\Y.\. številka. Trut, V |>i»kr«t iim dan. rnxmi n»>lj in pr»*nilrov, zjutraj i« zvečpr ol» 7. uri. <> ponedeljkih iti po praznikih izlmju ol> !♦. uri r.jutrnj. Nuntčnliiu /NIIritiskala tia sosusene prsi, toda mu ni mogla dati, kajti sama so je držala komaj po koncu od samo lakote .... Na marmouatih, s težkimi pieprogami pokritih stopnicah se je prikazala gospa — prijateljica zapuščenih sirot.,.. Dolgo, svileno krilo vleklo so jo daleč za njo po stopnicah, v drobni, oroka-vieoni roki pa je držala tanko sprehodilo palčico s svitlim, srebrnim ročajem . . . Kar zgrudila bi so kmulu, koje zagledala raztrgano žensko, z golimi, sosušeui prsi in umazanim otrokom v naročju. Drobna nožica ji je zastala in v lice ji je udarila rudočioa .... Hitro je poklicala hišnika in mu naročila, da naj odpravi ženo iz veže, češ, da ona no moro gledati »teli nadležnih beračev« — Žena z detetom je odšla dalje »mati sirot« pa na sprehod — kjer se je puščala občudovati in zavidati, II. Sedela sta v gostilni vsaki pri čaši piva in gledala ilustrovan dunajski list. Na prednji strani je bila naslikana podoba, ki je kazala deročo reko in sredi roko truplo mlade matere z detetom v naročju . . . Na drugi strani lista pa jo bil dolg popis nesrečnega življe- nja mlado matere, ki je s samomorom končala svoje in svojega deteta življenje. Nesrečniea jo bila hči priprostih starišev, ki so jo poslali v mesto služit. Tu so jo seznanila z mladim pisarjem, ki jo je zavel, potoni pa pustil samo z detetom. V strašni revščini in bojazni pred svojimi je končala mlado življenje .... • Vedno gosteje in gosteje se javljajo taki žalostni dogodki,« je spregovoril doktorand Ivan M . . . . »Kje naj iščimo vzroka temu ? Svet jo prav v resnici že do dna mozga korumpiran, saj ga I ni dne, da ne bi čital o kakem samomoru . . . .« 1 Hladnokrvno jo spraznil čašo in si naročil drugo, potem pa vprašal druga, ki je še vedno listal po j časopisu: »Fran, ali obsojaš ti to žensko?« • So-j lieitator Fran F.... je odločno odgovoril: »ne«. »Pomisli« — jel je utemeljevati solioitator ta svoj »no« — »pomisli, neizkušeno dekle poštenih starišev je prišlo v šumno mesto, da bi dobila službo, da bi se mogla živeti in morda še kaj pomagati ubožnim starišoin. Tu se je zagledala v zapelji ven, ki jo jo vabil in se ji lagal toliko časa, da je dobil od nje vso, česar je želel potem se ni zmenil več zanjo, ali pa celo pobegnil boje se, da bi mlada mati tožila . . . Zapeljano dekle pa jo ostala sama, iz službe so jo spodili, domov se ni upala radi sramote, jesti in stanovanja morda tudi t Na ladiji so priredili »lunch« (zajutrek). Admiral HiiWM>n je napil kraljevi dvojici. Kralj je odgovo-ril : »Zahvaljujem vas najiskrenije na čestitkah in ulj minem pozdravu kraljici in meni. Spomin, ki ste ga vzbudili v meni na moj obisk na vasem parniku ltembow v letu 1H1H., spomin, toli plemenit in laskav /v mornarieo italijansko, mi je najdražji. Moram pa o«I svoje strani, v povračilo toli delikatne misli, vzbuditi dril/ih spominov, in im> malo njih simpatije dinastije naroda in mornarice angleške do moje hiše, do naroda in do mornarice italijanske. To so tradieijonalni spomini, od dolgo časa že, ki nam tolmačijo, kako vaši želji, da hi angležka in italijanska zastava vihrali skupaj v in-reresu miru, odgovarja vsikdar od naše strani isto čustvovanje globokega in odkritega prijateljstva. Zahvaljujem Vas torej, gospod admiral, prisrčno vas zahvaljujem, in s te ponosne ladije, na kateri v tem trenotku vihra admiralska zastava vašega bro-dovja, pijem na zdravje toli ljubljene kraljice angleške in cesarice indijske, kolikor na vspc-vanje naroda angležkcga in na slavo njega mornarice. « Trst. Pod tem naslovom je priobčil zagrebški »Obzor* članek o političnih razmerah v mestu tržaškem. Zagrebški list je inenil: Oni, ki se v Trstu proglašajo za Italijane, mislijo vsi na jednak način, samo da nekateri s previdnejimi, da-si sicer dovolj prozornimi besedami pokrivajo svoje namere. Kdor čita tržaške liste, kdor zasleduje govore v mestnem zastopa, kdor pozne tržaške demonstracije na ulici, v društvih, na shodih, v gledališčih, ta ume pisavo italijanskih listov a la »CatVaro« v Genovi, ki kar očito groze z odeepljenjem avstri jskih Italijanov od monarhije. A vlada? Ona je se svojo politiko, ustvarila to »tanje. A Hrvatje, a Slovenci ?! M i vsi puščamo Trst izpred oči, kakor da ne bi imoli v tem mestu prav nikakih pravic. Hrvatje in Slovenci, ki prihajajo v Trst, iz drugih hrvatskih in slovenskih krajev, se od tu je jo v kratkem času, kakor da jih je osvojil vnanji italijanski sijaj. (No, priznati treba, da se tudi v tem pogledu, da-si počasi, vendar obrača na bolje. Op. ured. »Kdinosti«). Vidimo, kako se mnogi Dalmatinci, ki so v svoji domovini čutili pošteno rodoljubno, izgubljajo v Trstu, kakor da tu ni več rešitve. Trst pa bi se dal rešiti, ako bi se znsnovala akcija se stališča, da Trst ni izolirana točka, ampak tla je mesto, ki leži na slovenski zemlji in ki je obkoljeno od samih Slovencev. To misel smo-tako pravi »Obzor« — povdarjali že večkrat, toda naš glas je bil vsikdar glas vpijočega v puščavi. No, ni bilo to prvikrat, da kaka misel, ki amo jo sprožili, ni prodrla takoj, ali je pozneje vendar prišla na dnevni red. Tako je tudi sedaj. Tu se spominja zagrebški list članka, ki ga je bil prine- ni imela več — torej, kaj naj stori ? Obupala je nad vsem in si končala življenje!« Doktorand Ivan M . . . je pritrjeval prijatelju, ki je nadaljeval: »Pač pa obsojam brezvestnega zapeljivca, ki je tiral dekle do obupa. Taki ljudje so pravi »iz rod k i človeSke družbe« in vred ni najostreje kazni . . . , « »Dobro, ste govorili, gospod solicitator«, se je oglasil star gospod pri sosedni mizi, ki jo po slušid pogovor .... Ona dva pa sta pila še dolgo. Ko pa je prišel solicitator domov, čakala ga je pred vratini njegovega stanovanja mlada ženska. Fran se je je prestrašil....« Vsa moja pisma niso nič pomagala in sedaj sem prišla sama. Kaj vendar misliš, že dva meseca nisem dobila nič denarja od tebe za otroka in žena, pri kateri ga imam, mi je rekla, da mi ga pošlje nazaj, ako ji v par dneh ne plačam .... Torej, daj mi vsaj nekaj, saj veš, da sama služim komaj za se. Ako nočeš z lepa, pa ti naredim škandal in te bom tožila . . . .« Ker pa Fran ni hotel postati »izrodek človeške družbe« in se je menda bal škandala, ji je obljubil, da ji pošlje prvega denar in da naj počaka do tedaj . . . In ona je res čakala.... (Konec pride) ■ sel »Primorski list« o važnosti Trsta za narod slo- I venski. In potem nadaljnje »Obzor« : Ko goriški list pozivlje naše novinstvo, naj se intenzivneje bavi s Trstom, ko pozivlje hrvatske in slovenske poslance na Dunaju, naj podpro slovenske tirate v Trstu, a češke, naj v svoj program pritegnejo tudi tržaško vprašanje, mu pritrjujemo mi - zvesti svojim starim naborom — od srca. Niso jedino Italijani, ki bi hoteli imeti Trst. To veličastno mesto mami tudi Nemce, ki nimajo nikake pravice do njega. Kako naj bi se mi odrekli Trstu, ko Trst pripada nam?! Kaj dč to, ako je v jako omejenem okviru mesta večina italijanska, ko pa je to točka, okolo katere je vse naše?!! Saj, za Boga milega, vendar ne bo hotel nikdo resno trditi, da se usoda Trstn more odcepiti od usode Istre in družili primorskih pokrajin, kakor ne bo trdil nikdo, da se mora usoda teh pokrajin uravnati po usodi Trsta. Nasprotno je na-1 ravno: usoda Trsta se mora določiti po usodi pokrajin! Imeti pravic do Trsta, a ne boriti se za te pravice, to je nekaj, česar ni možno ; umeti, nekaj, kar je podobno samoubojstvu, i Mi vidimo, da je dandanes morje vse; vsi narodi hočejo imeti morja, pristanišč, hočejo imeti svojih ! trgovskih odkladališč. Hrvatje in Slovenci imajo svoje morje, svoja pristanišča, a prepuščajo jih tu-jinstvu. Nemci se zjedinjajo in proglašajo svojo solidarnost; Italijani se zbirajo. Mi jedino delamo izolirani in ne nudimo roke v pomoč svojim bratom, ki propadajo. To je pravi delikt, zločin! V jedni roki imamo pisanje itnlijanskega novinstva, ki nam hoče Trst ukrasti, v drugi pisanje goriškega lista, ki nas opominja, naj rešimo i Trst — to bi nas moralo pretresti ! Naša mesta so j lepa, a mi, kakor da ne maramo zanje. Vzbudimo j se enkrat — tako zaključuje »Obzor« — iz naše letargije, d a po soli d a r n i a k e i j i v s e h p o-štenih Hrvatov in Slovencev, od Triglava <1 o Lov de n a, od morja do Drine j rešimo, kar je naše! A Trst, to svetovno pristanišče je — naš! ] Politični pregled. j TKST, 24. aprila 1899. j K položaju. Od minolega četrtka še imamo ! zabeležiti dogodek, ki ui brez pomena za sedanje j položenje in ki utegne vplivati tudi na bodoči raz-j voj stvari v Avstriji. Avstrijskemu politiku ne ' treba praviti, kaj pomenja narod češki za državo, j narod H milijonov, ki ima zbranega v sebi toliko kapitala: v imetju, v inteligenci in v samozavesti. A če se temu dragocenemu inventarju pridružuje še postavka — zložnosti ined zastopniki naroda, kdo bi mogel biti tako drzen ali toliko slep, da j bi hotel prehajati na dnevni red preko takega na-. roda?! Nemci naj le kujejo svoje programe, naj le dokazujejo, da so oni rojeni m nadvladje, da so poklicani v to, da ukazujejo drugim in da se drugi morajo zadovoljevati z drobtinami, ki bi jim jih hoteli Nemci prepuščati milostno, toda njih ambicije, njih domišljavost in njih domnevana supremacija ostanejo le lepa arabeska v njih programih in lepo zveneča fraza na njih shodili, mameča le ljudij, ki imajo pač mnogo vroče krvi, ali malo razsodnosti za politifike in narodne kalkulacije — in narod češki se jim ne ukloni, tudi če ne bi imel zaslombe pri milijonih sokrvnib bratov! Narod češki more zmagonosno prebiti vsako dobo opozicije, vštevši tudi vsa morebitna proganjanja, dokler bo jedin v svojih prizadevanjih in dokler bodo zastopniki naroda v jeilni smeri združevali delo svoje. Nemci tožijo in jndikujejo, da ko morali del svoje prejšnje politiške moči odstopiti drugim nenomškim skupinam. Kako otročje početje! Da obžalujejo to, je umevno, ali da ne vidijo pravega vzroka temu dejstvu, kaže, ali da so res slepi, ali pa da si navlašč in trdovratno zatiskajo oči, da bi ne videli. Umikanje Nemcev od izključne oblasti je naravna posledica naravnega kropljenja slovanskih plemen, in sosebno Uehuv, iu torej tudi naravno izdatnejega uveljavljanja slovanske moči in slovanskega vpliva. Narod češki sam je tako trda kost, da je ne morejo prebaviti naši Nemci, dokler je ta narod, kakor rečeno, zložen mej seboj, dokler so njegove politične borbe kompaktne in dokler imajo vsi njega zastopniki — brez razlike mišljenja — v prvo le jeden cilj pred očmi: bodočnost naroda. In da imajo ta cilj res pred očmi, to nam priča dogodek od minolega četrtka, katerega smo (»menjali gori. Onega dne je napravilo kakih SO čeških deželnih poslancev izlet v Kutno goro, da si ogledajo zgodovinske znamenitosti tamošnje. Med izletniki je bilo poslancev vseh barv: členov visoke aristokracije, agrarcev, liberalnih ljudskih poslancev, vendar pa je prišlo na banketu do velepomembne manifestacije zložnosti v namenih glede osiguranja bodočnosti naroda. Ljudski poslanci so pripoznavali brez vsaeega obotavljanja velike zasluge, ki se jih je steklo češko plemstvo zlasti v državnopravnih bojih za CeSko, kar je dalo povod burnemu pritrjevanju od strani udeležencev, a v povračilo sta govornika plemenit,asa — deželni meršal knez Ijohkovie in princ Friderik Sclnvarzenberg — dala obljubo, in sicer prvi v imenu stareje, drugi pa v imenu mlaje generacije, da hoče plemstvo zvesto vztrajati n a strani n a r o d a ! Sosebno poslednji je povdarjal, kako je narod češki prebil najhujih časov v zgodovini, ako je bil zložen. Geslo plemstvu da je: zvestoba domovini in narodu in brezmejna požrtvovalnost za vse, kar povzdiguje to kraljestvo, in ohranitev pravic toga kraljestva, ki so glavni program naš. Ako Bog hoče, ostane tudi za bodočnost to sporazumljenje, ki obstoji sedaj mej nami! Moja zdravijea velja bodočnosti. Po tej manifestaciji od strani plemstva je bilo vrvenje po vsej dvorani in viharno ploskanje, ki se je ponavljalo zopet in zopet. Vsi poslanci so se zbrali okolo princa Selnvarzenberga. Zato ponavljamo še enkrat, da z dogodkom od minolega četrtka bo moral računati, kdor je ali kdor bo prihodnji ministerski predsednik avstrijski. Združen narod češki je — moč. Koliko pouka za nas Slovence! Tudi gori na Češkem vedo kaj malega, kaj je konservatizem in liberalizem. Ali visoko gori nad tema dvema pojmoma je - češki patrijotizem. In ta spaja! Oh, kako radi bi vskliknili Slovencem: fiat? applieatio! Toda dušiti moramo to željo, ker Slovenci ne vemo — kaj je češki patrijotizem! Domače vesti. Umrla J« v soboto gospa Marija Mali orčič, soproga gospoda načelnika tukajšnje postaje južne železnice. Obče spoštovanemu gospodu Frideriku Mahorčiču izrekamo svoje sožalje. Kal' so sejali, to žanjejo! Pišejo nam: Prijatelj nas je opozoril na 55. številko lista »Po-polo Istriano«, izhajajočega v Pulju. V dotičnem članku se sicer piseo ne protivi resnici, da smo mi Slovani v večini toliko v Istri, kolikor na vsem Primorskem, tolaži se pa, da mi smo dva razcepljena naroda, oni pa da so jeden narod, torej vendar — večina. Hkratu pa toži vendar, da je statistika krivična, nota bene statistika, ki so jo priredili — oni sami!! Kako bijejo po zobeh sami sebe ! »Popolo Istriano« objavlja članek o šolski vzgoji v Istri. Ta članek nas je zanimal zelo. Pripoveduje namreč, da od leta 187<> pa do danes prihajajo pritožbe od krajnih in okrajnih šolskih svetov in od šolskih nadzornikov o slabi vzgoji in nedostatnih vs peh ili šole. Skrajni čas da je, da se predrugači naš deželni šolski zakon. Pa še nekaj bi bil moral povedati puljski list, to namreč, da so le italijanska g tis p o d a zakrivili take šolske o d nošnje, in sicer z izrecnim in notoričnim namenom, da bi Slovane držali v temi in jih tako uničevali politično in gospodarski. Učitelje so nastavljali ne po sposobnosti istih, ampak po njih političnem mišljenju. Svoje so nastavljali na dobra mesta, ne mend se za to, da-li so sposobni, samo da so bili njih somišljeniki. Slovanskim krajem pa so urivali, če le možno, takih, ki niso imeli ni strokovnega znanja, niti niso umeli zadostno našega jezika. Cel<5 takih so nameščali, ki niso odgovarjali niti v moralnem pogledu. Dalje je bil temu šolskemu zistemu namen, da bi naše učitelje odvrnili od njih načel in da bi narod zgubil veselje do šole. In sedaj je dozorel sad, kajti korupcija se je vkoreniniln v njih taboru, med njih učitelji. Ne le v Istri, ampak po laških mestih sploh je vzgoja taka, da mora slediti moralno propadanje. To pri poznava sedaj tudi »Po|x>lo Istriano« in zahteva predrugačenja šolskih zakonov. No, mi bi vedeli nekoliko nasvetov poljskemu listu. Italijanska gospfrla, ki imajo sukno in škarje v svojih rokah, naj gledajo o imenovanju učiteljev le na vrednost prosilcev in sosebno naj gledajo na to, da bo vsaki učitelj po|>olnoma usposobljen v jezikovnem pogledu ; v italijanske kraje naj torej pošiljajo italijanske učitelje, v slovenske pa slovenske! In pravični naj bodo vsem, ne mene se za njih politične nazore. Z jedno besedo: vsi oni, ki imajo pravieo in dolžnost čuvati vzgojo, naj se postavijo izključno le na objektivno pedagogično stališče in le s tega stališča naj sodijo o potrebi učitelja v tem ali onem kraju. \ se laške občine v Istri zbirajo sedaj zneske za laško vseučilišče v Trstu, mej tem, ko narod, ki mora krvavo plačevati ta denar, ne zna niti tega, kaj je elementarna šola, ko tisoči in tisoči niso še videli šole niti od zunaj. A nimajo o tem niti te tolažbe, da bi bili gotovi, da pridejo v šolo vsaj njihovi otroci. Za vseučilišče imajo denarja, za prepotrebno elementarno šolo pa ne! In imenujejo se — nositelje kulture, mesto da bi so imenovali, kar so v njih lastno veliko sramoto : konservatorji — anal-fabetov, nevednosti. In vlada! Da, vlada, ta ne čuje naših klicev. Ona je vesela, da rase trava nad takimi razmerami. C. kr. višega deželnega sodišča svetnik, gosp. Fran Pavlo v ič Legat, prideljen v pod-pomogo c. kr. vrhovnemu sodišču na Dunaji, odrinil je davi na novo mesto svojega vpredeljenja. Bilo srečno! Kakoršnjn pisava, takov mož! Gospod glavni urednik lista «Lavoro» in parade- socijalist «ProgresBove» stranke, sicer pa, po svojih navadah v življenju lehak buržoazije notri do korena, se je nas spomnil minole sobote na način, ki bi bil žaljiv za nas, ako bi bilo žaljenje prišlo od — koga drugega. Tako bi se pa lahko omejili na to, da kar prinesemo prevod tega izbruha strupene jeze tega socijalistiškega buržoazijea in nekdanjega Hrvata, poznejega «austriaeante» in — sedanjega progressista. Jeze?! Ne, nismo prav rekli — gospod «direttore» «Lavora» ni je; en nikoli, kajti jeza, prava, resnična, pristna sveta jeza je navadno pojav pristnega -— prepričanja. O ljudeh pa, ki imajo za seboj že ne vemo koliko postaj na potu menjo-vanja svojega «prepričanja*, smemo biti uverjeni, da prav tedaj, kadar se delajo najbolj jezne, so 11 a j h 1 a d n e j i r a č u n a rj i! Torej čujte, kako nam daje gospod «direttore» «Lavora* : «Samo za enkrat hočemo imenovati «Edinost* brez strahu, da bi jej delali reklamo. Ta klerikalni listič, ki se preživlja, plaze se v uboštvu in opravljajo službo vohuna v policijski in vladni službi, ta listič, ki kliče policijo na pomoč, kakor hitro gre za to, da bi udaril po kakem političnem nasprotniku, piše, da smo se mi pečali se izgonom Umherta d' Osmo, gnani od narodnega radikalizma. F to, mi smo popolnoma gotovi da si ta listič ne upa obsojati heroičnih činov policije in naj bi ti bili naperjeni tudi proti njega političnim somišljenikom, kakor smo gotovi, da se klanja kakor najponižnejši suženj, ker mu primanjkuje vsakega smisla za dostojnost in pravico. Mi izjavljamo naravnost, da jo to infamija, kakoršnje se poslužuje le kakov podkupljeni visli-čar, najnižje vrste, da je »Edinost« pograbila po protestu socijalno demokratičnega lista z namenom, da bi ribarila v kalni vodi mej slovenskim ljudstvom, in uprav naš protest proti izgonu delavca, katerega eksistenca ;se je uničila namenoma po nezakonitem postopanju policije. Naj le nadaljuje «Edinost», dokler more, po blatni cesti, toda nobeden pameten in pošten človek je ne pogleda. Naj le opravlja službo redarja danes, radi-kalea jutri, pojutranjem pa vohuna, slovensko ljudstvo se enkrat spametuje; ali nas naj ne skuša oblatiti, kajti — da-si nas ne more zadeti — jej bodemo znali vračati z brcami.« Tako nas dajo gospod «direttorc». Mi pa so spominjamo pregovora: Kakoršnja pisava, takov mož ! ali pa narobe: Kakoršen mož, taka pisava! in se — smejemo! Napravili bi lahko piko. No, vendar nam je preži vo v spominu, kdo da je povodom izgredov meseca septembra v resnici opravljal službo policijsko, kdo je hujskal oblasti proti nesrečnim izgrednikom, kdo da se je srdi, kakor petelin in sumničil celo sodnike, ko se je bila raznesla govorica, da bodo izgredniki nahrežinski in devinski deležni cesarske milosti. Ali ne ve gospod »diret-tore* »Lavora,« kdo je bil to? Seveda je bil dotič-nik tedaj še pri nekem drugem listu in pri neki drugi stranki, s katero živi sedaj v najintimnejem — navskrižju! O to vemo, da mož črti ovadufttvo, ko gre proti kakemu — italijanskemu podaniku. Ali naše domače ljudstvo ne nahaja pardona pred njim ! Saj se spominjamo, kako je malo dni po-prej, ko je rohnel proti miloščenju »barbarov* de-vinskih in nabrežinskih, uprav rotil italijanskega kralja, naj pomilosti milanske izgrednike, ki so zakrivili vse drugačne stvari, ki so n. pr. s petrolejem polivali postelje, v katerih so ležale na smrt bolne žene. Seveda so bili ti izgredniki Italijani. Vidimo torej, kako daleč segata huinaniteta in in-ternaeijalizem tega — socijalista. Mož meni da se slovensko ljudstvo že spametuje. Mi pa mu odgovarjamo, da se je že spametovalo do dobrega, vsaj kolikor se tiče sodbe o »socijalizmu* gospoda «di-rettorja* «Lavora!» Sedaj pa naj le — «brea!» Včerajšnji koncertni večer pevskega društva »Adrlja« v Barkovljah je vspel uprav sijajno v vsakem pogledu. Možki in mešani zbor sta pela tako precizno, kakor že dolgo ne in tudi igra »Panslavist« se je uprizorila kar najbolje. Udeležba je bila velika. Na zabavi jo govoril tudi državni poslanec Spinčid, kateremu je občinstvo, ki je napolnilo vso veliko dvorano do zadnjega kotička, prirejalo viharnih ovacij, ki kar niso hotela ponehati. Navdušenje je bilo neopisno, tako, da rečemo lahko, da je novi stekleni salon v »Narodnem domu«, na katerem mi meščani uprav zavidamo vrle Barkovljane, še le včeraj zadobil pravo narodno posvečenje. O tem večeru spregovorimo še. Preiskave v Uorlel. «Piecolu» brzojav Ijajo iz Gorice, da je bila v stanovanju in v pisarni Karla Seppenhoferja (puro sangue) hišna preiskava, ki je trajala od 73/4 <1<> 11. ure. Istotako je bila preiskava v stanovanju neko udove Hof (zopet: puro sangue!) V obeh slučajih niso seveda našli ničesar. Ti hišni preiskavi sti v zvezi s preiskavo proti živinozdravniku Codermazzu in Brumattiju. Rešena krivda. Naši čitatelji se še spom-njajo, kako se jo godilo o slavnosti otvorjenja šol-skega doma v Gorici — v p r o si a v o j u bi 1 ej a cesarjevega. Med drugimi grdimi stvarmi, ki so jih uganjali Lahoni, je bila obdolžena neka Ema Benedctti, da je metala kamenje. V prvi instanci je bila obsojena na H) gld. globe —res mila sodba — no, druga instanca ji je odvzela tudi to kazen in jo je popolnoma rešila vsake krivde! ! Zabeleženo je! In nccessarlls linitas, in diiblls lihe rt as in oinnlbiis anteni earltas. Da: če komu in ke-daj, je na nam Slovencem ravno sedaj krvavo potrebno, da se v svojem medsebojnem življenju ravnamo po zlatem geslu: V potrebnem bodimo jedini, v dvomljivem svobodomiselni, v vsem pa potrpežljivi. Nas tepejo vsakdanje skušnje in nas uče. Skušnja pa je — kakor zgodovina — najboljša učiteljica narodom. Skušnje so nas dovele do uverjenja, da je neizogibno, potrebno, da si svoje domače življenje uredimo po zahtevah gori navedenega gesla. Od tega prepričanja nas ne morejo j odmakniti vsi «dokazi *, ki se navajajo v dokaz, da to ni mogoče — kajti, kakor rečeno, za nas je vsakdanja skušnja argument, ki je močneji, nego vsi drugi. V tem prepričanju svojem ne moremo drugače, nego da pritrdimo onemu, kar piše zadnji « Primorski list* v tem pogledu : «Posojilnice, obrtne ' in kmetiške zadruge, konsumna društva so na dnevnem redu po vseh slovenskih pokrajinah. Kdo ne vidi na prvi pogled, kakega velikanskega pomena za gmotni in duševni blagor slovenskega naroda so take ustanove ? ! — Po vseh slovenskih deželah, razun Kranjske, jo v tem pogledu stran- j karstvo vtihnilo; povsod so stranke edine in složne v tem, da slovensko ljudstvo edino le gospodarska organizacija povzdigne do blagostanja, da je reši iz odvisnosti in hlapčevauja. Le na Kranjskem so druzega menenja. Saj so si tudi drugod Slovenci nasprotni v politiki, načelih in nazorih, a kadar gre za blagor naroda, posebno v gospodarskem pogledu, so vendar toliko previdni, da ne podirajo tega. kar drugi zidajo. Naj bi (»omislili naši ljubi bratje na Kranjskem, koliko truda, ua|M>ra in žrtev jih je stalo, preden so skupno in složno vrgli nemško in nemškutarsko stranko, in zdaj, ko so sami na krmilu, se pa vjedajo in režejo med seboj tako, da boli tudi nas obmejne in na njih navezane Slovence. Toda politiška strast hoče v zvezi z Nemci uničiti plod dolgoletnega truda. Nemštvo že ponosno dviga svojo glavo, ter steza grabežljive svoje »oke po slovenski zemlji. Kaj pa bo z nami brez trdne gospodarske organizacije ? Zatorej je naša srčna želja, da naj se vsi dohromisleči zjedinijo in združijo vsaj v gospodarski organizaciji, da bodo zidali, ne pa podpirati. Pojasnilo glede Prešernovega spomenika. Iz Ljubljane smo prejeli od kompetentne strani nastopno pojasnilo ; Slavno uredništvo! Nikdo ne misli na to, da bi se naprava Prešernovega spomenika oddala pod roko. Vzrok, da se doslej še ni razpisal natečaj za načrt, tiči v tem, ker <1 a rovi p r e p o č a s i pri h a j a j o. A ko ne bode v tem oziru kmalo bolje, ne postavi se spomenik še več let, da-si so je namerjalo položiti mu temeljni kamen že bodoče leto. Iz Carigrada smo prejeli nastopno zahvalo: Ker je »Edinost« v številki Hll. s posebnim člankom tako pohvalno omenila mojo malenkost in mi častitala z vsem srcem na odlikovanju, hitim se Vam zahvaliti z vso dušo in z vsem srcem. Do solz ino je ganilo, da se domači ljudje tako prijazno spominjajo svojih. Zato pa bom Vam kakor tudi istemu dobrotniku, ki Vam je preskrbel list »Moniteur oriental«, vedno hvaležen F r a n F u rlani, e. kr. višji postni kontrolor. Aretovanje dveh Italijanskih podanikov. Pišejo nam : Dne 11). t. m. je c. kr. žandarmerija aretovala v Cervinjanu dva italijanska podanika, katera sta na nečuven način r a z ž a 1 i I a Njega Veličanstvo, našega presvetlega cesarja. Ta dva rokovnjača sta Angelo Zanotto in Peter Stolfo, obadva iz Carlino — Palmanova. Imenovana delata v Skulo pri Cervinjanu na polju, kjer pridobivajo riž. Parni k »FJIn k« se Je potopil. Nesreča se je zgodila po noči med petkom in soboto. Parnik »Petka« dubrovniške družbe je odplul iz Pulja po poluuoči. Dospevši na višino kraj Orsero je videl pred seboj neki drug parnik. Ilil je to parnik »Flink«, last družbe Negri & C.ie Po svetiljkali na tem parniku je bilo soditi, da se giblje v pravi in predpisani smeri. Kmalu pa so so svetiljke na parniku »Flink« kazale tako, da se je bilo bati, da pluje naravnost proti »Petki«. Na tem poslednjem parniku so dajali vsa predpisana znamenja v svarilo in so storili — kolikor je možno soditi po dosedanjih poročilih — vse možno, da bi se odvrnila nesreča. Ali »Flink« je plul dalje proti »Petki«. Vide eminentno nevarnost, je kapitan »Petke« dal ukaze, naj se stroj ustavi in potem povelje: Nazaj! Bilo je prepozno: »Flink« je v isti hip silovito trčil ob parnik »Petka«. Tudi sedaj je storil poveljnik tega parnika, kar je bilo naj nuj noje, ukazal je, da se spuste doli vsi čolni. S parnika »Flink« pa je bilo čuti obupnih klicev na pomoč. Čolni »Petke« so se bližali *Flinku«, ki se je že jel potapljati polagoma. Tudi ta parnik je spustil še za časa svoje čolne v morje. Tako se je moglo rešiti vse možtvo »Fliuka« s kapitanom in 2 otročičema njegovima vred, Hkratu se je »Flink«dvignil skoro navpično in ni ga bilo več: pogreznil se je v globino z vsem blagom, ki ga je vozil. Parnik in blago sta seveda izgubljena. Morilca prijeli. Kakor poročajo z Reke, so te dni tam prijeli pomorščaka Dominika Sintiča iz Cresa, ki je pred dvomi leti umoril neko mlado ženo iz okraja čreskega Požar. Dno 22. okolu pol u šeste ure po po-ludne je hlastal požar v nekem podstrešnem stanovanju v hiši PanKIli, Via del Ginnasio št. 1. Kako je nastal ogenj, se šo ne ve. Tudi streha jo že pričela goreti. Požar so udušili gasilci. Kužne bolezni na Primorskem. Po uradnem poročilu vladajo na Primorskem naslednje kužne bolezni mod živino : Mozolji v Drežcnci, ; Kredi in v Libušnjah, okraj Tolmin ; kuga mej prašiči v Vižinadi, okraj Poreč. I*«»xk iish hm m o mora. 1 >1101*2. t. ni. o polu-deveti uri zvečer je hotel skočiti v morje .'17 let 11 i Andrej Suka, ki je izgnan iz Trsta. Neki gospod, ki je baš šel mimo, mu je zahranil to in ga izročil stražarju. 1'onlednji ga je odvel v ulico Tigor, kjer se morda še premisli in pride do zaključka, da je bolje biti na suhem, nego pa na mokrem. 2f)-letna Ivan .M. pa se je hotela zastrupiti. 1'rihitevši r,dravn;k jo je dal odvesti v bolnišnico. Samomori Minolo sredo s«- je v 1'odgori na (ioriškem ustrelil 2.">l<'tni orožnik. I strel i 1 se je baje zato, ker ni mogel avauzirati. Dne 22. okolu polusedme ure zvečer so za katoliškim mirodvorom pri sv. Ani našli mrtvega neznanega moža v dobi okolo 3;"» do 40 let, ki se je ustrelil neki iz revolverja. Pri njem so našli pismo, kjer naznanja, da mu srce ne dopušča, da bi gledal, kako njegovi otroci trpe bedo; nadalje so našli pri njem neko pismo od civilnega sodišča, ki se glasi na ime Josip Salesnig. 2.'l-lotni težak Ivan O r a ž e n je izpil strupa pred očmi vse družine, pri kateri je stanoval in ki je ravno obedovala. Hišni gospodar jo opazil nakano Oražna ker je pijača razširjala neprijeten duh — ali iti mogel preprečiti te nakane. Potem je hitel iz sobe in na stopnicah je dobil svojega tekmeca, ljubimca njegove ljubice — kateremu je znsolil jedno gorko, da je siromak padel po tleh in je moral hiteti na zdravniško postajo. Oružnu je prihajalo slabeje in spravili so ga V bolnico. Ob 10. uri je bil — mrtev. Mrtvo našli so dne 22. t. m. kmetico Ka-rolino Komar na zemljišču poleg njenega stanovanja pr Sv. stariji Magdeleni spodnji št. Kf>. Najbrže si je sama vzela življenje, ker je večkrat tožila, da jo njena neozdravljiva bolezen tira v smrt. Kovica zapušča dvoje nedoletnih otrok. Brzojavni hi telefonski promet meseea marca 1SW>. — Na c kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo jo meseca marca ja 1H!»!> in sicer ua P r i m o r s k e m : oddanih........52375 došli h........ 57455 tranzitujočih ...... 154ti 15 vseh brzojavk 204445 od teh jih o5:50 tranzitujočih......1417i)vl vseh brzojavk 211105 na K r a n j s k o m : oddanih................72K7 došlih.........K717 tranzitujočih......1;JL78 vseh brzojavk 291H2 rr o 1 e fo uski p ro 111 e t: \* interurbaueiu telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi: v Trstu . ....... 162H > Opatiji....... 587 » Pulju........ K>2 ■> Ljubljani...... b| \r lokalnem prometu govorih) se jo: v Trstu ...... 235000 krat > Pulju . ..... (5550 » Gorici....... 458H » ^ Opatiji....... 2508 » » Ljubljani . . . . _ . 14800 > Loterijske številke, izžrebane dne 22. t. 111.: Trst 14 3 83 41 71 Line 45 49 57 Hi 7t) Doljno ustnico odgriznil. Pred s« h I iščem v Oseku je st:il dne 17. t. m. Ivan Jerkovie iz Mi-kanovaca. Jerkovie se je bil ininole jeseni skregal in stepel s kmetom Marijanom Bunjevcem, ga jo vrgel na tla in mu v jezi odgriznil spodnjo ustnico. Sodišče je obsodilo .lerkoviea radi težkega telesnega poškodovanja na 4 mesece težkega zapora, poojst renega s postom. Žalostna statistika. Po izkazih kazenskih sodišč je bilo v letih |S«)4 tlo 1H9H v Avstriji obsojenih 439.743 oseb radi vlačugatstva, beračenja, ker niso hotele delati, ali ker so se živile od nesramnosti in sicer je bilo ta leta kaznovanih 158051 oseb menj, nego v letih 1889 do 1893. Po deželah se te številke dele kakor sledi: Češko 214.501, Moravsko 4S.ti07, (ialieija 44.599, Niže-nvstrijsko 40.329, Tirolsko 21.52(5, Štajersko 10.254, (lornje-avstrijsko 80.100, Primorsko 7993, Sobmgraško 7050, Koroško 5238, Kranjsko 5084. Število obsojencev radi gornjih prestopkov so je zmanjšalo, ker so se uvedla p r e h k r h o v a I n a vspreje-t i š č a, Umrl v spovednici. V cerkvi sv. Brigite na Dunaju jo spovedoval minolo soboto titularni dvorni kapelan NViosinger. Mej svetim opravilom ga je zadela kap in spovednik je ostal mrtev na licu mesta. Razvitek evropskih držav. Statistik Robert (iiftbu je imel v društvu za kolonije predavanje o razvitku in širenju evropskih držav ter jo prišel do zaključka, da bi so z razvitkom držav v današnjem času ue mogle meriti ni najmočneje državo starega veka. Angležka ima svoja posestva v vseh potili delih svota, a pod njenim varstvom živi četrtina vseh prebivalcev na svetu. Angležka last se razteza na 13 milijonov kvadratnih milj z 420 milijoni prebivalcev. Tekom zadnjih 27 let je angležka država uarastla, za 2.854.000 kvadratnih milj. Prirast prebivalstva teh 27 let znaša 125 milijonov. Od leta 1871 je prebivalstvo združene kraljevine (Angležka, Škotska in Irska) narastlo od 32 milijonov na 40 milijonov ljudij. Početkom tega stoletja so imele Angležka, Škotska in Irska 11 milijonov, a Franoozka 20 milijonov prebivalstva, sedaj pa so si ooc države jednake. Na Ruskem je narastlo prebivalstvo od leta 1H70 za 00 milijonov in ima sedaj 130 milijonov prebivalcev. Nemčija je početkom toga stoletja imela 20 milijonov, a a danes ima blizo 00 milijonov prebivalcev. Kuga V Bombaju. Iz Bombajna poročajo dne 19. t. in.: Zadnje tedne je kuga zopet pograbila tisoče žrtev. Na srečo je sedaj nastopila velika vročina iti kar bi se prebivalcem v K v ropi morda zdelo nc-umljivo, za nas pomenja naglo dviganje termometra, da se nam /boljšajo zdravstvene ruzmeto. In ros se manjša bole/on. Prod petimi tedni je umrlo v Bombaju po 350 oseb na dan, ki so, izvzemši tri ali štiri, vsi umrli za črno kugo. Poslednji teden je pritisnila vročina in pred včeraj je umrlo na kugi samo 250 ljudij in včeraj le 105. Mrtvaško zapisnike vodijo pač tako površno, da je natančna statistika nemogoča, toda kuga pojenj uje vsakakor. Različne vesti. Nesreća na morju. Iz Hamburga poročajo: Ladija »Columbus« se jo na vožnji od Probolingo v Delauare potopila z vsemi, ki so se nahajali na k rovu. Roparski umor. Iz Zagreba poročajo 22. t. m.: Pri Zenici so našli podjetnika Ivana Sehillerja umorjenega in oropanega. I'morili so ga trije de-lavci v družbi z železniškim čuvajem Peta lov idem. Stekle svinje. Iz Djakova javljajo, da se je v Gorjanih uradno konstatovala steklina svinj. Oblast je ukrenila vse potrebno, da so ta nevarna bolezen ne razširi dalje. lem oktobru. OaiTcs so oblaki izginili in je K v ropat zadobila mirneje liee. IVashlliartOII 24. Glasom poročila iz Mnnile so imeli ameriški vojaki nesrečen boj s Tagali. Jeden polkovnik je bil ulrtt in kakih 50 mož ranjenih. Benetke 2 4. I Ki nos se je otvorila mednarodna umetniška razstava. V imenu kralja je do-šel vojvoda genoveški Pošel je tudi minister llae-celli, več županov velikih mest Italije in skoro vsi županje Benečije. Vojvoda Genoveški je prišel v razstavo ob 10. uri 15 min. Po pozdravu in odzdravil je pričel obhod po razstavi. \ deležba od strani občinstva jo bila velikanska. Službo Brzojavna in telefonična poročila (Zadnje vesti.) InoinoKt 22. Včeraj se je vršil v Gossensaass shod nemško- narodne stranke v Tirolu. Shod je vsprejel resolucijo, s katero se poživlja deželni zbor, naj nikar ne privoli v razdeljenje dežele Tirolske v jedilo italijansko in jedno nemško skupino, kajti: podoljenje samouprave Trentinu ob sodelovanju klerikalcev ne lii bilo druzega, nego špekulacija vlade, ki hoče ital. poslance zvabiti v deželni zbor, da bi imela tam zopet večino. Dunaj 23. Novoimenovani nemški vojaški atašč, baron B ii 1 o w, je dospel semkaj danes zjutraj. Budimpešta 24. Povodom prihoda ministra za vnanje stvari grofa Golueho\vskega v Budimpešto, se zatrja, da isti ne nameruje kako akcije v K i taj ii. Barcelona 21. Policija jo zasledila zaroto Karlistov. Zaprli so pet oseb, mej istimi jednoga namišljenega brigadnoga generala. Zaplenili so štirideset starih pušk. V vsej okolici vlada mir. London 24. Prvi lord ud m i ralitete, Goschen je imel včeraj v Shefticldu govor, v katerem jo primerjal sedanje odnošajo z razburjenjem v miuo- v kaki trgovski ali odvetniški pisarni išče izobražen Slovenec z lepo pisavo in vsestranskimi praktičnimi izkušnjami, vešč poleg slovenskega tudi nemškemu in hrvatskemu jeziku. Dotični lahko nastopi službo takoj. Blagovoljnih ponudeb se prosi na ,,G. H. 56" poste restante Trst, glavna pošta. Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diaua). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo! „Hotel Nazionale" v Trstu, Vin Vieuna št. 4 nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega in brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. uadstr. Cena od eo nov6. naprej. V pritličja nahaja se tudi „Restaurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen veduo in ob vsakej uri s gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzenBko pivo io Culmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo dl Lissa'- in istrsko viuo ter razna viaa v boteljkah, vse po zmernih cenah. Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori se slovenski in hrvatski. Naslanjaje se na geslo; „Svoji k svojim" priporoča po slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen ol'iak udani Josip Serdarović, lastnik. „A G RIC O L" 77 Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalijsko milo za uničevanje mrčesov ra/.topljivo v mrzli vodi, v raznih krajih Trenti na, Istro, Goriško in pri tu k. po ljed oljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasti-karnih in kriptogamičnih bolezni in žuželk v občo ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o 1«, na željo poštnino prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Zastop in zaloga na (JoriSkem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Zalima pohištva /a jedilnice, spalnice in »prejemnice, ži m nI c in peronuie, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni hali konkurence.