-bejša .., Naša in nemška vojna tehnika je slavila enega izmed najlepših svojih zmagoslavij, Vojaško-t«hnično je torej naša ofenziva stala na višku. Vse drugače pa stoji stvar politično : vojaški uspeh je lahko političnega pomena, ni pa, da bi moral biti. Za nas Slovence je posrečena naša ofen-:vi mogoča tudi politično dobra. Ker je ra svetu mnogo eventualitet,' zato je bilo treba računati koncem koncev tudi z možnostjo, da Lahi kakšen košček slovenske zemlje drže do zadnjega in ga ne izpuste nikdr.r več. Zgodovina nam kaže, da so države prav ner?.de vračale na mirovnih kong-esih z orožjem v roki pridobljeno ozemlje. Kjer je tekla moja kri, tega ne vrnem več — to je bila vodilna misel vseh generalov — polUikov in znan je Bliicher-jev izrek: Was die Schwerter uns erwer-ben, lasst die Feder nicht verderben! Ako Bog Ja srečo, smo te nevarnosti mi Slovenci za enkrat oproščeni in dihamo precej prostejse in lažje nego prej. Mislimo, da ne trdimo preveč, če pravimo, da ga ni Slovenca, ki jih ne bi bil privoščil La-hdm nekoliko po grbi. Po kaj pa hodijo sem? Za avstrijsko politiko pa stvar barem ne stoji tako ugodno. Ugodno j .e, da je oproščen zopet lep kos avstrijskega ozemlja vojnih nadlog in težav. To se nam zdi pa pač nekoliko premalo in ne verjamemo, da bi bili merodajni krogi započeli tako veliko akcijo edino-le s tem namenom. Predno se je namreč ofenziva pričela, ni mogel nihče vedeti, da bo zahtevala razmeroma tako malo žrtev. Nasprotno: nam se zdi, da se je računalo z mnogo večjimi. Kdor je oa pripravljen veliko žrtvovati, mora tudi veliko hoteli — kaj so torej hoteli dunajski merodajni krogi doseči? Mi smo zapisali že pred mnogo meseci trditev, da je vodilna misel naše vnanje politike ta, delovati z vsemi sredstvi na razkroj in na razpad en t en te. Dunajski brihtneži pravijo menda, da dosedaj šc ne pozna svetovna zgodovina zveze, ki ne bi bila prej ali slej razpadla, navadno že med bojevanjem. Na videz imajo prav in svetovna zgodovina to domnevo potrjuje — na v i -d e z ! Če pa stvar pogledamo bolj pri luči, pa spoznamo, da takih koalicij, kakorŠne so se stvorile sedaj, .še nikdar ni bilo; ne samo kvantitativno, ampak tudi kvalitativno ne. Za toliko, za kolikor se gre sedaj, se šc nikdar nobeni državi in nobeni državni zvezi nijšlo: gre sena življenjein s mir t! Tega ne yemo samo mi in ne poudarjamo samo mi, ampak to ve in poudarja ententa še mnogo bolj — zato ne bo razpadla. Na Dunaju so pa bržkone le računali na to. Moment ni bil bal neugodno izbran. Malo tednov pred ofenzivo so turinski dogodki vso javnost v Italiji silno razburili in laška socialistična stranka je prav živo pritiskala na> miri »Per la pace« — to je bila dnevna parola v Italiji; vsaj tako smo smeli soditi po vesteh, ki so došle do nas. V laški zbornici je prišlo do velekrtičnih prizorov, ki so nas istotako v tem mnenju krepili. Zato je grof Czernin (ali kdor je že bil vodilni mož) sklepal, da bi zmagovita ofenziva mirovno gibanje v Italiji utegnila tako ojačiti, da bi re§ prišlo do kakšnega separatnega miru,- čeprav do prisiljenega, pred vsem po vplivu socialistov. Popolnoma prezrl je pa drugo eventualiteto, namreč to, da utegne prihod sovražnih armad na lastno zemljo vse, po-prejtakosinasprotujočeinpo-bijajoče se stranke zopet z e d i -niti na skupen odpor! Ta oojav ni čisto nič novega, tudi v Italiji ne. Če bi bil grof Czernin (ali kdor že) nekoliko boljšega spomina, bi bil gotovo pomislil na prvo našo ofenzivo proti Italiji 1. 1916., ko se je dogdilo politično ravno to, kar se dogaja sedaj v Italiji — ujedinjenje vseh strank v očrgled skupni nevarnosti, O političnem uspehu torej ne moremo žalibog izreči tako dobre in ugodne sodbe kakor o čisto-vojaškem. Vojaško je ofenziva vrlo dobro in povoljno uspela akcija, politično pa samo »delomice«, kakor vele Hrvatje. Di vprešiii. Z nameravano ustanovitvijo neodvisne poljske države se bo svet še mnogo pečal. Sicer je glavna akcija padla za enkrat v vodo in z meritornim delom vprašanja se ne bomo danes bavili, ker ga vsak itak dobro pozna in dobro ve., zakaj se gre; pač pa je vredno pobližje si ogledati in motriti različne o k o 1 n o s t i, ki so prišle pri nameravani rešitvi poljskega vprašanja v poštev in ki so tako važne in pomenliive, cla bi jih lahko zamenjali celo z bistvenimi točkami poljskega problema. Kakor je poročal Berliner Tageblatt« svoječasno, so se vršila pogajanja med: avstrijsko in nemško vlado zaradi ustanovitve »neodvisne« Poljske že dolgo prej. Kako dolgo? To bi bilo prav zanimivo dognati. Gotovo je, da so se morali vršiti dogovori že pred tisto sejo gosposke zbo.r-nioe, v kateri je Bilinski v svojem govoru. Nikdar ni mogoče vedeli... (Prevel V. S.) (Dalje.) Zato jih je tudi Mihajlo Filipič najglo-bokeje sovražil, vendar ni skrival svojega sovraštva, ampak je javno pripoznal. Ni bila skrivnost, da je čakal samo na priliko, da se maščuje. Vedel je za marsikaj, kar je bilo gnilega pri vispkih in z mrzlo in ravnodušno mirnostjo je zbiral, kakor je rad rekal, — »snoy«. Visoki so ga seveda zasmehovali kakor nadležnega bedaka, ki bi se ga v gotovem trenotku že znali znebiti. Tudi oni so čakali in zbirali »snov«. Vlak je ropotal z enakomernimi udarci v noč, Mihajlo Filipič je pa ležal zadovoljen in v veselem pričakovanju na mehkih blazinah in sanjal. Sanjal je o velikem udarcu, ki ga bo to pot storil, da se maščuje za dolgoletno poniževanje in preziranje. Poln zaničevanja je' zasmehoval guvernerjevo bojazljivost; podvrgel si ga je bil na premeten način. Menii je, da ima skalnato trdno oporo, in ta opora je bila postava. Postava je bilo odkritje, ki je za njim hotel vreči k tlom one, k| jih je sovražil... V teh mislih je zaspal. Zgodaj zjutraj je dospel Mihajlo Filipič v O. Ne da bi mogel preprečiti, je vzbudilo nekoliko pozornosti, ko so odpeli na tej postaji njegov voz. Napotil se je takoj v postajenačelnikovo pisarno in sc ž njim zaupno pogovarjal. Na to se je peljal v zaprtem vozu k mestnemu policijskemu ravnatelju. Dotični ga je sprejel z vsemi znaki pre-strašenja, ki jih vzbudi v Rusiji vsak nepričakovan prihod višjih predstojnikov. Mihajlo Filipič ga je meni z nezaupljivimi pogledi in ga nato obotavljaje se obvestil nekoliko o namenu svojega prihoda. Zdelo se je, da se je na to policijski ravnatelj še bolj prestrašil in skoraj smešno je bilo, kako je skušal prikriti svojo pobitost z zadrego, ki mu jo je naenkrat, kakor se je zdelo, pripravljala njegova površna jutranja toaleta. »Trenutek,« je zaklical, »hočem obleči vsaj suknjič ...« »Počakajte,« mu je hotel Mihajlo Filipič strogo zaklicati, »ostanite tu ...,« toda presenečeni je bil že izginil iz sobe. In tako je čakal torej Mihajlo Filipič poln nestrpnosti in njegovo razburjenje ni bilo manjše, ko je trajala ta toaleta že precej časa. Med tern se mu je zdelo, da slisi zvonenje pri telefonu. »Kaj naj to pomeni,« je prem šljeval, »kaj poroča vendar sedaj ta človek?« Že se je hotel osebno prepričati. kai za vsem tem tiči, tedaj se je pa vr- nil policijski ravnatelj, ves rdeč v obraz, v sobo. Zvesto in uslužno se je smehljal in bil na videz popolnoma pomirjen. »Na razpolago sem Vaši milosti«,: je jecljal. Še vedno ni obvladal svoje razburjenosti. Mihajlo Filipič je zaukazal, nai pride šeSt stražnikov. V malo minutah so bili na mestu. »Peljemo se v pisarno državne tvornice,« je rekel. Vse izhode moramo tamkaj zasesti, vse uradnike prijeti in spraviti za nedoločen čas v varno zavetje. Samo ravnatelja zaslišim na mestu.« »Kakor zaukazujete,« je rekel policij-si ravnatelj. »Prav kakor zaukazujete,,.« V pisarni državne tvornice je našel prestrašene, blede obraze. Vsakdo se je delal, kakor bi čisto nič ne vedel, za kaj gr 7 vf»- pi VU 1.1. ,1 k Ul v. j*. W 1 ,---~ " t- J ~ — liko naglico, kakor je pripovedoval vratar. »Kaj naj to pomeni?« se je obrnil Mihajlo Filipič k policijskemu ravnatelju in gubal čelo. »Je li zvedel, da pridemo?« — že prav odločno namignil na nameravane razrešitev. Ne bomo se pa dosti motili, če datiramo te dogovore še nekoliko nazaj, in sicer tako daleč nazaj, odkar so Poljaki vrgli grofa Clama in odpovedali nemškim strankam v našem parlamentu brezpogojno pokorščino. Vlada je bila takrat v veliki stiski in zadregi. Da pridobi Poljake zopet zase in jih zopet vpreže v voz neraško-vladne večine, je morala nekaj storiti. Storila je to, kar je sedaj ves svet čudom vzel na znanje. Danes si lahko mislimo, okoH česa so se sukala takratna vedna pogajanja med vlado, Poljaki in vnanjim ministrom. Vlada se pa ni pogajala z Berlinom samo že dolgo poprej, ampak tudi popolnoma tajno; nihče ni vedel o vladnih namerah ničesar, vsaj oficijelno ne. Vedel ni parlament, kaj se namerava, vedelo ni časopisje, skratka nihče. Prvo poročilo je i»-dala vlada o svojih namerah, kolikor se spominjamo, v notici, objavljeni v oficijoz-nem listu »Miinch. N. Nachr.«, katero so povzeli tudi švicarski listi. Javnost je bila večinoma mnenja, da se gre pri tej notici za poskusni balon, da skuša na ta način dognati, kako bi njena namera na prizadete kroge učinkovala, nihče pa ni mislil, da je cela stvar že dognana. Sledilo je potovanje Czerninovo v Berlin. Oficijozna objava o namenu njegovega potovanja je bila žc določnejša in prinesla nam je popolno jasnost. Vihar, katerega je povzročila vladna izjava v naši zbornici in v vsem nemškem, avstrijsko-nemškem in slovanskem časopisju, je pa vse vladno delo pometel na tla* Ceia afera se je končala z zatrdilom Seid* lerjevim, »da naj odločijo Poljaki saipi, kakor hočejo.« Tajno ustanavljanje novih držav pri zaprtih vratih je za današnjo dobo naravnost kurijozum prve vrste. Če bi se bilo zgodilo kaj sličnega po tridesetletni vojski aLi pa na dunajskem kongresu, bi nič ne rekli, Za današnjo dobo pa to ne gre več in ne bo šlo več. Pač pa nam kaže in razodeva to dejstvo naše in nemške vodilne državnike v vsi nagoti in goloti njihovega duševnega razpoloženja in odkriva nam njihovo pravo mišljenje in razumevanje j oziroma nerazumevanje modernih zahtev tako jasnp, da je nemška »Tagliche Rundschau« pisala popolnoma opravičeno: »V Londonu bodo razobesili zastave, ko bodo to slišali,« Kaj pomaga Czerninovo zatrjevanje. da smatra razoroženje držav za svoj politični cilj, da hoče mednarodna razsodišča. da želi mir brez aneksij in odškodnin? Kdo mu bo verjel? Vsak pameten človek bo smatral po. takih dejstvih, pred katera nas je postavil;,gospod grof, vsa sjir čna zatrjevanja samo za prazne besede in za puhle pene in po pravici bo opozarjal na nepremostoo n£*sprotje med besedami Policijski ravnatelj je odkimal s silnimi kretniami. »Kaj vendar mislite? Poslal sem takoj stražnika v njegovo stanovanje, da ga prime, ako bi bil tam.« I - »Tudi njegovo stanovanje morate uradno zapečatiti in stražiti,« je razburjeno zaklical Mihajlo Filipič, — »takoj!« i Toda v istem trenutku se je že prikazal oni, ki so ga tako iskali. Bii je prileten mož z rujavo brado, očali, zelo častitljivega, skrivaj zaničljivega obnašanja. »Kje ste bili?« se je zadri Mihajlo Filipič. »Kupil sem si žcmljo za zajuterk,« je ravnatel) mirno odgovoril. Za njegovimi besedami je tičalo komaj znatno zasmehovanje, ki se je še povečalo, ko je v resnici pokazal v papir zavito žem-ljo. »Veste li, zakaj sem tu?« je vprašal Mihajlo Filipič in ga srepo pogledal. »Menim, cla nadzorujete.« »Zdi se, da se ne bojite?« Ravnatelj je ravnodušno zmajal z glavo. »Nc, ne bojim se. Tudi Vas ne, Mihajlo Filipič.« Te besede je zopet govoril tiho in iron;čno, »Ne veselite se prezgodaj, kajt" nc poznate me še « je menil pikro državni pravnik. v Na vsak način, sledite stražniku, aretirani ste!« in dejanji. Ententa že dela tako ln reči moramo, da ima s svojega stališča popolnoma prav — zakaj je pa izpostavil grof Czernin svojo pravo notranjost javno na ogled? Njegovo po Seidlerju izrečeno zagotovilo, »da naj Poljaki sami odločijo«, je prišlo že mnogo prepozno in s takim figovim Ustjem se ne bo dovoli pokril. V delegacijah ga bo zadela marsikaka ostra puščica, poboljšal se ne bo in ne bo vedel, da '•demos« danes ne pomenja več samo skupine pri vi -legirancev kakor nekdaj v starih Atenah, ampak celo ljudstvo, zastopano po svojih izvoljenih zaupnikih, in ravno tako ne bo ni~esa. vedel o ra:vohi pojma demokracije do onega viška, ki je danee našel svoj izraz v besedi: samodoločba narodov. Vseh teh lepih reči gospod grof ne bo vedel, ne bo razumel, aH pa ne bo hotel razumeti ln taval bo še nadalje v oni državnopravni temi, ki je pripoznala vladajočim krogom s pravico nad teritorijem tudi pravico, z narodi razpolagati kakor s privatno lastnino, dokler ga ne bodo poučila trda in neizprosna dejstva o modernem življenju. Še ene zanimive okolnosti ne smemo prezreti. Naši Nemci so že od nekdaj v svojih »belangih« zahtevah popolno avtonomijo Galicije, ne toliko iz ljubezni do Poljakov kakor iz slepega sovraštva do Čehov in Jugoslovanov, nad katerimi bi dobili po izločitvi Poljakov iz državnega zbora absolutno večino. Človek bi mislil, da bodo Nemci v rajhu to stremljenje podpirali po svojih močeh. A ne. Zgodilo se ie baš nasprotno. Na čast Nemcem v rajhu moramo priznati, da imajo dokaj širše politično obzorje in da je vsaj pretežni del nemške javnosti spoznal, kam mora taka politika dovesti nemško državo v mednarodnem oziru. Avstrijski Vsenemci v svoji kratkovidni zaslepljenosti ne vidijo tako daleč, ampak štrle kakor hipnotizirani samo v češko-slovensko vprašanje, brez vsake brige, da ne žive obdani od kitajskega zidovja, ampak med svetom in da ni vse eno, ali se s svetom in njegovimi idejami ujemamo in strinjamo ali ne. Kakor avstrijski Nemci sodijo, tako sodi tudi naša v njihovih vezeh se zvijajoča vlada, ki je meso od njihovega mesa in kri od njihove krvi. Če bi imeli res avstrijsko vlado in ne vlade, ki samo z beseda -m i zatrjuje, da je avstrijska, v dejanjih pa samo eksekutiven organ nemških narodnih svetov — kako vse drugačna bi stala danes Avstrija pred nami in svetom! Uilski prefinii. Iz seje državnega zbora. Dunaj, 21. novembra 1917. Medtem pa onostranska polovica,^bahata Ogrska bogati — z našo krvjo. In z našo krvjo delajo Weckerle, Černin, Seidler račune ter io prodajajo. Danes, ko se vrči silovit preobrat v mišljenju in Krivljenju celega sveta in vseh ljudstev, »danes hočejo mažarski mogotci — v zvezi z: Hu-najskimi in berolinskimi diktirati narodom vojsko in mir ter jim nasilno vsiljevajti job-last, ki je ne priznavajo, ki je tudi mi Jugoslovani ne bomo priznali nikdar.lče j nam že naša na bojiščih v potokih prelita ! kri daje pravico, moč in voljo, da zahte- 1 varno svobodo svojega jugoslovanskega • doma, nam trpljenje in bolest, smrt fin^lakota naših otrok in žen v osirotelih- jugoslovanskih domovih veleva dolžnost, delati z vsemi silami za našo politično' in gospodarsko združenje, ki je predpogoj zdravega življenja in napredka po tej grozni vojski. Da pa so sedanje razmere v vseh nzirih nevzdržne — to kriči in(vpije današnii razprava do neba. Vlada pas je nesposobna, reš;,i ta vprašanja; napram gladu je bres moči, prikriva pravo staiije in vzbuja nezaupanje. 5 • . . . Govor dr. Korošca. Odločno in možato ter s čisto novimi podatki je zaklical dr. Korošec vladi, naj ima pogum, priznati resnico, da nam preti lakota. Naj ne skriva pravega in težkega položaja. Dejal je: Letošnja žetev, 1 Samoposebi umevno je, da zastopniki kronovin govore o razmerah v svojih deželah. Toda od ministra za prehrano bi bilo pričakovati, da bi nam bil pojasnil tudi razmere v državi, da bi nam bil podal sliko o obupnih razmerah, v katerih sedaj živimo. J z njegovih ust nismo slišali, da stojimo pred katastrofo, da bo že v bližnjih mesecih lakota trkala na naše duri. In vendar bi bilo mogoče mnogim pritožbam odpomoči, ko bi nam bil povedal, kakšna je naša letošnja žetev. Kar se tiče naše letošnje žetve ječmena in ovsa, na bo mogoče teh dveh pridelkov porabljati za mešanje krušne moke. ."Ti Rum.cn s k e g a žita ne bo več. Ta primanjklaj smo deloma nadomestili z .uvozom iz Rumunije. Toda gospod minister za prehrano nam je povedal^ da je uvoz iz Rumunije že končan. To je tudi res. Dne 16, novembra je zadnja ladja odpeljala iz Rumunijo v Avstrijo del žetve. Do 1. novembra smo dobili iz Rumunije 5000 vagonov ia ostalo je še 12.000 vagonov pšenice in 3000 vagonov koruze, toda to za vse dežele centralnih oblasti, tako da je na nas prišlo le še 5300 vagonov pšenice. Koruza pride šele spomladi. i t In vsled tega bi bili od ministra za prehrano pričakovali, da nam ne bo postregel s frazami in da ne bo vedno govoril: vsekakor bom potrebno ukrenil toda bilo bi boljše, da bi nam povedal, kako je potrebno ukrenil, da nas obvaruje pred lakoto ter da ljudstvu ne postavlja na mizo besedičenj ampak jasno in odločno pove: Položaj je resen in sedaj je treba, da skupno iščemo drugih sredstev, da obvarujemo prebivalstvo pred najhujšim. Rekvizicije. — Nobene statistike. Vsled tega moram tudi izjaviti, dokler bomo vedeli, da nam je treba za soljudi žrtvovati, kar smo pridelali, da bomo to tudi storili. In če danes nastopamo tukaj kot govorniki, storimo to vsled tega, ker moramo zahtevati, da velja enaka pravica pri rekvizicijah, ker moramo zahtevati, da se morajo oblasti ravnati po predpisih in ker dalje zahtevamo, da pri rekvizicijah oblasti postopajo z ljudstvom dostojno, {Živahno odobravanje in ploskanje.) Rekel sem, da zahtevamo enako postopanje. Letos so bile določene vojaške rekvizicije na Češkem, Moravskem, v Šle-ziji, Galiciji in Gornji Avstriji, Štajerska je bila prvotno izvzeta, in tu je prišel namestnik grof Clary in je prosil — res skrben namestnik — naj se tudi na Štajerskem vrše vojaške rekvizicije. Ker so bile druge dežele tudi v to obsojene, se ne bomo mogli ubraniti tega, ampak vprašamo, zakaj se vrše vojaške rekvizicije le v nekaterih deželah in ne povsod. Ministrstvo pri svojih pomanjkljivih statistikah ne more vedeti natančnih podatkov. Ministrstvo za prehrano še ni prišlo tako daleč, da bi bilo v teku dveh let, odkar obstoji, zamoglo napraviti statistiko produkcije in konsuma. Še vedno tavamo v temi in goepod minister za prehrano izjavlja, »da bo vsekakor vsem željam ustregel!« Toda preje bo vojske konec in prej nas bo lakota vzela, predno bo on s svojimi poizvedovanji gotov. (Odobravanje: »Res je!«) Najhujše pritožbe so z juga radi rekvizicije krompirja, Tu vidimo napake, ki jih je napravilo ministrstvo za prehrano, ali kaj je to min;str-stvo opustilo. Ker ni statistike, zato so se tudi rekvizicije vršile na najneverjetnej-še načine. Vojaški rekvizitorji pridejo v vas z listkom in pravijo: toliko in toliko hektarjev krompirja si nasadil, pridelati si ga moral toliko in toliko meterskih stotov, v?led tega nam daš toliko in toliko. Če ti kaj ostane za tvojo družino, delavce, živino, seme, to nas rekvizitorje nič ne briga. G. ekscelenca je dejal: »Včeraj je bila pri meni deputacija iz Štajerske«. Da bUa je, kajti z gospodom ministrom je treba osebno govoriti, če hočemo, da kaj zaleže. Vlagali smo že interpelacije. A teh on ne bere. Ljudstvo mora v teh časih, ko je doma potreba vsake moči, ko imajo ljudje toliko dela na polju, hoditi na Dunaj, da se gospod minister zbudi iz spanja, in mu dokazovati, tam in tam se nam tako godi. Mi, ki tu zastopamo ljudstvo, smo vložili interpelacije. Ampak interpelacij ekscelenca ne berejo. Seno ln slama. Gospodje, ki nič ne razumejo, Kako brez glave je ministrstvo za prehrano postopalo s senom in slamo — iu minister je zato odgovoren — naj dokažem s kratko opazko. Pri prvi rekviziciji je bilo predpisano, naj se letos vzame polovica lansko leto rekviriranega blaga. Je li to ključ, je-li to kako načelo, je-li sploh kaj pameti v takih odredbah, posebno letos, ko je suša, in ko kmetje niso pridelali niti polovice lanske letine. Toda seveda gospodje, ki niso nikdar videli cena in slame, ki se sploh na kmetijstvo nič ne razumejo, ki pa imajo ravno najvažnejši resort opravljati v času vojske, ti gospodje izdajajo tako strašno pametne od-redoe, da slednjič iz tega nič pametnega ne pride. O b 1 e k e ni. V svojih interpelacijah smo opozarja« li na pomanjkanje blaga za obleke. Kar se tiče našega prebivalstva, toži, da so vzeli vso volno. V naših gorah je doma lepa ovčjereja. Bilo bi razumljivo, pustiti pro* ducentu toliko volne, kolikor je zase potrebuje. To pa seveda centrali ne ugaja. Id minister, ki je usužnjen centralam, ki ne stori ničesar proti njim, vkljub opominom tudi te stvari noče urediti. Producenti imajo pravico zahtevati, da dobe to, kar za svojo rabo potrebujejo in zato zahtevamo, da se našim ovčjerejcem pusti potrebna množina ovčje volne. Naši hribovci si iz ovčje volne sami delajo oblake. Menim, da bi vsled tega dandanes mnoge blaga po trgovinah ostalo na razpolago za druge sloje prebivalstva Pri dobavi usnja je naše kmečko prebivalstvo izpek stavljeno šikanam. Prešiče pri nas dev-Ijejo iz kože, kožo pa dajejo strojarju. Mislim, da bi morali to podpirati. Pri- ne« se to vrši nasprotno. Člary — štajerski namestnik. Na vse te zadeve, krivice in težave, ki jih mora prenašati spodnještajersko slovensko prebivalstvo, smo opozarjali svojega namestnika grofa Claryja v ne-številnih pismih, ustnih poročilih in tudi v interpelacijah. Toda tudi on »izjavlja, da bo vsekakor vse storil, da odpomore«. To nam pripoveduje vedno, položi listek na stran in pri »vsekakor« ostane. Take ostanejo iste nerodnosti in nerednosti, ia vsled tega smo tudi zadnjič proti temu po* stopanju našega namestnika pri posvete« vanju štajerskih poslancev odšli iz dvorane. Ne zahtevamo le, da se z vsemi enako postopa, zahtevamo marveč tudi, da se predpisi vestno izvršujejo. Zahtevamo pa tudi, da se s prebivalstvom pri rekvizicijah ne postopa- surovo, marveč dostojno. (Odobravanje.) Surovosti rekvizitorjev z na* šim ljudstvom. Le nekaj slučajev: V brežiškem okraju imamo žitnega komisarja Jantscher-ja, ki je rekel ženi Rade volje,« ' je rekel ravnatelj prijazno- -Kakor Bog zapoveduje, Mihajlo Filipič! Ostanite zdravi!« Mihajlo Filipič se je ozrl po praznih prostorih. Vse ljudi razen dveh stražnikov in svojega služabnika je bil odslovil. Zapo-vedal. je, da ga ne. smejo na noben način motiti. Šel je na delo. Do večera je hotel biti gotov; tedaj odpelje njegov vlak. « • » •.Ni bilo lahko delo, ki je je bil vzel Mihajlo Filipič na svoje rame. toda ravno on je b i pravi mož, da je izvrši. Lasten mu je bil talent pravega, rojenega kriminalista. Dočim so drugi s težavo iskali sledu, ga je on naravnost vohal in ko. ga jc našel, ni trpelo dolgo, da jc imel tudi krivce. ■ Te jc držal nato z žilavostjo, ki ni poznala usmiljenia. V svojem srcu ni bi) niti krut, niti usmiljenja poln, ampak le hladen. Deloval je. kakor natančni stroj. Gorje mu, k; bi prišel pod njegova kolesal Mihajlo Filipič je odložil svoj suknjič In st vrgel nad knjige ter omare, polne aktov. S pomočjo podatkov, ki mu jih je ntidila anonimna ovadba, mu ni bilo težko najti prave poti. Opoldne je prikinšl delo in si naroČil no svojem slugi skromno kosilce, ki je je zav2:l z izvrstnim tekom. Obraz se mu je svetil. Skoraj se je bil ©restrašil, ko je razkril, da so tako visoki doStojantveniki zapleteni v to zadevo... toda bil je veselo iznenaden. ,r Toda jasnih dokazov še ni imel. o In tako je iskal torej dalje, cel- popoldan, skoro do večera. Skoraj se je tresel razburjenja, ni počival, ni se utrudil, zraven se je pa potil. . k V mraku se je nenadoma izvil iz njegovih prs vesel klic, klic radosti. ■;[< Dokazi! ii Imel jih je. Našel jih je b!l med kopico listin, ki so ležale lepo nedolžno in čisto ena poleg druge, kakor bi bilo to nekaj najbolj naravnega na svetu. Mihajlo Filipič je skoraj zdihoval^ve-selja. . ; Poklical je služabnika in mu sj^snil rubelj v roko, ^ »Evo, Pavel — vzemi! Ker se je .vse tako dobro izteklo. Pridi sedaj, da te listine dobro poveževa in zapečativa! Potem mi pa poišči voz! Popeljeva se na kolodvor.« Ko je Mihajlo Filipič stopil v vo^ je pritiskal dragoceni zabojček naravnost k sebi. Niti za trenutek ga ni izpustil. Za? policijskega ravnatelja, ki ga je spremljaj, se ni niti zmenil. Sedaj, ko je imel dokaze v rokah, ga ta človek ni več zanimal; ravno-tako se ni več brigal za zaprte uradnike, ki niso prišli razen ravnatelja v tej stvari v poštev. Komaj da je Mihajlo Filipič naročil, naj jih obarže za enkrat 5e pod klju- čem, dokler ne pride končno odločitev iz glavnega mesta gubernije. »In ste,« je obotavljaje še vprašal policijski ravnatelj in škilil na peron, »ste kaj našli?« »Evo vam dokazov,« je odgovoril Mihajlo Filipič s tresočim veseljem in pokazal na zabojček, ki ga je z močjo pritiskal na svoje prsi, V tem trenutku je pripelial vlak. Postajenačelnik se je ločil od skupine moških, ki so stopili na vlak in stopil z vljudnim pozdravom k Mihajlu Filipiču, »Vaš voz, Mihajlo Filipič« je šepetal »ravno pripenjajo.« »Dobro, dobro,« je klical Mihajlo Filipič, površno pokimal z glavo in se poslovil. »Pojdi, Pavel!« • • • Mihajlo F:lipič se je zepet pripravljal, da se vozi celo noč, a to dmgo noč je bil pošteno truden in izmučen. Obenem ga je pa tudi skrbelo za dragocene listine, ki jih je imel seboj, kar ga je nekoliko vznemirjalo. Ko je odhajal v svoj oddelek, je rekel torej služabniku: »Pavel, ti ostaneš to noč pred vrati in se nc ganeš z mesta. Nihče ne sme vstopiti v ta voz, sicer pričneš takoj kričati!« Zaprl je duri, jih zapahnil, zazdehnil in si mel roke. Moj Bog, kako je bil klavern! Naenkrat je začutil v vseh ud'h, kcf« liko je ta dan delal. Bili so mu, kakor napolnjeni s svincem. In spanec je mogočno pritiskal na njegove oči. Vendar se ni mogel odločiti, da bi pri-vil luč, ne da bi se še enkrat ozrl na zabojček. Tu je ležal. Vzel ga ie v roke, ga ogledoval, ga tehtal. Smehljal se je, veselilo ga je. In še bolj ga je veselilo, če je pomislil, kakšne neprilike bo pripravljal onim, ki ga nimajo več v lasti. Zopet se mu je zazdehalo, zleknil se je in poizkusil pokaditi še eno smodko. Dasi ga je spanec mučil, se mu vendar ni hotel udati, ker je menil, da ga bo pripravil ob ves užitek, ki mu ga je nudila misel na uspeh današnjega dne. Tiho se je smejal sam pri sebi. Kolikokrat si je bil že naslikal v duhu uro, ko bo lahko vse poplačal onim, ki so ga želeli uničiti, Pravzaprav je bil že precej star in zdelo se je, da bo kmalu izrabljen. Za res, zadnji čas je bil, da se pripeti kaj nenavadnega, kaj v oči bodečega, kar bi z enim udarcem vrglo nanj svetlo luč! Proti volji bi morali postati nanj pozorni; Priti bi moral slednjič na površje, četudi bi se upirala cela vojska. Kako prijetno bi mu moralo biti potem pri srcu. ker bi vedel, da je prišel skozi le po svojih zaslugah, kljub vsemu sovraštvu in vsemu strahu mož, ki so lahko ponosni le na svoja imena Dimič iz Mosteca: »Če ne morete otrok frerediti, pa jih podavite!« (Ogorčenje.) o \& g. namestnik. Sedaj vč to tudi g. minister. Ampak surovosti se bodo vkljub temu nadaljevale (dr. Benkovič: Mož je bil odlikovan!}. Da, mož je dobil civilni križec 3. razreda za vojne zasluge. Še en vzgled. V Mariboru morajo kmetje od daleč voziti žito v Scherbaumov mlin. Žito prevzemlje neki Graf. Zgodilo pa se je, da je kmet ob 11. uri dopoldne pripeljal žito in gospoda Grafa ni bilo tam. Popoldne ob pol 2. uri bi bil moral priti, pa se je malo zamudil. No, in potem je bilo zopet prepozno, in gospoda Grafa sploh več ni bilo, G. Graf namreč ni imel časa prevzeti žita, in zato morajo kmetje cele ure daleč voziti žito. Proč s tujci! Pri naših glavarstvih so nastavljeni le tujci, ki postopajo z našim ljudstvom surovo in brezobzirno, česar ne moremo več dalje prenašati. Kličemo tukaj po pomoči, pa nam je ne daste. Dalmacija pred lakoto. Dalmatinski tovariši so me še prosili, naj opozorim Njegovo ekscelenco, da je za Dalmacijo sedaj pripravljenega nekai živeža na Reki; tam pa manjka ljudi in premoga za parnike, vsled česar blaga ni mogoče prepeljati, in Dalmacijo čaka v bližnjih dneh lakota. Za goriške begunce. V imenu svojih goriških tovarišev naj opozarjam gospoda m'n'stra in ga prosim, naj poskrbi za dostojno prehrano onim beguncem, ki se bodo sedaj vrnili domov. Pomagajmo Bosni! (Smrt za lakot o.) Prehajam na predmet, ki se ne tiče Štajerske in ne naših ožjih dežela, Dobivamo pisma in telegrame iz Bosne, kjer je prehrana še mnogo slabša kakor v Avstriji, in sicer zato, ker tam stoji na čelu vojaški gospod, ki se na gospodarstvo nič ne razume. (Medklici.) V Bosni celo leto traja lakota, letos sedem mesecev ni bilo kaplje dežja, nimajo ne sočivja, ne krompirja; prva žetev je bila silno slaba in Bosna in Hercegovina stojita že sedaj pred lakoto. Gosp. Sarkotič je bil sicer tukaj in je opozarjal na to. Nima pa dovolj ener-žije, da bi ukrenil potrebne korake za hitro pomoč. Bojimo se, da še bo v Bosni tako godilo kakor lani v Novopazarskem Sandžaku. Tam je lani — tudi tam stoje generali na čelu prehrane, tudi tam se prehranjuje vojaštvo — 1600 ljudi umrlo za lakoto. (Ogorčenje: Čuite, čujte!) Sicer ne moremo natančno vedeti, pač pa žalibog moramo sklepati, da letos ne bo umrlo le 1600 ljudi za lakoto, ampak jih bo umiralo riti tisoče in tisoče, če deželi ne pride kmalu pomoč. In s tem končam. (Živahno odobravanje. Govorniku čestitajo.) * * • Jugoslovanski in češki poslanci so vložili v današnji seji interpelacijo na ministrskega predsednika in justičnega ministra, kjer svarijo z ozirom na izjave ogrske vlade v včerajšnji seji ogrske zbornice pred tem, naj ne mešajo vlade krone v politične boje. Obenem pozivajo vlado, naj pojasni, kaj je obljubila in izjavila glede jugoslovanske in češke deklaracije. Debata se vrši o prehrani. Nemški ra-dikalci nastopijo proti Čehom in povzročajo viharne prizore. Govori minister Ho-fer. Izjavi, da izvirajo vse pritožbe o re-kvizicijah vsled tega, ker Avstrija toliko ne proizvaja, kolikor potrebuje. Na neki medklic poslanca Frante glede Nemči'e izjavlja minister, da nam pošlje Nemčija 4000 vagonov krompirja za preskrbo Tirolske, Predarlske in Solnograške. V razgovoru glede gospodarskega načrta pravi minister, da moramo kriti primanjkljaj z dovozom iz Rumuniie in Ogrske. Toda z-vil ni tol;ko bilo v Rumuniii, kot smo pričakovali; zato moramo štediti. Dalje brani minister centrale in njene uradnike. Po govoru dr. Korošca govori poslanec Jarc, katerega zanimivi govor priobčimo v celoti. Govorijo,poslanci Liebermann, Lasocki, Wohltreier, Schafer, Batta, Bradač 'n Friedmann. V kvotno deoutacijo sc izvoljo sledeči poslanci: dr. Laginja, dr. Fiedler, dr, Ellenbogen, Abrahamovicz, Fink, Fuchs, Evg. Levickij, Soukup, Urban in Waldner. Prihodnja seja v petek. Nemški nacionalci proti Slovencem. Dunaj, 21, nov. Znani celjski Markhl je vložil v seji zbornice dne 20. t. m. interpelacijo glede dozdevnega poslovenjenja državnih oblasti na Štajerskem in Kranjskem. V interpelaciii napada Jugoslovane glede deklaracije, ki je po mnenju inter-pe^nta naperena proti enotnosti in obstoju države. Napada 8'ovensko duhovščino g^ede narodnega dela med ljudstvom. Odbor za preskrbo grobov vojakov, na čelu ko'ega stoji minister Twardowski, je raznoslal v Ljubljano in na Štajersko samo slovenske tiskovine, vkliub temu, da so samo nemška dekleta v Ljubljani nabrala 3747 K O demobilizaciji je na seji socialnega političnega odseka predsednik Kuller predlagal, naj se demo-bilizacija tako-le izvede. Demobilizacija se izvedi splošno, ko bo izdano cesarjevo demobilizacijsko povelje, kakor le mogoče hitro, tako da bodo odpustili vojake domov po starostnih letnikih; prično naj z najstare;šimi letniki. Da se omogoči gospodarsko in pridobitno življenje, naj se odpuste prve gotove poklicne skupine podjetnikov in delavcev. Predlog so sprejeli. Sprejeli so tudi resolucijo, naj se pri demobilizaciji posebno ozirajo na avtonomne zastope in učitelje. Sove« čliie v Mmm žiro. Poslanci dr, Korošec, dr. Ravnihar, prof. Jarc, dr. Pogačnik in tovariši so vložili dne 21, nov. kakor sem včeraj že kratko označil, na celokupno ministrstvo interpelacijo radi prepovedi rabe slovenskih či-. tank na srednjih šolah. Začetkom leta 1915 je pričela gonja proti Sketovim oz. Sket-Westrovim slovenskim čitankam, ki so bile dotlej desetletja v rabi na naših srednj.h šolah. Pričal je to gonjo neki »Arbeitsaus-schuss der deutschen Hochschuljugend in Graz«; šla je preko zloglasnega ptujskega župana Ornigga ter našla svoje zavetišče v referentu za kranjski deželni šolski svet, dvornem svetniku vitezu Kal-teneggerju ter nemškem deželnem šolskem nadzorniku za Kranjsko Belarju. Na podlagi nekega naznanila, ki graja več beril v navedenih čitankah kot ne- oziroma manje patrijotičnih, ki se obrača proti prevelikemu povd.arku »slovenstva« in »slovanstva« v teh berilih, je deželni šolski svet po ini-cijativi omenjenih dveh gospodov prepovedal nadaljno rabo čitank na utrakvistič-nih srednjih šolah. Ta zaznamek, ki sta mu omenjena gospoda pregone tudi avtorja, se glasi v izvirniku tako-le: Ad Zl. 43 L. Sch. R. Pr, Beilage A. Verzeichnis der zu bemangelnden Stel-len in der Slovenska čitanka za V. in VI. razred srednjih šol III. verbesserte Aufla-ge. Klagenfurt 1903 (Neueste Auflage). Nato sledi seznam beril, v katerih se označa vsebina teh beril kot »Uebertrie-bene Prahlerei, Grosser Eigendiinkel, Auf-reizende Behauptung (Največ sveta otrokom sliši slave), grosser Eigendtinkel (sorodnost v duševnem razvoju slovanskih in grškega naroda), Grosse Selbstverherrli-chung dun Selbstiiberschatzung der Slo-venen (Koseskijeva »Vojaška«), Ueber-hebung (Parapatova »Narodna bramba«) itd. itd. Iz ocene, kakor nam jo prinaša ravnokar citirani zaznamek o posameznih berilih, je spoznati največjo animoznost, če ne sovražnost proti slovenskemu življu. Slovenec se ne sme ponašati s svojimi prednostmi, ne sme povdanti svojega sorodstva z ostalimi slovanskimi narodi, ne sme hvaliti svoje lepe narodne pesmi, ne sme povzdigovati svojih uspehov v zgodovini narodov, ne sme blagrovati svoje rodne zemlje, ne sme ugotavljati svojega udej-stvovanja v zgodovini avstroogrske monarhije, — sploh on ne sme biti Slovenec, am- j pak brezbarven državljan avstrijski. Temu brezmiselnemu in skozi in skozi nepedago-gičnemu stališču sledi slepo prepoved deželnega šolskega sveta — brez pomisleka in brez prevdarka. Vodi jo, kakor rečeno, očividno komaj zaželjeni trenutek, nastopiti proti narodu slovenskemu kot takemu. Kranjski deželni šolski svet je v seji 1. julija 1915 izmed sebe volil odsek, ki je dobil nalogo, da odda svoje mnenje o prepovedi, oziroma o razlogih, ki so vedli do prepovedi, (Sledi elaborat, obsegajoč okrog 70 strani). Interpelacija končuje: Podpisani poslanci stojimo na stališču prejkoslej, da je bila prepoved rabe čitank nepotrebna in nevtemeljena, da ta prepoved ni zasledovala drugega namena, kakor oblatiti ves narod slovenski, češ, da črpa svoja ne ali baje manj patrijotična čuv-stva že v šoli. Ta svoj namen pa skuša prepoved s svojo motivacijo doseči s tem, da podtika posameznim berilom tendenco, kakršne nimajo, ali pa ugotavlja kot greh in kot nedopustno učno tvarino, kar že po glavnih načelih, po katerih naj bodo sestavljene slovenske čitanke, ne more biti nedovoljeno. Spričo temu si usojajo podpisani poslanci vprašati visoko celokupno ministrstvo: 1. je-li pripravljeno poučiti se o zadevi? 2. je-li pripravljeno povzročitelje omenjene neosnovane prepovedi staviti na odgovor ter s tem dati zadoščenje upravičeno žaljeni slovenski javnosti? 3. je-li pripravljeno povzročiti, da pridejo Sketove odnosno Sket-Westrove slovenske čitanke zopet in to nemudoma v neomejeno rabo na naših srednjih šolah? Na Dunaju, dne 20, listopada 1917. Podpisani vsi poslanci Jugoslovanskega kluba. Posamezne dele interpelacije sc prinesemo. ; Poljska io nevlra ne države. Dunaj, 20. novembra. (K. u.) Poljski regentski svet je poslal 27. oktobra cesarju Karlu pismo, v katerem naznanja, da je nastopil svoje mesto ter sc še enkrat zahvaljuje za akt z dne 5. novembra 1916 in za cesarski patent z dne 12. septembra 1917. Enako pismo je bilo odposlano cesarju Viljemu, Poljskemu regentskemu svetu st& se nato dne 20. novembra izročila odgovora obeh cesarjev, ki pravita med drugim v soglasju: Delim z Vami prepričanje, ;da so dani na podlagi našlo-n i t v e na centralne države življenjski pogoji, ki jamčijo poljski državi bogat iprocvit in njenim državljanom blaginje miru, kulture in blagostanja, ter sem trdno ,prepričan, da je Poljska poklicana, v svobodni, samostojno izbrani zvezi z zapadnimi sosedi vstopiti v novo perijodo državne veličine, ter da bo na ta način pomemben faktor za razvoj Evrope v smislu zapadnih kulturnih idealov. mm h Novi francoski ministrski predsednik Clemenceau je podal 20. t. m. v francoski zbornici izjavo. Z veliko večino so mu izjavili zaupnico.Clemcnceau jc strastno zavzet za nadaljevanje vojske. Njegova izjava navaja: Prevzeli smo vlado, da vojsko s podvojenim naporom nadaljujemo. Predstavljamo se prešinjeni edine misli na neomejeno vojsko. Z vojaki živimo, trpimo, borimo se ž njimi, vsem se odpovejmo, kar ne pripada domovini. Skupno z vsemi našimi zavezniki tvorimo ncomajljivo skalo, zaporo, ki je ni mogoče prekoračiti. Molčeči vojaki v tvornicahv ki lahko rečejo i vojaki v strelskih jarkih, da. delajo vse za domovino. Storile so se napake; popravimo jih. Zločini so se zgodili proti Franciji;, hitro jih kaznujmo. Pokora se mora izvesti strogo po postavi. Od te dolžnosti nas nc odvrnejo oziri na osebe in ne politične strasti. Preveč francoske krvi se je že pre-. lilo. Slabost pomenja sokrivdo. Vse krivce pred vojno sodišče! Nobene pacifistične vojske več! Ne izdajalstva, ne polovičnega izdajalstva. Vojsko more ie vojska ubiti. Med dva ognja ne smejo naše armade priti. Cenzuro moramo ohraniti v spoštovanju do mnenja. — Izjavo vlade je zbornica sprejela s 418 proti 65 glasovom. Potem, ko so prečitali izjavo, je izjavil Clemenceau, da ni iskal moči. Če mu zbornica ne zaupa, naj pove, ker se mu itak bliža življenje koncu. Ne veruje, da bi zveza narodov končala vojsko, ker bi pristopu Nemčije ugovarjal, ker ne da ničesar na njen podpis. Moj smoter je zmaga. Socialistom je rekel: Vaše mišljenje je plemenito, ljudje, ki se bijejo hočejo mir; medtem ko se bijejo, se zbirajo socialisti in pravijo, da jutri pričakujejo pogajanj in da bomo jutri stali na pragu miru. Tako se narod le razoroži. Clemenceau je obljubil, da bo odpravil tajno diplomacijo in nastopil za neomejeno vojsko. V angleški zbornici LIoyda Georgeja j ostro napadajo radi znanega njegovega govora. Težko, da bi se mogel držati. Angleži proti Lloydu George. Rotterdem. »N. R. Courant« poroča iz Londona 20. t. m.: Za Asquithom,in Loy-dom George je dobil besedo admiral Me-ux, ki je rekel, da je ministrski predsednik razvil danes popolnoma drug načrt nego v Parizu; tam se je potezal za vrhovni vojni svet z neomejeno oblastjo, tu pa se izreka za sestavo centralnega sveta brez vsake obldsti. Nato so govorili še: Kapitan Weds-wood, ki je označil Georgeov govor za kla-vern umik od stališča, ki ga je bil zavzel v Parizu; vojni svet entente mora imeti popolno izvršilno oblast. Linch in Bringle sta imenovala Lloyd Georgeov govor ceneno retoriko; mož se je v vseh važnih zadevah dežele izkazal kot nedostaten in ker je tudi slab voditelj, je v interesu dežele, da čim preje odštopi. % Clemenceau vznevoljil Angleže. Amsterdam. Londonski listi se jeze na Clemenceau, 'ker je rekel, da morajo z ozirom na velike izgube italijanske armade na Angleškem brezobzirnejše rekrutirati in močnejše pritegniti angleško armado k obrambi zahodne bojne črte. Angleški listi se zato na Clemenceaua jeze, češ, da bi tako ne smel govoriti. ______________________ ' Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. novembra. Uradno: italijansko topništvo obstreljuje načrtoma kraje, ki leže na vzhodnem bregu rek« Piave. NEMŠKO URADNO POROČILO- Berlin, 21. nov. Veliki glavni stan: Položaj sc ni izpremenil. v X Močni sovražni protinapadi so na italijanski bojni črti med Piave in Brento začasno vzravnali položaj. Tudi na visoki planoti Sette Communi se je položaj vzravnal. Napadi, ki jih je zadnje dni oviralo neugodno vreme, sc bodo še lahko nadalje, vali. Angleži so naoadli v Artois, da raz-bremene Italijane. Prednje nemške črte so vzeli. Angleži se pripravljajo tudi pri St. Uuentmu na nove napade. Novi francoski ministrski predsednik Uemenceau je rekel, da se bo najbrže pozimi vojska v Italiji nadaljevala. Vrednost italijanskega denarja je ▼ zadnjih treh tedmh celo v Parizu in v Londonu močna padla. Luzzatti zato zahteva, da bodi tudi v finančnem oziru fronta zaveznikov enotna. Italijansko uradno poročilo. 29. novembra 1917. Na bojni črti Monte Tomba — Monte Monfinera. se )e besno nadaljeval boj, ki se je bil pričel ponoči od 17. na 18. t. m. Sovražnik je štirikrat prekinil obstreljevanje naših postojank na vrhu Monfinera. da vrže tja svoje množice. Naše čete so vselej nasto-pde in ga hrabro vrgle.. Naši oddelki so včeraj uspešno nadaljevali svojo delno olenzivo;. dne 18. in 19. t. m. smo med ofenzivo vjeli 306 mož, med njimi 3 častnike, zaplenili pet strojnih pušk in nekaj sto pušk. Pri spodnjem Piave smo na malem oteku nasproti Folina zaplenili tri strojne puške in veitko pušk. Naše obstreljevalne skupine so večkrat zadele sovražne čete, ki so korakale po cestah v dolini Piave v višini Onero. Ponoči so naši vodilni zrakoplovi vrgli veliko bomb na tabore sovražnih čet pri lore di Mostos (Livenza) m na okolico mostu pri Motte di Livenza. Most smo poškodovali; sestrelili smo tri sovražna letala. 20, novembra. Sovražnik je napadel zjutraj 20. t. m. pri spodnji Vojuši mostišče Ciflik Jcris. Po živahni borbi se je moral sovražnik umakniti, enega častnika in nekaj mož smo ujeli, 21. novembra. Včeraj so močno na celem pozorišču streljali s topovi. Na obali nas podpirajo kraljevska mornarica in an-glejki monitorji. Popoldne je sovražnik trikrat besno napadel Monte Pertica. severnovzhodno od Monte Grappa. Vselej smo ga s težkimi izgubami zanj odbili. Na Monte Tomba in na Monte Monfera pehota ni zopet nastopala. Naša letala so uspešno obstreljevala; prestala so več borb s sovražnimi letali. Dve sovražni letali smo sestrelili. Borbe na M severa. Ljuto so se bili za 870 niitrov visoko goro Tomba, ki tvori ključ do ravani iti do vojnih cest v Bossago in Montcbelluno. Italijani se morajo korakoma umikati. xCorriere della Sera« poroča, da so pričeli pošiljat'' na bojišče prve oddelke ranjenih častnikov in vojakov. PoJoSaj v Italiji zboljšan. Baselj, 21. nov. Clemenccau je izjavil, j da se je položaj v Italiji izboljša). General Foche bo izdelal skupen načrt. Pri Piave. Francoski vojaški krilila pišejo: Položaj pri Piave se nekaj dni ni izpremenil. Italijanska fronta je zdaj v tri odseke razdeljena. Prvi odsek gre od prelaza Stilfser do Gardskega jezera, drugi od Gardskega jezera do Piave. Drugi odsek je najvažnejši. Tretji odsek Piave — Jadransko morje. Italijani se zopet razburjajo. Lugano, 21. nov. (K. u.) Italijansko časopisje se zopet razburja in piše, da napovedujejo ujetniki nov naval avstrijskih in nemških divizij, katerih število cenijo danes na 80, in o dohodu težkih topov. Trevizo Italijani izpraznili. Lugano, 2!. novembra. Civilisti so Tre-vizo izpraznili. Pohvala železničarjem. Dunaj, 20 nov. (K. u.) Načelnik generalnega štab '.zda! okrožnico železni-čarskim upravam, ki pravi med drugim: Železničarji v Alpah so se pri razvrstitvi čet proti Italiji zopet zelo požrtvovalno odlikovali. Izporočam jim zahvalo cesarja. Zmage so se slavno tudi železničarji udeležili. Knez Wales ra italijanskem bojišču. Lugano, 20. novembra. »Giornalc d' Italia« poroča, da je prišel knez Wales k angleškim četam na italijanskem bojišču. Italijanska meja zopet odprta. / Brig, 21. novembra. Italijansko mejo so v sredo zopet odprli. Republičanski pokret v Italiji. Gen!, 21. nov. Neuspehi Italijanov so narod proti vodilnim osebam zelo razlju-tili. Republičanske stranke izrabljajo položaj proti kraljevski rodbini. Zavzemajo se za republiko. Agitacija se vsak dan bolj širi. TT Pri VojBši. Dunaj, 20. novembra. (K. u.) Vojni tiskov, stan: Napad bosensko-hercegovskih lovcev na italijansko mostišče pri Ferras ob spodnji Vojuši se je končal s popolnim uspehom, izgube so znašale: 1 mrtvec, 2 ranjenca. Bi m zahiu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. nov. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na Flandrskem se je oživel ogenj od poldneva pri Dixmude in gozda Houthoul-ster do Bacelaere med Poel. Med Cappele in Passchcndaele je bil tudi včeraj zopet zelo besen. Močnejše so streljali tudi na več mestih v Artois, kjer so napadale sovražne poizvedovalne čete; napade smo odbili. Med Arrasom in St. Quentinom je uvedel močan topovski boj angleške napade; glavni sunek je bil naperjen proti cestam med Bapaume in Peronne. Tam so nameravali prebiti naše postojanke v smeri proti Cambrai, s krajno omejenimi smotri so napadali severno in južno od glavnega pozorišča pri Riencourt in pri Venahuille. Med Fontaines les Croisilles in Ričncourt ni mogel sovražnik čez našo najspredneišo črto prodreti. Na mejdanu se je posrečilo sovražniku, da je v obrambi mnogoštevilnih ©klopnih voz pridobival tla. Sunek so ujele naše rezerve v zadaj ležečih postojankah. Kraji v bojnem odseku, med drugim Gnaincourt in Marco-ing, so ostali sovražniku. Vzidani material smo deloma izgubili. Južno od Venahuille se je zrušil napad angleške brigade z velikimi izgubami za sovražnika. Pri in južno od St. Quentina se je od časa do časa dvignil topovski in boj z minami. Severno od Alaincourta smo zvečer odbili napad Francozov. V bojnih odsekih so močno streljali do polnoči; ogenj jc potem ponsbaval; danes zjutraj so pričeli pri Riencourtu zopet močno streljati. Bojna skupina nemškega v cesarjeviča. Severnozahodno od Pinona in vzhodno od Craorja so se močnejše borili. Na vzhodnem bregu Moze smo odbili danes zjutraj irancoski napad pri gozdu Chaume; podnevi se ni streljalo. Berlin, 21. novembra zvečer. Na bojišču jugozahodno od Cambrai je Anglež od opoldne dalje iznova napadal. Borbe se še bijejo. Popoldne so pričeli Francozi na bojni žrti od Craone do Berry-au-Bac močno napadati. Darujte za Ur. Krekov sponi! Darovi naj se pošiljajo na naslov: Odbor za dr. Krekov spomenik, Ljubljana. Bržavliaaska vojska v issi Ljenin za premirje. 1 Haag, 21. nov. Balkanski dopisnik lista x Times« poroča, da jc Ljenin xt. m. brzojavno predlagal vsem vojujočiift ie državam, naj f/.denejo trimesečno prehiirje. Anarhija na Finskem. j Stockholm, 20. novembra. Glasom vesti iz Torneie je zavladala na Finskem enaka zmeda kakor na Ruskem. Vrše se nasilja in spopadi med meščanskimi življi in socialisti. Socialisti so sklicali stari deželni zbor, ki je potrdil proglas fiflfeke samostojnosti in uvedbo osemurnega delavnika, toda meščanske stranke priznavajo le novi deželni zbor. V Torneji izvajajo socialisti nasilja tudi proti konzulom in častnikom ententinih držav, Rusi se umaknejo iz vzhodne Galicije. Lvov, 21. nov. Iz Tarnopola poročajo, da se Rusi pripravljajo, da zapuste še zadnji zasedeni mesti v vzhodni Galiciji: Grzymalow in Skalat. Predpostojanke so že prostovoljno izpraznili. j Rusija demobilizira. Kodanj, 21. povembra, Novi ruski vojni minister je odredil, da se vsi 401etni nemudoma odpuste iz armade. Ukaz se že izvršuje ter so vlaki prenapolnjeni na dom vračajočega se moštva. To odredbo smatrajo za začetek sistematične ruske demo-bilizacije, < Zakai fc Kerenskij pobegnil. Stockholm, 21. novembra. (K. u.) »Po- litSken« poroča iz Torneje, da so nameravali kezaki prijeti Kerenskega, da M ga bili izroči!) revolucionarjem. Kerenskij je pa preoblečen v mornarja ušel. Radi splošne stavke ne izhajajo na Finskem nobeni časooisi, le v Helsingforsu in v Uleabcrgu izdajajo za stavkarje list. Aretirani veliki knez. Stockholm, 21. novembra. Velikega kneza Pavla Aleksandroviča so zaprli. Odpust 40letnih. Kodanj, 21. novembra. »Novoe Vrem-je« poroča: Novi vojni minister je odredil, da bodo vsi 40letni, ki služijo v ruski armadi, nemudoma odpuščeni domov. Bazna poročila. Povišanje davka na sladkor. Dunaj, 21. novembra. Danes je predložen zakonski načrt glede povišanja davka na sladkor. Zakon naj stopi v veljavo 1. grudna. In sicer se voorabna oddaja oo-viša za 100 kg na 54 K (doslej 38 K). Država dobi s tem v letih miru 75 do 80 milijonov kron več dohodkov. Zapora na morju se zopet, razširi. Berlin, 21. novembra. V/olffov urad poroča: Nemška vlada je poslala zavezniškim, nevtralnim in sovražnim državam obvestilo, da se v dopolnitev zaporne izjave z dne 31. januarja 1917 in 22. novembra 1917 zaporno območje okrog Anglije in Francije razširi in ustvari novo zaporno območje okrog sovražnega opiraU-šča na Azorih ter v Sredozemskem morju pritegne v zaporno območje tudi do sedaj prosti kanal na Grško. "V spomenici izjavlja nemška vlada, da je bila prisiljena h gornjemu koraku po čim dalie hujšem nasilju in pritisku' sovražnih vlad na nevtralce v svrbo | poostritve izstradalne blokade Nemška trgovinska vojska na. morju je napefrjena proti sovražnemu in sovražnikovim -koristim služečemu ladijskemu prostoru.- Amerika vpoklicala nadaljnih 9 milžjfonov moz. f Washington, 21. nov. Vlada jc vpoklicala še ostalih 9 milijonov mož v vdj&šfco službo. Ameriška državna sodišča zaplenila^ carjev denar. § NewvOrk, 20. nov. Reuter: Dii&.vna sodišča so zaplenila v neki pravdi sproti bivši ruski vladi 2,800.000 dolarjev c^jeve gotovine. ot cesarski onieinic-. Dunaj, 21. Cesar in ccsarica obmejnih pokrajin prihitela na Duns se poklonita spominu pokojnega vi ja. Na potu iz Laxenburga na Duna||jima je prebivalstvo prirejalo navdušenegova-cije. Kjerkoli se je prikazal ccsarski avto, so Dunajčani viharno pozdravljali cesarsko dvojico. V dvorni kapeli sta ||esar in cesarica prisostvovala črni sv, mi&i za pokojnega cesarja. Po vseh dunajski^, cerkvah so se vršile črne sv, maše. V votiv-ni cerkvi je bila slovesna vojaška črna sv, maša; katero je opravil škof Bjelik. f udi iz vseh deželnih glavnih mest dohajajo poročila b obh&janju smrtne obletnice Franca Jožefa I. Oarski državni zDor. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 21. nov. Današnja seja ogrske zbornice se je vršila v znamenju napadov na Čehe, Jugoslovane in avstrijsko vlado. Ministrski predsednik dr, Wekerle je izjavil z ozirom na tozadevne interpelacije, da je dobil včeraj od avstrijskega ministrskega predsednika zagotovilo, da ni v nikaki zvezi z napadi na ogrsko državno polovico v avstrijski zbornici. Obenem sporoča, da je predložil cesarju posebno spomenico, v kateri ga opozarja na nevarnost čeških in jugoslovanskih stremljenj. Izjavlja, da je pooblaščen povedati, da je cesar z vso močjo proti onim stremljenjem, ki so naperjeni proti nedotakljivosti Ogrske. (Ploskanje in klici: Živijo kralj!) Dnevne novice. -f Vrhnika za deklaracijo. Občinski odbor vrhniški jc v svoji seji dne 18. novembra 1917 soglasno sklenil naslednjo resolucijo: 1. Občinski odbor vrhniški odobrava in pozdravlja združitev vseh slovanskih poslancev v jugoslovanskem klubu na Dunaju. 2, Pridružuje se klubovi deklaraciji z dne 30. maja 1917 z odločno zahtevo samostojne in neodvisne države jugoslovanskega naroda pod vlado Habs-buržanov. 3. Z veseljem pritrjuje ljubljanski izjavi zastopnikov vseh naših političnih strank, ki so se pod vodstvom presvetlega g. knezoškofa dr. Jegliča dne 15. septembra t, 1. izrekli za skupno delo na podlagi narodnega programa in mirovnih stremljenj papeža Benedikta XV. 4. Jugoslovanskemu klubu izraža svoje najgloblje sožalje ob prezgodnji smrti našega častnega občana in največjega Slovenca ter izrazitega Slovana dr. Kreka, V njegovem duhu naj se vodi politika složno in odločno naprej do zmage. Zadevni sklepi naj se odpošljejo Jugoslovanskemu klubu, presvetlemu knezoškofu in obema slovenskima dnevnikoma v objavo. — Županstvo na Vrhniki, dne 20. novembra 1917, -f Borovnica za jugoslovansko deklaracijo. Glede na deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 je občinski odbor v Borovnici izrekel v svoji seji sledeče: S svojo deklaracijo od 30. V. 1917 so nam naši državni poslanci govorili prav iz srca, Zato jim izrekamo svojo posebno zahvalo in zaupanje, ter jih prosimo, da neomajano vztrajajo na tej poti, dokler ne bo naš rod na svoji zemlji svoj gospod. Za dr. Krekovo ustanovo je daroval občinski odbor 400 kron. — Županstvo v Borovnici,- dne 18. nov, 1917. + Nerazumljiva vest. »Hrvatska Država« je prejela iz Sarajeva brzojavko, da je podal nadškof dr. S t a d 1 e r v »Hrvatskem Dnevniku« izjavo proti jugoslovanski deklaraciji z dne 30 .majnika. Benko-vič in Gavrič sta vsled lega izstopila iz uredništva »Hrvatskega Dnevnika«, — Mi prinašamo to vest kot časnikarji. Ali je resnična ali ne, bomo kmalu izvedeli iz »Hrvatskega Dnevnika« samega, katerega še nismo prejeli. Opozarjamo pa, da se je nadškof dr. Stadler opetovano izjavil za deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Zato se nam vest o njegovi izjavi proti deklaraciji zdi nerazumljiva", — Imenovanja. Za podpolkovnike so imenovani majorji 17, pp,: Karel Jiinger, Julij Melzer, Josip Tedesco, Karel Zeller, Vinico Novak, Peter Šafran, — Za stotnike so imenovani nadporočniki: Čižek Henrik, 6. bos.-herc, lov, baon; Kobi Josip, 7, sap, baon; Triller Anton, 47 pp. —- Za nad-poročnike so imenovani poročniki: Grab-ner Matija, 17. pp.; Černe Hugon, 87. pp.; Narobe Aleksander, 59. pp.; Samec Oton, 2, p. tir. ces. lovcev; Pajk Franc, 97. pp.; Narobe Franc, 59. pp,; Gerden Anton, 17. pp.; Dolinšek Oton, 4. bos.-herc. p.; Ka-stelec Pavel, 84. pp.; Mašek Josip, 5. bos.-herc. lov. baon. — Za stotnika v rezervi je imenovan nadporočnik v rez. Hojnik Ri-hard, 1. bos.-herc. pp. — Za nadporočnike v rezervi so imenovani poročniki v rezervi: Stoječ Rajmund, 17. pp.; Janušič Ivan( 20, lov. baon; Doležal Ivan, 7, pp.; Turek Tomaž, 87. pp.; Badiura Rudolf, 27. pp.; Brzin Karel, 27. pp.; Vidovic Miroslav, železniški polk; Teršar Josip, brzojavni polk; Samec Franc, 9. pion. baon; GokiČ Robert, 27. pp.; Hafner Vladimir, 87. pp.; Pavlov-; šek Klement, 22. pp.; Malešič Matija, 22. pp.; Berce Ivan, 7. pp.; Pretncr Oton in Arnejc Viktor, oba pri 17. pp.; Maček Josip, 7. lov. baon; Bitenc Martin, 1. bos.-herc. pp.; Novak Ferdinand, 7. bos.-herc. lov. baon; Dujc Alojzij in Prade Josip, oba pri 97. pp.; dr. jur. Sajovic Rudolf, 27. pp.; Beligoj Oton, 4. polk ces, tir. lovcev; Šim-nic Miroslav in Svoboda L., oba pri 27. pp.; Majerle Mirko, 70 pp.; Božič Srečko, 1. bos.-herc. pp.; Pajnič Anton, 53 pp.; Kramar Rudolf in Ropič Edvard, oba pri 27. pp. — Za stotnika je imenovan nadporočnik 13. težkega havb. oddelka Smole Leon, — Za nadporočnika je imenovan poročnik Božič Franc, 36. polj. top, p.; Kelc Franc, 6. polj. havb. p. Odlikovanja. V drugič je dobil vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči nadporočnik 28. poljskega topniškega polka Ivan Juvanc. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik Adolf Mahorčič. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 3. gorskega topniškega polka Robert Kržižek in poročnik 2. gorskega strelskega polka Erih Lilleg, pri 50. pšepolku. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil farmacevthi praporščak 8. sanitetne stotnije Stanko Hočevar. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1, vrste so dobili: titular-ni narednik 7, pešpolka Moravek Andrej, četovodja 47. pešpolka Marinšek Franc, lovca 9. lovskega bataljona Juric Franc in Pečar Albert, pionirja 3, pionirskega baona Hren Franc in Sadar Anton, praporščak 97, pešpolka Rubeša Josip, kadetni aspirapt Sever Franc in titularni nadlovec Mihelič Ivan, oba pri 9. lovskem baonu, predmoister 28, poljskega topniškega polka Buršič Franc, — Odlikovanja pri 87. pešpolku. V drugič sta dobila srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste četovodja Žgank Josip in pešec Lah Franc. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: štabni narednik We-ber Franc, kadetni aspiranti: Gregi Ed-mund, Hundsberger Ivah, Korošec Peter in Šmid Viljem; tit. naredniki: Požičnik Franc, Gorečan Kari, Pavlin Vincehe in Planine Jožef; četovodje Skrbinšek Fr., Matul Jožef, Jug Valentin in Kuhar Fr,, Klučar Luka, Ritenfek Matija, Baš Jakob, Cerkovnik Jožef, Leben Franc, Puhalj Jožef in Tertinek Roman; tit. četovodji: Ge-hert Alojz in Vipotnik Franc; enol, prost, desetnik Lukman Franc; desetniki: Roš Franc, Maček Ivan, Ivanuša Ivan, Klako-čar Karol, Černe Ivan, Ameršek Martin, Eker Franc, Korošec Martin, Potočnik Jožef enol. prost. tit. desetnik Babošek Ivan; tit. desetnik Hostnik Alojz; poddesetnika Maučič Ernst in Brukner Ivan, tit. poddestnika Kepa Štefan in Potočnik Fr.; pešci: Ribič Ivan, Kamenik Franc, Cetin Ivan, Čestnik Martin, Gracner Franc, Mihael Hliš, Jurgec Mihael, Krivec Ferdinand, Medvešek Alojz, Mernik Leopold, Novak Franc, Pavlin Josip, Ravter Anton, Volčainšek Anton, Vrečar Jernej in Vu-zem Jurij. Skrajna predrznost In nesramnost. Dne 20. novembra t. 1. je sklicalo okrajno glavarstvo v Kamniku vse župane iz okraja na shod v Kamnik, Na tem shodu je nastopil kot glavni govornik neki Planinšek, glavni agent nemške zavarovalnice »Fe-niks«, V svojem dolgem govoru je med drugim na široko dokazoval, da Slovenci nismo zreli za samostojno državo. Ta agent, ki ima mastne dohodke od našega ljudstva, saj se sam rad pobaha, za koliko milijonov se je naše ljudstvo pri »Feniksu« zavarovalo, nastopa proti najsvetejši naši stvari. Ker Planinšek skoro gotovo roma od glavarstva do glavarstva, priporočamo "-'oanom, da mu primerno odgovore. n:ca zagrebške Hrvatske barke zvišala plače svojemu ura^ništvu za 70 odstotkov (prej že za 45 odstotkov), in sicer z veljavnostjo od J. oktobra letos. Mrlič v morju, 19. t. m. so opazili v morju b'izu nomo'a Sv. Karla v Trstu p^-vajoče truplo. Potegnili so ga na suho in dognali, da je utoolenec vojni pomorščak. Te dni sta zmanikala dva vojafra vojre mornarice in e^ega '^m^d nju so spoznali v utonljen^u. Ne vedo, da li se je zgodila nesreča ali pa samoumor. 2070 kg petroVa so ukradli poneči 15. t. m. ra grajeni kolodvoru neznani zlikovci nekemu trgovcu. Izginili so brez sledu. fim novce. Vsako leto eno kraljestvo. -Dailv Mail« je, govoreč o odpotovanju an.i.;lešk;n ministrov in generalov v Italijo, zapisala te-le besede: Nemčija uničuje vsako leto po eno kraljestvo. Leta 1914. je uničila Belgijo, leta 1915. Srbijo, leta 1916. Ru-munsko in leta 1917. je orišla vrsta na Italijo. Zavcn'ki pa vsakikrat obetajo pomoč in vsak;krat jo nošljeio preoozno. Bel kruh v Budimpešti. Od četrtka oddaiajo v Bud'mPešti bel kruh iz fine moke. Cena je pri peku 1 K 30 vin., v kavarnah in gostilnah 10 vin. komad (7 dkg). Itali;anski ujeti častniki. Na Hohen Sa'zburgu bodo internirali 300—400 u etih italijanskih čas'p;kov, Proti tem odredbam vo;ašk:h oblasti je protestirala mestna občina v Solnočradu ter onozariala ori tem na nevarnost požarov. Protest izraža začudenje, da se italijanski ujetniki ne inter-nirajp v taboriščih Gredig, kjer je prostora zadosti. Istrska, hercegovinska in dalmatinska deqa v Hrvatski. Deca, ki je v svrho pre-hraine porazdeljena po Hrvatski, se v do-glednem času ne bo vrnila v svojo domo-vipo. Osrednji deželni odbor na Hrvatskem se je pobrigal za to, da more ta deca brez ovir hoditi na Hrvatskem v šolo in šole taip dovršiti. Pri tem ga podpira predstojnik oddelka za bogoslužje in nauk Milan Roje, Smrt odlične angleške pisatelice v Jadranskem morju. Na otoku Korčuli v Dalmaciji so potegnili iz morja truplo dame. Po dobro ohranjenih pismih, pisanih v angleškem in francoskem jeziku, so dognali, da je to Mrs. Alice Askew, slavna angleška pisateljica, ki je notovala na angleškem parniku s Krfa. Parnik je bil na morju torpediran in ona je našla smrt v Jadranskem morju. Bankovci v burji. Antonija Stradi iz Kopra je 14. t. m. prišla v Trst po opravkih. S seboj je imela 55.0 K v bankovcih po 10 in 20 K in eden za 50 K. Ta denar je nezavit spravila v nedrije. Medpotoma so ji pa bankovci počasi zlezli pod pasom nizdoli in ko je prišla na trg Ponterosso. so jeli drug za drugim leteti od nje. Za nio je šla neka Roza B., ki je začela bankovce lepo tiho pobirati. Tedaj pa potegne burja in bankovci sfriie po zraku. Priskočili so postrežliivi ljudje, lovili bankovce in jih izročali Rozi B., ki jih je z veseljem sprejemala. Tedaj se obrne tudi Antonija Stradi, potiplje v nedrije in zastoka: njene bankovce je nosila burja po zraku. Hiti nazaj, išče, pripoveduje. Ljudje so ji pokazali žensko, katera je pobirala leteče bankovce. B. je šla sedaj takoj na policijski urad in izročila 220 K. Vmes pa ni bilo edinega 50 kron-skesra bankovca, a med radovedneži, ki so sledili obema ženskama, je bil tudi nekdo, ki je bil našel prav ta bankovec in ga izročil B. Seveda se je oglasil in sedai se je začelo za B. ostro izpraševanje. Kmalu je bila v zagati in med solzami in prošnjami ie izročila še 230 K. Lastnica je torej dobila nazaj 450 K, ostalih sto je pač odnesla — burja. Koliko velja za zimo moški? Poznejšim rodovom v občudovanje in sedanjim za spomin naj konstatiramo, koliko stane, ako se hoče moški obleči za zimo in to po srednjih cenah, ki se blišče po izložbah ljublianskih trgovin. Evo jih: Obleka, t. j. hlače, suknjič in telovnik 300 K, čevlji 85 kron, klobuk 20 kron, suknja 300 K, spodnje zimske hlače 28 kron, triko jopič 28 kron, srajca 18 kron, ovratnik 2 kroni, ovratnica 4 krone, nogavice 18 kron, rokavice 12 kron in robec 1 krono. Skupno tedaj 816 kron za enkrat obleči in to iz mnogo slabšega blaga, kakor preje! Povdarjeno pa bodi, da so te cene račun-jene za nižji stan in se prodaja po takih cenah le »pofel«. Z ženskami je seveda še mnogo slabejše. In kaj poreče k temu komisija za presojevanje cen? Nič! Potrdi jih, »ker je vse drago«. Blagor mu, kdor ima družino in letno plačo, ki niti ne dovoljuje, da bi sebe in svojce s celoletnim zaslužkom samo enkrat oblekel! Pa brez ur, verižic in prstanov. In kje je živež? Zares krasni časi, krasne razmere — pa le za producente, tovarnarje in trgovce! Da, da, Bog ne daj biti pacifist! Dijak išče Sv. Petra cesta, Ljubljana, štev. 78. se proda. Več se izve: Brdo pri Viču St. 21. 2992 mštrukeije pri boljši rodbini. Ponudbe pod INŠTRUKTOR na upravo lista. v mestu. — Naslov pove uprava liste pod št. 3006. V najem se vzame takoj v bližini Dunajske ceste suho i»ww (šupa ali hlev) za shranjenje praznih zabojev. Ponudbe na FR. DERENDA, Dunajska cesta 20. 3002 BzgubUena Is bila ■lajata teasfta leairtiu •i večjo vsoto denarjn, v soboto 17. t. m. na ve« černem gorenjskem vlaku v kupelu 11. razreila, in sic.er do Kranja ali pa v Kranju na kolodvoru. Naiditelj so prosi, da jo odda proti nagradi na Tižasul ccsli st. 13, I. nadstropje. 300S KSSM2H Voov£cvaialca n živino v Lilijam Dunajska cesta št. 21) išče s 1. decembrom prekajepalca Išče se obstoječe iz 2 ali 3 sob, kuhinje, jedilne shrambe, podstrešja in kleti, če mogoče z električno razsvetljavo za 1 februar 1918 ali Se preje. Ponudbe pod Mirna stranka na upravo Slovenca. 3004 iiiiiiuiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiimiiiiiiii- I Državni potatt, 33 let star, všečne zuna- § ■ njosti in zdrav, s par tisoč krona- f i mi, išče v svrho ženitve dekle ali f I vdovo s posestvom. Sicer je pa 1 I giavoi pogoj zdravje in značaj. Po- | j sredovanje se ne odklanja. Dopisi i j s sliko in naslovom naj se pošljejo 1 pod »Tajnost zajamčena 3014« na | j upravo Slovenca. I 5 s i * 7s M izide krasno opremljen slovenski z naslovom 8975 SSoDeoski ujsiak. Sestavil in založil Jan. N. Jeglič. Neobhodno potrebna knjižica za vsakega slovenskega vojaka. Slovenski vojaki, segajte po svojem koledarju, prvem te vrste na Kraniskcm; soproge, sestre, hčere, ne pozabite za svoje drage omisliti knjižico, ki jo vsak vojak nujno potrebuje. Zelo primerom za darilo! Dobiva se v Kafo3. Sukoargtf v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 20 v. »'.toč Zahvala. tvlc dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrt! j). ■;•■■ ia Josipa Verbtta zasebnika, za krasno cvetje, zlasti pa preč. oo. frančiškanom in gospodom pcvccm s!, pevsk. drus'.va »Ljubljanski zvon« za prekrasne in ginljive žalostinke, kakor tudi vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti, najsrčnejšo zahvala. V LJUBLJANI, dne 21. novembra 1917. (Sioboko SaSiroSE ostal*. SLOVENE^ .dne a i ~ A||%IJ|M razrušene Gorice in različne raz. SSLlSSSfi" " giednce podrte Gorice. Velika zaloga umeuiišklh kart za 15—18 iu 20 K za 100 komadov. Naročila se prosijo na naslov: ANTON PFflTOT, Gradec, Roseggarhaus ? Izgubila ? se je včeraj zvečer v Prečni ulici ročna torbica z srednjo vsoto denarja in in z več ključi. Pošten najditelj je na-prošen, da takoj odda na državno policijo kijuče, denar si lahko obdrži zase. oženjen, vojaščine prost, išče mesta. Naslov se poizve pri upravi lista pod štev. 2985. Prazne vreče vsake vrste, sisJse «3©bG, kumno, janež in druga serneua kupuje vedno in V vsaki množini in plačuje po najvišjih dnevnih cenah firma: J. KUŠLAN, KRANJ. Gorenjsko. 3089 Glasovlrje, i > planine harmonije in1 orhestrijjone < Si Kmetetz Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. ) Prodam, evcnt. tudi zamenjam za seno "5 breiih kobil in večjo množino več in manj rabljenih konfskrh komatov vsake velikosti. Ena kobila, težka, — stara 4 leta, „ „ težka, — „ 7-j let, „ „ srednje težka, „ 9 let, „ lahka, — „ 9 ,let, „ ' „ lahka, — „ 10 let. Košsnina, c. kr. poštni lilevar itd.,! Kolodvorska ulica St. 6, Ljubljana. 2996 Dva zanesljiva Učenec s za kovaško obrt (tudi beguncc) sp Sprejme pri JOSIP FLANDER, kovaški , mojster, Železniki, Gorenjsko. Sukanec 1 dobavlja naglo in proti nizki proviziji I. V. Hajdaš, Bedekovcina (Hrvatska). Večje Steollo iz gozda, ki se sedaj prireja za njivo, raz-ne velikosti, primer- nih za sa^^slž božična drevesca, je ceno naprodaj. Kdor bi jih želel prevzeti v nadrobno prodajo, pri kateri bi imel lep zaslužek, naj poizve naslov pri upravi Slovenca pod št. 2988. SZ fokoš sprejmeta za naše rud- niško obratovanje v trajno delo. Prijave (tudi od strani vojakov) raj se pošiljajo na rudnik ŽlORip arcfcra, So. Hsia pri Triifte, Gsreej. Naročajte »SLOVENCA! »»» Zahvala. Za vse blage dokaze tolažilnega sočutja, ki so nam bili izraženi ob nenadomestni izgubi nage iskrenoijubljene, nepozabne in predobre soproge oziroma nad vse skrbne mamice, gospe. Molzije Blaznlk se vsem sočustvujočim presrčno zahvaljujemo. Najtopleje se zahvalju. jemo čast. mestnemu župniku pri sv. Jakobu, fr. Barletu za toiažilen obisk, dalje nnčelniku trgovskega gremija g. Iv. Samcu, ter gospodom trgovcem za obilno udeležbo ter vsem darovalcem za ljubeznive krasne vence, sploh vsem, ki so spremili nepozabno nam. blagopokojno k večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne 22. novembra 1917. Št. 15.932. Nakup iz kranjske in štajerske dežele ima vsled pooblastila zastopništva za sadno preskrbo in c. kr. urada za ljudsko prehrano ,GEOS' na Dunaju — edinole tvrdka: |yJ ^Mt nas|f Jj^jp CENE, postavno-oblastvene, solidno najvišje in za brezhibno, zdravo, pritoa-blago stavljene. Za odposlatev se preskrbi uradno prevozno dovoljenje od oblasti za sadno preskrbo in c.kr. urada za ljudsko prehrano ,GEOS'. — Orehi se smejo razpošiljati le z oblastveno označenim prevoznim dovoljenjem. 2994 Kostanjev, hrastov in lov le; kupi vsako množino franko vagon Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen. 136 Naš najstrupenejši sovražnik je pognan čez meje naše države, naša zemlja je osvobojena in širne ravnine sovražnikovega ozemlja so zasedene! Kaj to pomenja za Kranjsko in za njeno prcstolico, o tem vam ni treba govoriti! Za dosežene uspehe smo dolžni hvale svitlemu svojemu vladarju, ki se je vitežko postavil na čelo zmagonosnim svojim armadam, hvale smo dolžni njegovim izbornim vojskovodjem, zahvalo dolžujemo vojakom, ki so kot zid stali pred nami, braneč naše življenje in naše premoženje, zahvalo predvsem tistim junakom, ki so žrtvovali za nas svoje življenje ter s svojo krvjo rosili avstrij sko, kakor tudi zemljo pohlepne Italije. Ta zahvala je naš dolg, naš častni dolg, ki se mora brez odloga poplačati! Poplačamo ga najbolje, če podpišemo sedmo vojno posojilo in tako df žavi pomagamo, da nadaljuje svoje zmage ter kmalu doseže spodoben in pra vičen mir! S podpisom tega posojila uvrstimo se med bojevnike za trdno državo, ka kor so Vaši očetje, bratje in sinovi na bojnih poljanah! Zberimo vse pasa mezne moči za veliki, namen! Še noben poziv na dolžnosti Ljubljane ni imel praznega odmeva, zategadelj računam, da bo vsak izmed vas v polni meri zadostil svoji dolžnosti! Someščani, podpisujte sedmo vojno posojilo! V LJUBLJANI, dne 19. novembra 1917. Župan: Dr. Ivan Tavčar l. r. Ljudska posojilnica reg. zadraga z neoin. zavezo v Ljulitjaiii sprejema prijave na sedmo 5i/2°/o avstrijsko vojno posojilo po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 100*—: I. davka prosto W amortizacijsko državno posojilo K 91 "54. II. davku prosto 5 K dne l. avpsta 1920 vračljive državne zakladnice K 94"—. Vrednostni papirji avstrijskega vojnega posojila se sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo. -------—-----—— mmmm odpisujte 7. avstrijsko vojno posojilo! I. 5 7:7o amortizacijsko državna posojilo po K 92'—, odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo torej po K 91*54; II. s2,0 o dne L avgnsta 1926 pooračljlot ilriavnnzakladnl listi po K 94* Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijsko mesto Jiranjska deželna banka v Jujubljam.