Ženska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih. ---. Sestavila Pavla pl. Renzenberg. I. del: Kvačkanje. V Ljubljani. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 3566q, V. f, d 7 Zenska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih. (Pomožna knjiga za učiteljice.) Sestavila Havla pl. Ivenzenhcro. c. kr. učiteljica na ljubljanskem učiteljišču. I. del: Kvačkanje. Z 58 nariski in 1 dodatkom. k h UCKAi. bibliothek V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1897. Vseb i n a Predilne sr Stran Bombaž. 1 Lan in konoplja .... 3 Kvač Orodje.6 Kako se nam jo držati pri kvačkanju 7 Kako se nasnuje prva petlja . . 7 Petlje.8 Kako se izdelujejo petlje ... 8 1. Verižna petlja ...... 8 2. Gostoverižna petlja .... 8 3. Gosta petlja ...... 9 VI Vbodi, skvačkani iz gostih petelj . 16 Kako kvačkamo vbode ali vzorce samo na desni strani dela . 17 Kako se izdelujejo vbodi ... 17 1. Navadni vbod.17 2. Ruski vbod ..17 3. Gabrnati vbod.17 4. Pletilni vbod.18 5. Poševni vbod.18 6. Križni vbod.18 7. Zančni vbod.18 Vbod, sestavljen iz več zank. Zvezdni vbod.19 Vbodi, sestavljeni jz tuniških petelj 20 Vz Kako se loči nemško kvačkanje od tun Gosti Nemško kvačkanje.26 Vzorci, sestavljeni iz pridvižnih petelj.27 Tuniško kvačkanje.29 iti in preje. Stran Volna.4 Svila.5 inje. 4. Šibična petlja.9 5. Previta petlja.10 6. Ovita petlja.10 7. Vehtna petlja.11 8. Dvojna petlja.11 9. Križna šibična petlja ... 12 10. Pridvižna petlja.13 11. Tuniška petlja.15 di. Kako se izdelujejo ti vbodi . . 20 1. Navadni ali tuniškozančni vbod 20 2. Mnogozančni vbod .... 21 3. Desnopletilni vbod .... 22 4. Levopletilni vbod .... 22 5. Vehtni vbod.22 6. Piketni vbod ..23 7. a) Tuniški mrežni vbod z vozlom.23 7. b) Tuniški mrežni vbod brez vozla.24 Kako privezujemo nit ob delu . 25 Kako dokončujemo delo .... 25 rega.26 zorei. Rogljički pri gosti petlji .... 30 Kako kvačkamo z dvema razno- barvenima nitima .... 31 Kako kvačkamo z biseri .... 33 IV Preslegasti vzorci. Stran Vzorci v kvadratnem vbodu.34 preslegasti vzorci. Razni Stran Kako se izdelujejo ti vbodi . . 40 a) Preslegastomrežni vbod . . 40 b) Demantni vbod.42 1. Navadni demantni vbod . 42 2. Šesterotraki demantni vbod 43 c) Rogljički pri verižni petlji . 44 d) Križna šibična petlja ... 46 e) Oknati vbod.47 f) Brezimenski vbodi .... 48 Vzorec, sestavljen iz drobnih zobcev.49 Kako kvačkamo še druge zobce . 50 Kako kvačkamo listke .... 51 Kako kvačkamo cvetke (rozete) . 51 Kako kvačkamo gimpe .... 53 Resice.54 Obkvačkavanje raznih oblik . . 54 čipke, vstavki. Zvezde, Cepične zvezde.56 Prva zvezda za čepice .... 56 Druga zvezda za čepice .... 58 Zvezde kot okraski za pohištvo . 60 čipke.60 Diktat dveh majhnih čipk ... 61 Diktat čipke, skvačkane v poševnih vrstah.62 čipka, skvačkana podolgoma . . 64 Vstavki. Diktat prvega lahkega vstavka 65 | Diktat drugega prav lahkega vstavka 66 Geometrijski liki. Kvadrat.67 Trikotnik.70 Šesterokotnik.71 Krog.72 Romb.73 Kvadrat, skvačkan v šibičnih petljah 74 Otroška 1. Otroška jopica.81 Razmerje jopičnih delov ... 81 Izvršitev.82 2. Otroška čepica.84 Razmerje čepičnih delov ... 84 Izvršitev.85 Kako družimo razne skvačkane kose 75 Kako sestavljamo ogle pri vstavkih in čipkah.75 Kako sestavljamo enovrstni mrežni vbod ob diagonali .... 80 oprava. 3. Podbradnice.86 4. Otroški črevljiček.87 Naplečniki za ženske srajce . 88 Slovensko-nemški slovarček ... 89 Nemško-slovenski slovarček ... 94 Predilne snovi in preje. Za ročna dela rabimo večinoma bombaževo, laneno, konopno in volneno prejo. Z zlatimi ali srebrnimi nitiini si delo le ozaljšujemo. Bombaž imenujemo sploh snov za bombaževo prejo in za bombaževo tkanino. Dobiva se iz rastline, katero imenujemo bombaževec. Prvotna domovina bombaževčeva je Vzhodna Indija; dandanes pa sade veliko bombaževca po južnih krajih Severne Amerike, v Bra¬ ziliji, pa tudi v Avstraliji, v Egiptu, na Grškem in Laškem; celo na Dalmatinskem so zasadili to prekoristno rastlino. V Avstrijo dobivamo največ bombaža iz Vzhodne Indije in iz Egipta po morju preko Trsta. Iz bombaževca predo v predilnicah razne bombaževe preje. Bombaževe preje rabimo a) za tkanje; to je sploh «preja», in l>) za razna ročna dela, to je »sukana bombaževa preja*, navadno «nit» imenovana. Preja za tkanje in sukana preja se dasta barvati. Za ročna dela se rabijo te-le sukane bombaževe preje: 1. sukanec za šivanje, 2. bombaž ali pavola za pletenje, 3. prejica za kvačkanje, 4. nit za vezenje in zankanje, 5. nit za prilaganje, 6. spodnja nit (pri šivalnem stroju), 7. nit za mašenje, 8. nit za z nam o vanj e (perila), 9. nit za pripenjanje. 1. Sukanec se prodaja na vretencih. Najboljši je angleški na belih vretencih iz tvornice < Clark & Company»; tudi avstrijski in nemški sukanec je prav dober. Sukanec se prodaja v številih 10, 12, 16, 20, 24, 30, 36, 40, 44, 50, 60, 70, 80, 90, 100, 110 in 120. Čim nižje je število, tem debelejša je nit. P. pl. K e n z e n b e r g , Kvačkanje, I. del. 1 2 Bombažev sukanec se loči od lanenega sukanca po barvi. Bom¬ bažev sukanec je modrikastobel in prav gladko sukan. Navadno ima vsaka nit po 2 plemena, vsak plemen ima zopet po 2 gube; pravimo, da je nit Štirikratna. 2. Bombaž ali pavola se prodaja v predenih in v klobčičih. Najboljša pavola je saška; prav radi kupujemo tudi pavolo iz tvornic v Franzenthalu, Pottendorfu in tudi še drugo po imenih »Estrama- dura» in »Kraljevska pavola«. V ljubljanski predilnici izdelujejo pa¬ volo po imenu «Knitting», katera je prav dobra. Pavola sploh ni sukana na gube (kakor sukanec), nego ima po 3 ali 4 plemene. Pravimo navadno, da je trikratna ali štirikratna; saška pavola in Estramadura sta šestkratni. Knitting je trikratna, ne močno sukana pavola. Pavola je bela, sirova ali pa barvana. Bela trikratna in štirikratna pavola se prodaja največ v številih 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20 in 24. Bredo pa še števila 30, 36, 40, 50 in 60. Sirova pavola je močnejša od bele in se prodaja v številih 4, 6, 8, 10, 12, 14 in 16. Višja števila se navadno ne rabijo. Barvana pavola se prodaja le v dveh številih 14 in 24. Rdeča in črna pavola se dobivata tudi v vmesnih številih; črna celo do 36. 3. Prejica se prodaja v klobčičih in v predenih, je bela ali pa tudi barvana. Ta nit ima 3 plemene, vsak plemen je še sukan na 2 gube. Klobčič tehta 20 ali pa 25 gramov; kupujemo kartone, v katerih je po 10 klobčičev. Najboljša je francoska prejica z znamko DMC; tudi angleški prejici »Elefant* in »Anchor« sta prav dobri. Sploh je bela prejica boljša od modrikaste. Prejica je močno sukana. Kupujemo ta-le števila: 10, 15, 20, 25, 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100 in 120. Prejica v predenih se dobiva pod imenom »škotska pavola« in je prav lepa. Dobivajo se števila 24, 30, 40 in 50. 4. Nit za vezenje in zankanje se kupuje v majhnih predenih in je prav rahlo sukana. Ta nit ima 4 plemene (je štirikratna); je bela, pa tudi barvana. Najboljša nit za zankanje je francoska z znamko DMC. Za belo umetno vezenje rabimo prav radi nit, katera ni skoro prav nič sukana in se zove »francoska nit za vezenje«; sveti se kakor svila. 3 Nit za vezenje in zankanje kupujemo v številih 16, 18, 20, 22, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, 60, 70, 80, 90 in 100. 5. Nit za prilaganje se kupuje v majhnih klobčičih; dobivamo vse poglavitne barve v številih 4, 6, 8 in 10. Ta nit je štirikratna do šestkratna; ž njo pletemo peto in kapico pri nogavicah. Rabimo namreč navadno pavolo in prilagamo še to nit, da se nogavica ne raztrga prehitro. 6. Spodnja nit se uvede nekaterikrat v spodnje vretence šival¬ nega stroja; navadno je ta nit le dvakratna. Dobiva se le bela in črna nit v predenih. Kupujemo števila od 30 do 100; števila napre¬ dujejo po 10 in 10. 7. Nit za mašenje. S to nitjo krpamo raztrgano perilo. Dobivamo vse glavne barve; prodaja se v klobčičih. V trgovini so števila 16, 20, 30 in dalje od 30 do 100; števila napredujejo po 10 in 10. Ta nit ima 4 plemene, kateri niso sesukani; vsak plemen je sukan na 2 gube. Kadar krpamo, lahko rabimo vse 4 niti ali pa tudi le posamezen plemen. To si volimo prav po blagu, katero krpamo. 8. Nit za znamovanje je le rdeče pobarvana in se prodaja v drobnih klobčičih, ki so v kartoncih. Kartonci so navadno beli in ob robih rdeči. Ta nit je dvakratna; dobivamo ta-le števila: 6, 8, 10, 12, 16, 20, 24, 30, 40, 50 in 60. Nekatere tvornice pa izdelujejo števila 4 in dalje od 6 do 24. Števila napredujejo po 2 in 2. 9. Nit za pripenjanje se kupuje v predenih; ta nit je trikratna. Največ se rabijo tanka števila, in sicer: 20, 24, 30, 40, 50, 60 in 80. Lan in konoplja sta domači rastlini. Na steblu obeh rastlin so močne niti (to jo ličje); iz njih se dobiva predivo. Spredeno predivo se imenuje sploh « preja«, bodisi lanena ali pa konopnena. Konopnina je močnejša od lanu; rabijo jo za jadra, vreče, vrvi in v obče za močne reči. Lanena in konopna preja se ločita po barvi. Lanena preja je sivkasta, konopna pa rumenkasto zelena. Obe preji se dasta tudi barvati; uporabljajo ji «/‘za tkanje in b) za sukanec. Za ročna dela rabimo te-le lanene preje: 1. sukanec za šivanje, 2. sukanec za pletenje, 3. sukanec za mreženje, 4. sukanec za prešivanje mreže, 5. sukanec za čipka n j e in kleklja n j e. 1* 4 Sukanec ima 2 plemena, pa tudi 3 ali celo 4 plemene, vsak plemen je sukan na 2 gube; navadno rečemo, da je štiri-, šest- ali osemkraten. Najlepši in najtanjši sukanec je nizozemski; rabijo ga za čipke. Ta sukanec ni prav nič krotičast. Sukanec se prodaja v predenih, na vretencih in na papirnatih kolescili ali pa listkih. Velika predena so razvrščena na pasma. Sukanec je sirov, bel ali pobarvan. Pravi laneni sukanec se dobiva le v glavnih barvali; večinoma je rdeč, rumen in moder. 1. Sukanec za šivanje se kupuje na vretencih in v pasmih; navadno je dvakraten. Najboljši sukanec se dobiva v tvornicah «Marschall & Coni p.» in «Gruschwitz». Dobivamo ta-le števila: 12, 14, 16, 18, 24, 30, 36, 42, 48, 54, 60, 72, 84, 96, 100, 120 in 144. Sirovi sukanec je rumenkast in ima 2 plemena; plemena nista sukana na gube. Ta sukanec je zelo krhek. Kupujejo se le nizka (debela) števila, in sicer: 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 25 in 30. S tem sukancem šivamo vreče in druge močne reči. 2. Sukanec za pletenje se dobiva v velikih predenih; najboljši je le-ta po imenu »kraljevski sukanec«, ker ima 4 plemene; tudi ti plemeni niso sukani na gube. Dobiva se bel in sirov sukanec v številih 16 in od 20 do 100; števila napredujejo po 10 in 10. 3. Sukanec za mreženje je prav gladek (voščen) ter se prodaja v kolescih («fil aux rayons>) in v velikih predenih. Prva nit je tri¬ kratna, druga štirikratna. Dobivamo števila 20, 30, 40, 50 in 60. 4. Sukanec za prešivanje mreže ali špinal je dvakraten in prav malo sukan. Dobivamo števila od 20 do 80; števila naraščajo po 10 in 10. Francoski špinal predo do števila 2000. 5. Sukanec za čipkanje in klekljanje je tudi dvakraten. Ku¬ pujemo navadno le visoka (tanka) števila, in sicer 60, 70 in 80. Volna se dobiva največ od ovac. Dlako, katera pokriva ovce in nekatere koze, predo v volneno prejo; navadno pravimo volneni preji tudi »volna«. Volnene preje. Za ročna dela se rabijo te-le volnene preje (volne): 1. berlinska volna, 2. mahasta volna, 3. s ul tani n, 4. svetla volna, 5 5. moherska volna, 6. raševa volna, 7. volna za pletenj e. Volna se kupuje v velikih predenih ali pa tudi v posameznih pasmih. 1. Berlinska volna je štirikratna in se rabi v vseh barvah in v vseh otemnjavah; rabimo jo za vezenje na štramin. Tu sem še spada: a) smirniška volna, ki je osemkratna; ž njo vezemo smir- niške preproge i. t. d.; b) goblinska volna, ki je drobna in štirikratna; ž njo ple¬ temo rokavice ali pa vezemo na štramin; c) perzijska volna je drobna in dvakratna; rabimo jo tudi za vezenje na štramin. 2. Mahasta volna je prav mehka, drobna in dvakratna; rabimo jo za drobno pletivo. 3. Sultanin je prav lepo sukana, srednje debela štirikratna volna; ž njo pletemo rokavice. 4. Svetla volna je štirikratna. Ta nit je trda, krhka, a lepo sukana in se sveti kakor svila; ker je zelo močna, jo rabimo za pletenje. 5. Moherska volna je tudi trda, a le dvakratna in tanka; rabimo jo za pletene in kvačkane čipke in rute. 6. Raševa volna je dvakratna do dvanajstkratna; rabi se za vezenje na štramin. 7. Volna za pletenje je dvakratna, štirikratna ali šestkratna. Sukana je, le malo; najboljša je francoska. Vse volne se dado prav lepo barvati. Še druge volne rabimo za ročna dela, a naštete so najvažnejše; tako nam daje n. pr. gaga (Eidergans) prav lepo perje. Iz puha te gosi narejajo gag j o volno, ki je zelo mehka, debela in lahka; iz nje izdelujemo velike rute. Svila se dobiva od mešičkov svilnega prelca. Domovina tega koristnega metulja je Kitajsko. Sedaj izdelujejo največ in najlepše svile na Francoskem in Laškem. V Avstriji se bavijo s svilarstvom na Tirol¬ skem, Dalmatinskem, v Slavoniji, sploh po južnih deželah; svilnega prelca rede tudi na Kranjskem (v Vipavi). Svilno prejo zovemo tudi kar »svilo«. Ločimo sirovo svilo in svilno prejo. Sirova svila se rabi za tkanje. 6 Za ročna dela se rabi: 1. svila za šivanje, 2. svila za pletenje, 3. svila za čipke, 4. filozelna svila, 5. filoflozna svila, 6. kordonetna svila. 1. Svila za šivanje ni močno sukana in je navadno dvakratna. Prodaja se v predenih in na papirnatih listkih. Kupujemo raznobarvno svilo v številih od 30 do 100; števila naraščajo po 10 in 10. 2. Svila za pletenje je navadno le polsvilna. Dobivamo je eno število; nit je dvakratna ali trikratna. Prodaja se v velikih predenih ali v klobčičih. 3. Svila za čipke je prav tanka in malo sukana, ker ž njo klekljamo in šivamo čipke. Ta nit je dvakratna. 4. Filozelna svila ima 6 plemenov, kateri niso sesukani; vsak plemen je sukan na 2 gube. Po barvi ločimo stanovitno in ne¬ stanovitno filozelno svilo; dobivamo vsakovrstne barve in otemnjave. S to svilo vezemo; rabimo vse plemene ali pa tudi le enega. 5. Filoflozna svila je prav lepa svila; rabimo jo za slikanje z iglo. Sesukana ni skoro prav nič. Navadno vezemo s posameznimi plemeni. Dobivamo vsakovrstne barve in otemnjave. 6. Svila kordonetna je močno sukana in se ne da razdeliti, da bi vezli le z enim plemenom; ima 3 plemene. To svilo rabimo najrajši za kvačkanje. Še druge svilne niti se predo, a te, kar smo jih našteli, so najbolj znane. Kvačkanj e. Orodje. Za kvačkanje se rabita kvačka in nit. Kvačka je jeklena, lesena ali pa koščena. Vsaka kvačka ima 2 dela; ta sta: ključica (kvaka) in držalo. Ključica ne sme biti prešiljasta, da se ne zbadamo v prst, pa tudi ne pretopa, ker bi taka kvačka zavirala delo. 7 Navadna jeklena kvačka je proti ključici tanjša in proti sredi polagoma debelejša. Glede na ključico so kvačke razvrščene po šte¬ vilih; čim višje število, tem tanjša je kvačka. Kupujejo se ta-le števila: 2/0, O, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12. Rabijo se tudi enakomerno debele jeklene, lesene in koščene kvačke, a le za tuniško kvačkanje. Kupujejo se tudi jeklene kvačke z lesenim držalom. Za kvačkanje se rabi taka-le nit: pavola, prejica, sukanec, volna, svila, časih še zlata ali srebrna nit. Največ kvačkamo s prejico. Da sta kvačka in nit v pravem razmerju, rabimo za prejico št. 20 kvačko št. 8, » » 30 » »9, » » 40 » » 10, » » 50, 60 • » 11, » » 70, 80 . » 12. Tanjša nit se navadno ne rabi. Nit, katero rabimo za kvačkanje, bodi močno zasukana. Kako se nam je držati pri kvačkanju. Nadlehti držimo mirno do komolca, podlehti nekoliko gibljemo, in jih držimo ob životu; največ pa gibljemo roke in prste. Glavo držimo kvišku, ne preblizu dela in ne predaleč od njega. Kvačko držimo kakor pero, pa tudi kakor pletenko. Kvačkano delo ne bodi ni prerahlo ni pretrdo. Če je pretrdo, se v perilu lomi. Kako se nasnuje prva petlja. Z desno roko primemo konec niti in ga prevedemo navzven med četrtim in petim prstom leve roke, zunaj črez četrti, tretji in drugi prst, črez tega dvakrat, in sicer enkrat črez spodnji in enkrat črez srednji člen kazavčev; sedaj okolo palca (od desne proti levi roki), da se tukaj napravi zanka. Naposled držimo konec s tretjim in četrtim prstom leve roke. Konec se izpusti. Kazavec pri delu nekoliko naklanjamo. Sedaj primemo z desno roko kvačko in nasnujemo prvo petljo tako-le: Najprej vbodemo kvačko v zanko nad palcem (od spodaj gori) nato ovijemo nit, tekočo s kazavca, okolo kvačke, kar se zgodi, ako položimo kvačko na nit in jo ovijemo proti sebi; to nit, sedaj ležečo na kvački, prevedemo iz zanke proti sebi, zanko na palcu pa izpustimo in jo zategnemo. 8 Petlje. Petelj je 11; te so: 1. verižna petlja, 2. gostoverižna petlja, 3. gosta petlja, 4. šibična petlja, 5. previta petlja, 6. ovita petlja, 7. vehtna petlja, 8. dvojna petlja, 9. križna šibična petlja, 10. pridvižna petlja, 11. tuniška petlja. Najvažnejše so verižna, gosta in šibična petlja. Otroci naj se navadijo najprej teh treh petelj. Kako se izdelujejo petlje. 1. Verižna petlja. Narisek št. 1. To skvačkamo tako, da najprej ovijemo kvačko, nit pa prevedemo skozi narejeno zanko. Samo po sebi se umeje, da mora biti vsaj ena petlja že nasnovana. Kvačkajo navadno ovijamo tako, da vtaknemo kvačko pod nit, tekočo od palca; le malokdaj ovijamo tako, da položimo kvačko na nit. Kjer bi bil ta drugi ovoj neizogibno potreben, bodemo to vselej omenili. Na desni strani petlje se vidita dva člena; na levi so trije. Kvačkano delo se vselej pričenja z verižnimi petljami. 2. Gostoverižna petlja. Narisek št. 2. Za to petljo in za vse druge, kar jih bode še navedenih, pripravimo primerno število verižnih petelj za nasnutek. Zadnjo verižno petljo izpustimo; kar pa je petelj pred njo, v te kvačkamo. Gostoverižno petljo skvačkamo tako, da najprej vbodemo kvačko pod gorenji (enotni) člen verižne petlje, potem jo ovijemo ter prevedemo nit skozi spodnjo verižno petljo in skozi zanko, ležečo na kvački, vse zajedno. 9 Na desni strani petlje se vidita dva vodoravna člena; na narobni strani je le eden člen. Ta petlja se rabi za to, da se skvačkane zvezde dokončujejo v vsaki vrsti. Rabimo jo tudi pri čipkah in vzorcih, in sicer zato, da neopazno prestopamo iz vrste v vrsto. 3. Gosta petlja. To skvačkamo tako, da najprej vbodemo kvačko v petljo prejšnje vrste; nato jo ovi¬ jemo, nit pa prevedemo skozi to petljo, zopet ovijemo kvačko in naposled zategnemo obe zanki, ležeči na kvački. Nad vsako gosto petljo leži zgoraj zanka prej narejene petlje. Na desni strani se vidita zgoraj oba vodoravna člena te zanke; na narobni strani leži pod zadnjim členom še ena vodoravna nit. Na vsaki strani goste petlje se vidita še po dve pokončno stoječi niti. Za nje višino jemljemo po eno verižno petljo. Ta petlja se rabi pri različnih gostih in preslegastih vzorcih. 4. Šibična petlja. Ta petlja ima več vrst, in sicer se rabi: a) polšibična petlja, b) navadna ali šibična petlja, c) dvojnošibična petlja, d) trojnošibična petlja i. t. d. Polšibično petljo skvačkamo tako, da najprej ovijemo kvačko, potem jo vbodemo v petljo prejšnje vrste, zopet ovijemo in pre¬ vedemo nit iz spodnje petlje, zopet ovijemo kvačko in zategnemo vse 3 zanke, ležeče na kvački. Narisek št. 4. Ta petlja je podobna gosti petlji; rabimo jo pa le malokdaj, ker jo prav lahko nadomeščamo z gosto petljo. Šibično petljo skvačkamo tako, da najprej ovijemo kvačko, potem jo vbodemo v petljo prejšnje vrste,-zopet ovijemo in prevedemo nit iz spodnje petlje, zopet ovi¬ jemo kvačko, zategnemo obe spodnji zanki, ležeči na kvački, še enkrat ovijemo in za¬ tegnemo ostali 2 zanki. Ta petlja tvori drobne šibice, odtod njeno ime. Narisek št. 3. 10 Visoka je toliko kakor dve verižni petlji; za nje širino jemljemo le po eno petljo. Ta petlja se takisto rabi za goste in preslegaste vzorce kakor gosta petlja. Dvojno, trojno in še večkratno šibično petljo skvač- kamo tako, da ovijemo kvačko dvakrat, trikrat ali še večkrat in jo potem šele vbodemo v petljo prejšnje vrste. Petljo dokončuje, zate¬ zamo po 2 in 2 zanki do vrha. Na desni strani petlje se vidi prav razločno, kolikokrat smo ovili nit, ker leži vsak ovoj poševno nad šibico. Za višino jemljemo potem tri, štiri verižne petlje, ali pa tudi po več verižnih petelj. Take petlje rabimo takrat, kadar kvačkamo listke in druge okraske. 5. Previta petlja. Nasnujemo si nekaj gostih petelj, obrnemo delo in skvačkamo 1 verižno petljo. Previto petljo skvačkamo tako, da ovijemo kvačko, jo vbodemo v petljo spodnje vrste - pod zadnji člen ali pa pod oba vodoravna člena zopet ovi¬ jemo, prevedemo nit skozi to petljo in še skozi spodnjo zanko na kvački, zopet ovijemo kvačko in zategnemo obe zanki, ležeči na kvački. Kvačkamo vedno na desni strani. Kako se vrsta prične in konča, je popisano v začetku poznejšega oddelka «Vbodi«. Na desni strani se vidi sredi petlje vodoravno ležeča nit, katera je podobna majhnemu vozlu; narobna stran te petlje je taka kakor pri gosti petlji. To petljo rabimo za goste vzorce. Narisek št. 6. 6. Ovita petlja. Narisek št. 7. To kakor tudi vehtno in dvojno petljo pričenjamo kakor prejšnjo petljo. Ovito petljo skvačkamo tako, da ovijemo kvačko vsaj petkrat. Te ovoje pomaknemo na sredo kvačke, kjer je le-ta debela, da se nam ovoji širijo. Nato potegnemo kvačko zopet nazaj od sebe in držimo s palcem ovoje, da se ne premaknejo. Kvačko vbodemo v petljo spodnje vrste (navadno pod oba vodoravna člena), jo zopet ovi¬ jemo in ^prevedemo nit skozi spodnjo petljo; zopet ovijemo kvačko ter zadnjič zategnemo vse zanke in ovoje na kvački, vse zajedno. n Da nam zadnjič kvačka lahko teče, primemo vse ovoje in zanke s srednjim in prvim prstom leve roke in prevedemo kvačko tako med prstoma skozi zanke, da se med prstoma ne vidi. Na desni in na levi strani se vidijo prav lepi ovoji. Na desni strani petlje se vidita še dva vodoravna člena, to je zanka prej na¬ rejene petlje; na levi strani se vidi še dolga poševna nit, ki teče od dna ene petlje proti vrhu druge, tako da leži med obema. V prvi vrsti izpuščamo vsaj po nekaj petelj, da se delo ne širi. Za višino ovite petlje jemljemo po dve do tri verižne petlje, torej skvačkamo ob krajcu tudi toliko verižnih petelj. Ako ovijemo kvačko nad petkrat, je tem višja; potem jemljemo tudi za nje višino več verižnih petelj. To petljo rabimo pri težkih preslegastih vzorcih; kvačkamo jo le na desni strani. 7. Vehtna petlja. Vehtno petljo skvačkamo tako, da najprej ovijemo kvačko, jo ob tem vbo¬ demo v spodnjo petljo (v zadnji člen), potem prevedemo iz te petlje spodnje vrste 2 zanki ali pa tudi 3. Preden pre¬ vedemo zanke iz spodnje petlje, kvačko še vselej ovijemo. Naposled zopet ovi¬ jemo kvačko in prevedemo nit skozi vse zanke, ležeče na kvački. Ker je ta petlja širša od drugih petelj, izpuščamo v prvi vrsti vsako tretjo ali četrto potijo, sicer bi se nam delo razširilo. Te petlje kvačkamo na desni ali pa na levi strani, kakor nam je drago. Na desni in na narobni strani se vidijo stoječe niti, katere so zvezane v vehte. Zgoraj leži zanka prejšnje petlje. Za višino te petlje jemljemo po dve verižni petlji. Narisek št. 8. 8. Dvojna petlja. To petljo skvačkamo tako, da iz dveh sosednjih petelj prevedemo po 1 zanko in te 2 zanki potem zategnemo. Kvačkamo tako-le: Najprej vbodemo kvačko v prvo petljo spodnje vrste, jo ovijemo in prevedemo nit skozi petljo; kvačko zopet vbodemo v sosednjo petljo, ovijemo in prevedemo nit skozi to petljo. — Sedaj imamo na kvački 3 zanke. — Končno ovijemo kvačko in prevedemo nit Narisek št. 9. 12 skozi vse zanke, ležeče na kvački, vse zajedno. Te petlje kvačkamo navadno le na desni strani dela, vbadamo pa v zadnji člen petlje. Kvačkaj e do konca vrste, prevemo prvo zanko iz že skvačkane petlje spodnje vrste in drugo zanko iz nove sosednje petlje, ali pa nadaljujemo delo tako, da skvačkamo — po vsaki dvojni petlji — po 1 verižno petljo in prevedemo prvo zanko iz prve in drugo iz druge petlje spodnje vrste. Po prvem načinu so dvojne petlje goste, po drugem pa preslegaste, ker se vidijo drobne luknjice. Pri dvojni petlji tudi lahko prevajamo po 1 zanko iz dveh, treh ali še več petelj; potem pa moramo kvačkati za presledek po 2, 3 ali več verižnih petelj, da se delo ne vleče. Na desni in na narobni strani se vidita po dve zanki; druga leži nad drugo. To petljo rabimo za goste vzorce in jo kvačkamo rajši iz volne nego iz prejice. 9. Križna šibična petlja. Za nasnutek si pri¬ pravimo 2 vrsti gostih petelj. Ako nam rabi križna šibična petlja kot skrajnja petlja, jo kvačkamo tako-le: 3 verižne petlje — 1 ši- bično petljo v četrto petljo spodnje vrste ■ — 5 veriž¬ nih petelj — 1 šibično petljo; pri tej vbodemo kvačko pod oba gorenja člena prejšnje šibične petlje, to je ravno sredi križne šibične petlje. Dalje se kvačkajo križne petlje tako-le: Kvačko ovijemo trikrat — jo vbodemo v prvo prosto petljo spodnje vrste — zopet ovijemo kvačko in prevedemo nit iz te petlje — ovijemo iz nova in prevedemo nit skozi obe spodnji zanki, ležeči na kvački. — Sedaj imamo na kvački 4 zanke. — Nato zopet ovijemo kvačko in jo vbodemo v tretjo petljo spodnje vrste — ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi to petljo — ovijemo kvačko in zategnemo obe spodnji zanki, ležeči na kvački — zopet ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi 3 zanke, ki so sedaj spodaj. - To je ravno sreda križne petlje. Polovica križne šibične petlje je narejena. — Sedaj ovijemo kvačko in zateg- 13 nemo 2 zanki — še enkrat ovijemo kvačko in zategnemo zadnji 2 zanki. — Tri četrtine križne šibične petlje so skvačkane. — Zadnjič skvač- kamo 2 verižni petlji, ker smo spodaj izpustili dve petlji, in skvačkamo 1 šibično petljo v sredo križne šibične petlje; takrat vbodemo kvačko v one tri zanke, katere smo prej zategnili z enim vozlom. Na desni in na narobni strani se vidijo šibice. To petljo rabimo tam, kjer uvajamo trak, in za preslegaste vzorce. 10. Pridvižna petlja. Razločujemo 3 vrste pridvižnih petelj; te so: 1. pridvižna zanka, sestavljena iz verižnih petelj, 2. pridvižna šibična petlja, 3. pridvižna školjka, sestavljena iz šibičnih petelj ali pa iz samih zank. Pridvižne zanke in pridvižne školjke, sestavljene iz šibičnih pe¬ telj, leže samo na eni vrsti podlage. Pričenjamo jih torej koj v vzorčni vrsti. Pridvižne šibične petlje in pridvižne školjke, sestavljene iz samih zank, leže nad tremi vrstami skvačkane podlage; zaradi tega jih pričenjamo šele v četrti vrsti. Vrste, katere kvačkamo za podlago, delamo navadno v gabr- natem vbodu. Kvadrate za odeje, pri katerih rabimo te petlje, pa lahko izvršujemo tudi v navadnem ali v verižnem vbodu. Vse pridvižne petlje kvačkamo drugo tik druge, ali pa izpuščamo med dvema petljama nekaj gostih petelj; vselej pa napravimo majhen krajec pri desnem in levem robu in si nasnujemo nekaj vrst gostih petelj. Pridvižna zanka, sestavljena iz verižnih petelj. Za krajec skvač¬ kamo nekaj gostih petelj, recimo 3. Sedaj vbodemo kvačko pod oba vodo¬ ravna člena sosednje petlje ali pa le pod eden člen v spodnji vrsti, ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi spodnjo petljo. Tako se nam naredi-na kvački nova zanka; iz te zanke skvačkamo 4 do 5 verižnih petelj. Zanka zadnje goste petlje nam leži tudi še na kvački, a skozi to zanko no smemo kvačkati. Naposled ovijemo kvačko, zategnemo zanko zadnje verižne petlje in še zanko goste petlje. Narisek št. 11. 14 Verižno zanko lahko nagnemo na desno ali na levo stran vzorca; zaradi tega take zanke tudi kvačkamo v vsaki vrsti. Rabimo jih pa le malokdaj. Pridvižne verižno zanko tudi lahko skvačkamo tako, da leži nad tremi vrstami podlage. Takrat kvačkamo zanke tako, da izvedemo vsaj po 9 verižnih petelj za vsako zanko. Vse drugo kvačkamo kakor pri prejšnji zanki. Črez vzorčno vrsto skvačkamo 1 vrsto samih gostih petelj na levi strani svojega dela in črez to zopet 1 vrsto na licu; v tej vrsti kvačkamo verižne zanke. Tako kvačkamo do vrhovne vrste. V vrhovni vrsti skvačkamo za krajec prav toliko petelj kakor v predzadnji vrsti; ko pa pridemo do petlje, katera leži ravno nad zanko, naberemo vse zanke kakor verižico (od dna do vrha)*, vbodemo kvačko skozi zadnjo verižno zanko in zajedno skozi petljo, katera leži nad to zanko. Sedaj ovi¬ jemo kvačko in skvačkamo navadno gosto petljo. Verižico si naberemo le takrat, kadar smo skvačkali več vrst pridvižnih zank. Iz takih zank sestavljamo prav lepe vzorce. Pridvižna šibična petlja. Za krajec skvačkamo nekaj gostih petelj v gabr- natem vbodu, n. pr. 3 goste petlje, nato vbodemo kvačko v zadnji člen četrte petlje v tej vrsti, jo ovijemo in pre¬ vedemo 1 zanko iz te petlje; zopet ovijemo kvačko in jo vtaknemo (od spodaj navzgor) v vodoravni člen četrte petlje v prvi vrsti; ta člen leži prav navpično pod našo petljo. Potem ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi to petljo prve vrste. — Na kvački imamo 4 zanke. — Sedaj ovijemo kvačko in zategnemo trikrat po 2 in 2 zanki do vrha. Pridvižne šibične petlje kvačkamo tudi tako, da leže poševno proti desni ali levi roki; takrat vbadamo spodaj v dotično petljo. Vse pridvižne šibične petlje kvačkamo na licu vzorca, ker de¬ lamo tako lepše in lože. Zaradi tega tukaj ni popisana ona pridvižna petlja, katera se kvačka od narobne strani. Narisek št. 12. Glej oddelek: »Vzorci, sestavljeni iz pridvižnih petelj«, stran 28. 15 Pri dvižne školjke. Te so odprte ali zaprte Odprte pridvižne školjke kvačkamo tako, da napravimo vsaj skvačkamo 5 do 7 šibičnih petelj; drugi vrsti skvačkamo 1 gosto petljo v to verižno petljo, da imamo vedno enako število petelj. Zaprte pridvižne školjke začenjamo prav tako kakor odprte. V četrto petljo skvačkamo vsaj 5 šibičnih petelj, ki jih narejamo tako, da zatezamo pri vsaki šibični petlji le spodnji 2 zanki. — Na kvački imamo 6 zank. — Zadnjič ovijemo kvačko in zategnemo vseh 6 zank. Narejeno školjko pomaknemo s tretjim prstom leve roke na desno stran svojega dela, da je više pridvignjena. Tudi tukaj kvač¬ kamo goste petlje v presledku; verižne petlje ni treba. Školjka, sestavljena iz samih zank, leži nad tremi vrstami podlage; kvačkamo jo torej v četrti vrsti. Vbodemo kvačko v zadnji člen pete petlje spodnje vrste, ker smo izpustili štiri petlje za krajec. Sedaj ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi to petljo. Potem odštejemo od konca štiri vodoravne niti v prvi vrsti in vtak¬ nemo kvačko prav tako v peti vodoravni člen kakor pri pridvižni šibični petlji. Ta člen leži navpično pod gorenjo petljo. Nato ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi to petljo; zopet ovijemo in prevedemo novo zanko iz iste petlje. To ponovimo še trikrat do štirikrat; slednjič ovijemo in zategnemo vse zanke razven zadnje; naposled ovijemo iz nova in zategnemo zadnji 2 zanki. Paziti nam je na to, da kvač¬ kamo zanke prav rahlo. Iz pridvižnih petelj sestavljamo prav lepe goste vzorce. 11. Tuniška petlja. To kvačkamo v dveh vrstah, zato se samo ena petlja ne da popisati. Te vrsti sta: 1. zančna vrsta, 2. dovršilna vrsta. (Glej narisek št. 15.) 3 petlje za krajec. V 4. petljo pri tem vbadamo kvačko v zadnji vodoravni člen. Potem izpustimo zanko in vbodemo kvačko iz nova v prvo šibično petljo pod oba vodoravna člena; zanko (zadnjič narejene petlje) zopet nataknemo in jo prevedemo skozi to petljo (za delom). Zadnjič skvačkamo 1 verižno petljo in potem za pre¬ sledek nekaj gostih petelj. V Narisek št. 13. 16 V zančni vrsti prevajamo skozi vsako petljo v nasnutku po 1 zanko do konca, le v začetku izpuščamo prvo petljo. Kvačkamo tako-le: Kvačko vbodemo v sosednjo spodnjo petljo, jo ovijemo in prevedemo nit skozi to petljo i. t. d. iz vsake petlje. Kvačkaje prehajamo od desne roke proti levi. Kolikor je bilo verižnih petelj v nasnutku, toliko je sedaj zank. V dovršilni vrsti zatezamo po 2 in 2 zanki, le v začetku prevedemo nit samo skozi 1 zanko. Kvačkamo tako-le: Najprej ovijemo kvačko, prevedemo nit skozi prvo zanko ob levi roki, zopet ovijemo kvačko in zalezujemo po 2 in 2 zanki do vrha, to je, proti desni roki nazaj. Na desni strani petlje se vidita po dva navpična in po dva vodo¬ ravna člena. Sprednji navpični člen leži na vodoravnem členu. Na levi strani vidimo eden navpičen člen in tri vodoravne člene. To petljo rabimo za tuniško kvačkanje; kvačkamo jo navadno iz volne. Vbodi. Vbodi nastajajo, ako kvačkamo vzporedno več enakih petelj. Lahko pa kvačkamo tudi tako, da ne vbadamo kvačke kakor po navadi, ali pa da kvačkamo le na desni strani ali na obeh straneh dela. Vbodi, skvačkani iz gostih petelj. Najnavadnejše vbode kvačkamo iz gostih petelj. Ti vbodi so: 1. navadni vbod, 2. ruski vbod, 3. gabrnati vbod, 4. pletilni vbod, 5. poševni vbod, 6. križni vbod, 7. zančni vbod. Za vsak vbod nasnujemo vsaj po 1 vrsto gostih petelj. Navadni in gabrnati vbod kvačkamo na obeh straneh dela. Do- spevši h koncu vrste, skvačkamo 1 verižno petljo, obrnemo delo proti sebi in kvačkamo do konca te vrste i. t. d. Vse lihe vrste leže na licu, sode pa na robu dela. Ostale vbode kvačkamo le na licu, to je na desni strani. Koncem vsake vrste nit odrežemo in jo v začetku zopet privežemo. 17 Kako kvačkamo vbode ali vzorce samo na desni strani dela. To se vrši tako-le: a) Začetek. Kvačko vbodemo v prvo gosto petljo spodnje vrste ob desni roki, potem jo ovijemo in prevedemo tako, da nam kratki konec niti visi ob krajcu. Ta konec držimo z levo roko, da se nam ne izmakne iz začetne petlje; potem skvačkamo 1 verižno petljo. V to prvo petljo skvačkamo še 1 gosto petljo. Začetno nit obkvačkamo. Prav tako se pričenjajo vbodi s šibičnimi petljami, samo da skvačkamo iz prve petlje 3 verižne petlje, v drugo petljo pa 1 ši- bično petljo. Kvačkaj e drugo, tretjo in četrto gosto ali šibično petljo, pola¬ gamo kratki konec na vrh spodnje vrste, in sicer tako, da kvačkamo črez ta konec, kateri 'leži potem sredi petelj. Ostali konec odrežemo. b) Konec. Ko pridemo do zadnjih štirih petelj, položimo konec niti prejšnje vrste vodoravno črez spodnjo vrsto in kvačkamo črez to nit do konca vrste. Nit potem odrežemo. Kako se izdelujejo vbodi. 1. Navadni vbod. Pri tem kvačkamo goste petlje in vbadamo kvačko pod oba vodoravna člena spodnje goste petlje. To je prvi vbod, katerega naj se nauče otroci. 2. Ruski vbod. Ta vbod kvačkamo prav tako kakor navadni vbod. Ker dela ne obračamo, odrežemo nit na koncu vsake vrste in pričnemo v začetku vrsto iz nova. 3. Gabrnati vbod. Pri tem kvačkamo goste petlje, a vbadamo kvačko vedno pod zadnji vodoravni člen spodnje goste petlje. Sem spada še verižni vbod. Pri tem vbadamo kvačko na licu pod zadnji vodoravni člen, na levi strani pa pod sprednji vodo¬ ravni člen petlje prejšnje vrste. Vsi vodoravni členi leže na licu; na robu ni nobenega. Tako vbadamo kvačko najrajši pri preslegastih vzorcih, ker je takšno delo najlepše. P. pl. Renzenberg, Kvačkanje, I. del. 2 18 Omenili smo že, da pri navadnem in pri gabrnatem vbodu delo obračamo in da kvačkamo takrat le po 1 verižno petljo. 4. Pletilni vbod. Tukaj kvačkamo goste petlje in vbadamo kvačko v spodnjo petljo pod spodnji vodoravni člen na levi strani. Oba gorenja vodo¬ ravna člena petlje prejšnje vrste ležita nad gosto petljo in tvorita vodoravno spleteno petljo. V vsaki vrsti konec odrežemo, ker kvačkamo le na desni strani. 5. Poševni vbod. Pri tem kvačkamo goste petlje in vbadamo kvačko v zadnji vodoravni člen petlje prejšnje vrste; tukaj ovijemo kvačko tako, da položimo kvačko na nit. Kvačkamo le na desni strani, torej odrežemo v vsaki vrsti nit kakor pri ruskem in pletilnem vbodu. 6. Križni vbod. Ta vbod kvačkamo prav tako kakor poševnega, samo da vba¬ damo kvačko pod oba vodoravna člena petlje prejšnje vrste. 7. Zančni vbod. Ta vbod kvačkamo navadno iz volne. Tvori nam kožuhovini podobne okraske za otroške črevljičke in za volnene čepice. Da skvačkamo zančni vbod, si pripravimo 1 do 2 cm široko papirnato pašo, ki je toliko dolga, kolikor je okrasek širok, ker kvačkamo počrez. Za ta vbod si nasnujemo 5 do 6 vrst v ruskem ali navadnem vbodu, položimo papirnato pašo prav blizu na narobno stran dela in jo držimo tu s tretjim in četrtim prstom leve roke. Po dokončanem delu je ta stran desna stran vbodova. Za krajec skvačkamo nekaj gostih petelj. V prvo vzorčno petljo vbodemo kvačko, jo ovijemo ter pre¬ vedemo nit skozi spodnjo petljo. Sedaj ovijemo papirnato pašo trikrat z nitjo (od zunanje strani proti sebi), vtaknemo kvačko pod vse tri zanke, jo ovijemo ter prevedemo nit skozi vse 3 zanke nad papirjem in še skozi zanko iz spodnje petlje; zopet ovijemo kvačko in zateg¬ nemo ostali 2 zanki. Tako kvačkamo v vsako petljo do konca; na koncu zopet skvačkamo nekaj petelj, da naredimo krajec. Črez to vrsto skvačkamo vsaj 3 vrste, potem zopet zančno vrsto. Ko smo skvačkali ono vrsto črez zančno vrsto, potegnemo pa¬ pirnato pašo iz dela; ako ne, se petlje lahko razpro. 19 Vbod, sestavljen iz več zank. Zvezdni vbod. Tega sestavljamo iz samih zank, zato ni naveden pri prejšnjih vbodih. Nasnujemo si 1 vrsto verižnih petelj in kvačkamo delo le na licu. V začetku skvačkamo razven na- snutka še 3 verižne petlje; gorenjo ve¬ rižno petljo izpustimo, iz dodane druge in prve verižne petlje prevedemo po 1 zanko in še 1 zanko iz druge pet¬ lje v nasnutku. — Na kvački imamo 4 zanke. — * Kvačko ovijemo in vse 4 zanke zategnemo. — Dalje skvač¬ kamo 1 verižno petljo; v tej tiče vse prej zategnjene zanke. — Sedaj ne¬ koliko podaljšamo zanko na kvački ter prevedemo zopet 3 zanke, in sicer prvo rižne petlje, drugo iz zadaj ležečega Narisek št. 14. iz ravnokar skvačkane ve- navpičnega člena prejšnje zvezdne petlje in tretjo iz druge petlje spodnje vrste. — Od znaka * ponavljamo vbod do konca. Na koncu skvačkamo 1 verižno petljo in nit odrežemo. Da se nam delo ne širi, izpuščamo v nasnutku vsako drugo petljo; tako je vbod narekovan. V drugi in v vsaki prihodnji vrsti izvedemo prvo zanko iz ravnokar skvačkane verižne petlje, drugo zanko iz zadnjega navpičnega člena prejšnje zvezdne petlje te vrste in tretjo zanko iz verižne petlje spodnjega zvezdnega vboda. V teh vrstah petelj ne izpuščamo. Lahko izvedemo še 1 zanko iz zadnjega vodoravnega člena spodnje zvezdne petlje; tedaj je vbod bolj poln. Zatezujemo po 5 zank v vsakem vbodu. V skrajnji petlji skvačkamo takrat 4 verižne petlje; da ima tudi 5 zank, izvedemo iz krajca 3 zanke. Vse drugo kvačkamo kakor po navadi. Na desni strani petlje leže zanke bolj gladko in tvorijo zvezdi podobne žarke. Ta vbod ni lep, ako ga skvačkamo trdo. Jako ličen pa je, ako ga skvačkamo bolj rahlo iz volne ali iz prav debele pavole. Rabimo ga za odeje, jopice i. t. d. 2* 20 Vbodi, sestavljeni iz tuniških petelj. Iz tuniške petlje tudi sestavljamo nekaj vbodov. Ti so: 1. navadni ali tuniškozančni vbod, 2. mnogozančni vbod, 3. desnopletilni vbod, 4. levopletilni vbod, 5. vehtni vbod, 6. piketni vbod, 7. mrežni vbod a) z vozlom, b) brez vozla. Kako se izdelujejo ti vbodi. Za tuniško kvačkanje rabimo tuniško kvačko in največkrat debelo nit. Ker se spoznavajo ti vbodi večinoma šele v tretji vrsti, naj bodo tukaj popisane tudi nastopne vrste, da jih ne bode treba popisovati pozneje pri vzorcih. Pri desnopletilnem, levopletilnem in vehtnem vbodu si nasnujemo 1 vrsto verižnih petelj in v to vrsto skvačkamo 1 vrsto tuniških petelj; to je 1 zančna in 1 dopletilna vrsta. Kako začenjamo mnogo- zančni, piketni in mrežni vbod, je popisano pri dotičnih vbodih. 1. Navadni ali tuniškozančni vbod. Narisek št. 15. Prvi dve vrsti sta že popisani pri tuniški petlji. V tretji vrsti izpustimo prvo petljo, * vbodemo kvačko pod spredaj ležeči navpični člen tuniške petlje spodnje vrste od desne roke proti levi, tako da ostajamo s kvačko na licu dela. Nato ovijemo kvačko in prevedemo nit izpod tega člena. Od znaka * ponavljamo vbode do konca. V četrti vrsti prevedemo nit prvič skozi 1 zanko, potem pa zatezamo po 2 in 2 zanki. Vse zančne vrste se kvačkajo kakor tretja vrsta, vse do- vrsilne kakor četrta vrsta. 21 2. Mnogozančni vbod. Petelj si nasnujemo toliko, da je njih število vselej mnogokratnik števila 3. Prva vrsta je navadna zančna vrsta. V dovršilni vrsti ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi 3 zanke. Sedaj se nam prikaže 1 zanka izpod teh treh zank; iz te zanke skvaekamo 1 verižno petljo, * kvačko zopet ovijemo ter prevedemo nit skozi to verižno petljo in še skozi sprednje 3 zanke; zopet skvaekamo 1 verižno petljo in od znaka * tolikokrat ponav¬ ljamo vbod, da se vrnemo k desnemu krajcu. — Naposled skvaekamo 1 verižno petljo. Vodoravna nit veže po tri in tri zanke ter leži nad njimi. Med dvema vbodoma so luknjice; nad vsako luk¬ njico sta po dve verižni petlji. Zančne vrste, katere kvačkamo še odslej, delamo tako-le: Prvo petljo nekoliko podaljšamo, kvačko vbodemo v ono verižno petljo, katera je zateg¬ nila spodnje tri zanke, nato jo ovijemo in prevedemo nit. Sedaj pa vtaknemo kvačko v prvo luknjico, jo ovijemo in prevedemo nit iz nova. Potem imamo na kvački 3 zanke za prvi mnogozančni vbod. — * Nadalje izvedemo prvo zanko iz iste prve luknjice, drugo iz ve¬ rižnega člena nad tremi zankami prejšnje vrste in tretjo iz sosednje luknjice. Ker se zanka razpre, ako prevedemo nit dvakrat zaporedoma iz iste luknjice, moramo sedaj pred prvo zanko kvačko še oviti. Prihodnje petlje imajo torej po 4 zanke. Od znaka * ponavljamo vbod tolikokrat, da pridemo do krajca pri levi roki. Zadnjo zanko izvedemo izpod skrajnje petlje. Dovrši Ine vrste. Tukaj ovijemo kvačko in prevedemo nit najprej le skozi 3 zanke — * skvaekamo 1 verižno petljo, ovijemo kvačko, zategnemo verižno petljo in še 4 zanke. Od znaka * ponavljamo vbod do desnega krajca. Prej dodani ovoj leži pri vsakem mnogozančnem vbodu ob levi roki posameznih vbodov. 22 3. Desnopletilni vbod. Z a učna vrsta. Skrajnjo petljo izpustimo, v sosednjih pet¬ ljah pa vbadamo kvačko ravno med oba navpična člena ene tuniške petlje, tako da se kaže kvačka na narobni strani te vrste. — Paziti nam je, da ne vbadamo v presledek med dvema petljama. Nato ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi to petljo. Tako kvačkamo do konca vrste. Dovršilna vrsta je prav taka, kakršna je pri tuniški petlji. Na desni strani se vidijo stoječe spletene petlje. Narisek št. 17. 4. Levopletilni vbod. Narisek št. J8. Zančna vrsta. Prvo verižno petljo izpustimo, kvačko pa vbodemo na levi strani tako od desnice proti levici, da si nataknemo zadnji na¬ vpični člen spodnje tuniške petlje; potem ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi ta člen. Tako kvačkamo do konca vrste. Dovršilna vrsta je taka kakor pri prejšnjem vbodu. Vodoravne zanke vsake tuniške petlje spodnje vrste legajo ob kvačkanju na desno stran dela in tvorijo vbod, ki je podoben levi spleteni petlji. 5. Vehtni vbod. Narisek št. 19. Tudi za ta vbod si nasnujemo 1 vrsto tuniških petelj, a v zančni vrsti moramo vbadati v vsako drugo verižno petljo, da se nam delo ne širi. Zančna vrsta. V začetku skvačkamo 1 verižno petljo, dalje pre¬ vedemo iz vsakega presledka (to je med dvema sosednjima tuniškima petljama) najprej 1 zanko brez ovoja, potem še 2 zanki, a pred tema ovi¬ jemo kvačko; tako dobimo iz vsakega presledka 5 zank. Iz skrajnje petlje prevedemo še 1 zanko za rob. 23 Dovršilna vrsta. Pri tej ovijemo kvačko in prevedemo nit le skozi ravnokar skvačkano zanko. Potem pa ovijamo in zatezamo po 6 in 6 zank; te so: 1 zanka, katera je ostala od zadnjega vboda, in 5 zank iz vsakega presledka. Končno zategnemo le 2 zanki. Vzorec, ki ga sestavljamo iz tega vboda, se kvačka predevoma; popisan je pri gostih tuniških vzorcih, v točki tretji. Ta vbod tvori prav lepe vehte. 6. Piketni vbod. Nasnujemo si liho število verižnih petelj. Zančna vrsta. Kvačko ovi¬ jemo, nit pa prevedemo prvič skozi tretjo, dalje skozi vsako drugo petljo; tako do konca. Dovršilna vrsta. Kvačko ovi¬ jemo, nit pa prevedemo prvič le skozi prvi 2 zanki; potem ovijamo in zate¬ zamo po 3 in 3 zanke. Končno ovijemo kvačko in zategnemo le ostali 2 zanki. Vsak ovoj leži poševno proti levi petlji. Ako kvačkamo dalje, izpuščamo v zančnih vrstah skrajnjo petljo v začetku vrste, ovijamo kvačko in jo vbadamo pod oba skupaj stoječa člena spodnjega vboda. - Eden teh členov je navpičen in eden poševen. Kvačka ostaja na licu dela. — Zopet ovijemo kvačko in prevedemo nit izpod obeh zank. Zadnji piketni vbod skvačkamo v skrajnjo petljo ob levi roki. Vse dovršilne in vse zančne vrste so odslej enake. Na desni strani vidimo navpično stoječe vrvice in poševne niti. 7. a) Tuniški mrežni vbod z vozlom. Za nasnutek si pripravimo sodo število verižnih petelj. Prva zančna vrsta. Zadnjič skvačkano petljo izpustimo, v sosednjo pa vbodemo kvačko, jo ovijemo ter pre¬ vedemo nit. * Sedaj ovijemo kvačko proti sebi (kakor pri poševnem vbodu ali pri pletenju) in držimo nit z desnim palcem, da se ne izmakne. Izpustimo sosednjo petljo in vbodemo kvačko v drugo petljo spodnje vrste, ovijemo kvačko (kakor po navadi) in prevedemo Narisek št. 20. Narisek št. 21. 24 nit skozi to petljo. Od znaka * ponavljamo vbode do konca. Paziti nam je, da se ovoj pred vsako zanko ne razpre. Prva dovršilna vrsta. Najprej ovijemo kvačko in prvič za¬ tegnemo 2 zanki; potem pa ovijamo in zatezamo po 3 in 3 zanke, to je 1 iz prejšnjih petelj izvedeno in 2 zanki iz spodnje vrste. Vsaka petlja ima na desni strani po dva stoječa člena, a ta nista združena; vodoravni člen dovršilne vrste veže po dva in dva člena sosednjih petelj. Druga zančna vrsta. Da se nam sestavlja vzorec predevoma, izpustimo v začetku skrajnjo tuniško petljo. * Kvačko ovijemo dvakrat proti sebi, zanki držimo s palcem desne roke, da se ne izmakneta. Sedaj vbodemo kvačko pod oba združena člena sosednje tuniške petlje v spodnji vrsti, in sicer od desnice proti levici. Kvačka ostane na licu dela. Nato izpustimo spodnji ovoj tako, da nam ostane le še 1 ovoj na kvački. Nit izpuščenega ovoja leže črez oba zvezana člena in teče pod kvačko. Sedaj ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi ta 2 člena, pa vrhu izpuščenega ovoja; tako se nam naredi vozel. Od znaka * ponavljamo vbode do konca vrste. Na koncu moramo dojemati po 1 tuniško petljo, ker smo v začetku izpuščali po 1. V zadnjo petljo skvačkamo torej še enkrat mrežni vbod ter vbadamo tja, kjer se v krajcu najmanj pozna. Druga dovršilna vrsta. Najprej ovijemo kvačko in prvič zategnemo le 2 zanki; potem pa ovijamo in zatezamo po 3 in 3 zanke. Na koncu zategnemo le 2 zanki. Tretja zančna vrsta. V tej vrsti skvačkamo v vsako petljo spodnjega mrežnega vboda po 1 mrežni vbod; na koncu nam ni treba dojemati petlje, ker tudi v začetku nismo nobene izpustili. T r e t j a d o v r šil n a v r st a j e prav taka kakor druga dovršilna vrsta. Od druge zančne vrste se vbod ponavlja. 7. O Tuniški mrežni vbod brez vozla. Nasnutek, prvo zančno in prvo dovršilno vrsto kvačkamo z vozlom prav tako kakor pri mrežnem vbodu. Druga zančna vrsta. Tudi pri tem vzorcu izpustimo v tej vrsti skrajnjo tuniško petljo v začetku vrste. Ovijemo kvačko le enkrat proti sebi (kakor v prvi zančni vrsti), držimo ovoj s palcem desne roke, da se ne izmakne, vbodemo kvačko pod oba združena člena tuniške [petlje v spodnji Narisek št. 22. 25 vrsti (tudi od desnice proti levici). Kvačka ostane na licu dela. Zopet ovijemo kvačko in prevedemo nit izpod teh členov. Tako kvačkamo do konca. Pri tem vbodu se nam ne naredi vozel. Konec te vrste dojemljemo po 1 tuniško petljo, ker smo v začetku izpuščali po 1. Vbadamo prav neopazno v skrajno petljo ob levi roki. Dovrsilne vrste so prav take kakor pri prejšnjem vzorcu. Tretja zančna vrsta. V tej vrsti v začetku ne izpuščamo tuniških petelj, torej tudi na koncu nobene petlje ne dojemljemo. Od druge zančne vrste se vzorec ponavlja. Pri obeh mrežnih vbodih vidimo na desni strani lepe nitke, katere so podobne mrežni zanki; od tod njiju ime. Se drugi tuniški vbodi nastajajo, ako v zančni vrsti izva¬ jamo verižne petlje, goste petlje ali šibične petlje. Vse te naštete petlje izdelujemo le do zadnjega ovoja. Toda ker taki vbodi niso lepi in ker jih tudi malo rabimo, niso tukaj popisani nadrobneje. Kako privezujemo nit ob delu. Z vozlom ne smemo privezovati niti, ako se nam utrga ali pa če poide. Najlepše je, ako n. pr. pri gosti petlji to do zadnjega ovoja skvačkamo s staro nitjo, ostali ovoj zadnje petlje pa dovršimo z novo nitjo. Potem skvačkamo nekoliko petelj črez oba konca in naposled oba konca odrežemo. Pri verižni petlji razkoljemo zadnji konec stare in nove niti (vsako na pol), položimo razkoljeno polovico vsakega konca križema in jo zasučeino v vrvico, odrežemo ostali polovici in kvačkamo potem s to vrvico dalje. Ta vrvica ni nič kaj lepa. Kako dokončujemo delo. Kvačkanje lahko dokončamo, kjerkoli hočemo (le tuniškega kvač¬ kanja ne); takrat skvačkamo le 1 verižno petljo koncem dela, potem odrežemo nit in jo prevedemo skozi petljo. Tako se nam delo ne razpre, najsi konec ni zašit. Vzorci. Vzorci nastajajo, ako družimo različne petlje in vbode, pa tudi, ako kvačkamo več vrst enakih petelj. Imamo dve poglavitni vrsti vzorcev; ti so: 1. gosti vzorci, 2. preslegasti vzorci. 26 Pri gostih vzorcih razločujemo zopet a) nemško, b) tuniško kvačkan j e. Preslegaste vzorce delimo na tri vrste; te so: a) vzorci v kvadratnem vbodu, b) razni preslegasti vzorci, c) zvezde, čipke in vstavki. Kako se loči nemško kvačkanje od tuniškega. Pri nemškem kvačkanju dokončamo delo lahko pri vsaki petlji; ni nam treba kvačkati do konca vrste. Po vsaki skvačkani petlji nam ostane le ena zanka na kvački. Pri tuniškem kvačkanju pa dela ne moremo dokončati prej, dokler ne skvačkamo obeh vrst tuniške petlje. Kvačkajo zančno vrsto, imamo več zank na kvački, in šele koncem dopletilne vrste nam ostane le ena zanka. Gosti vzorci. Nemško kvačkanje. Najložji vzorci so ti, katerih se vadijo dekleta v spodnjih raz¬ redih ljudske šole. 1. vzorec se kvačka iz gostih petelj v navadnem vbodu. 2. v z o r e c se kvačka iz gostih petelj v gabrnatem vbodu. 3. v z o r e c se kvačka iz šibičnih petelj v navadnem vbodu. 4. v z o r e c se kvačka iz šibičnih petelj v verižnem vbodu. Lepši in težji vzorci nastajajo: 1. Če kvačkamo same goste petlje v pletilnem, poševnem, križnem ali zančnem vbodu. Tudi vzorec v zvezdnem vbodu pripada tej vrsti; ta vzorec je kaj lep. Popisali smo že pri vbodih, kako prehajamo iz vrste v vrsto. 2. Če kvačkamo same previte, ovite, vehtne ali dvojne petlje. 3. če sestavljamo tudi različne petlje; tukaj naj bodo navedeni nekateri taki vzorci. Za vsak vzorec si nasnujemo vsaj 1 vrsto verižnih petelj. Vzorec a). 1 verižna in 1 gosta petlja se vrstita; v nasnutku izpuščamo po eno verižno petljo prav pod vsako verižno petljo. Dalje kvačkamo predevoma in vbadamo kvačko v luknjico pod verižno petljo. Ta vzorec kvačkamo lahko le na desni strani, pa tudi na obeh straneh. 27 Vzorec b). V prvi vrsti kvačkamo same vehtne petlje, drugo pri drugi. V drugi vrsti kvačkamo tudi zgolj vehtne petlje, a tako, da izpuščamo vsako drugo vehtno petljo prejšnje vrste in nad to kvačkamo po 1 verižno petljo. Te vrsti se kvačkata zaporedoma. Ta vzorec kvačkamo na obeh straneh, in sicer v verižnem vbodu. Vzorec c). Pri tem skvačkamo 1 vrsto gostih petelj in 1 vrsto tehtnih petelj. Tudi ta vzorec kvačkamo v verižnem vbodu; delo pri tem obračamo. Vehtne petlje kvačkamo na licu dela. Vzorec d). Tukaj si nasnujemo toliko verižnih petelj, da je njih število mnogokratnik števila 4, in dodamo še 2 petlji za oba krajca. Ta vzorec je sestavljen iz gostoverižnih in šibičnih petelj. Kvačkamo ga tako-le: Eno verižno petljo v nasnutku izpustimo, * v drugo petljo skvačkamo 1 gostoverižno petljo; zopet izpustimo eno verižno petljo in skvačkamo v drugo petljo 3 šibične petlje. Od znaka * se vzorec ponavlja. Na koncu skvačkamo 1 gostoverižno petljo. Nit odrežemo in pričnemo drugo vrsto iz nova, ker kvačkamo le na desni strani. Drugo vrsto začnemo tako, da skvačkamo iz skrajnje petlje spodnje vrste 2 verižni petlji; te nadomeščata eno šibično petljo. V isto skrajnjo petljo skvačkamo še 1 šibično petljo; * dalje 1 gosto¬ verižno petljo v srednjo šibično petljo prejšnje vrste — 3 šibične petlje v gostoverižno petljo prejšnje vrste. Od znaka * se vzorec ponavlja do konca. Za krajec skvačkamo samo 2 šibični petlji v skrajnjo gostoverižno petljo. Navedeni vrsti se ponavljata; tvorita nam predevoma skvač- kan vzorec. Vselej vbadamo gostoverižne petlje le v zadnji člen spodnje petlje; pri šibičnih petljah vbadamo kvačko pod oba vodoravna člena petlje spodnje vrste. Ta vzorec je najlepši, ako skvačkamo 1 vrsto z belo in 1 z rdečo nitjo. Vzorci, sestavljeni iz pridvižnih petelj. Te vzorce navadno kvačkamo na gabrnati podlagi. Prvič skvačkamo predevoma same enakovrstne pridvižne petlje, in sicer šibice, zanke ali školjke. Pridvižne petlje lahko kvačkamo drugo pri drugi ali pa bolj narazen; takrat skvačkamo med dvema pridvižnima petljama liho število gostih petelj. Tudi jih sestavljamo po 2, 3, 4 in še več skupaj ter kvačkamo predevoma dalje. 28 Drugič skvačkamo podlago v gabrnatem vbodu, nad to pod¬ lago pa kvačkamo proge, sestavljene iz pridvižnih šibičnih petelj ali iz verižnih zank. Proge, sestavljene iz pridvižnih šibičnih petelj, kvač¬ kamo tako, da predevljemo šibice posameznih prog v vsaki vrsti. Proge, zložene iz verižnih zank, pa sestavljamo tako, da kvačkamo te zanke v vsaki drugi vrsti navpično drugo vrhu druge. Ko pa pridemo do vrhovne vrste, prevedemo vse te zanke od dna do vrha, da se naredi verižica. Zato vbodemo kvačko v zanko prve vrste, skozi to prevedemo zanko druge vrste; sedaj prevedemo skozi to zanko ono tretje vrste i. t. d. do vrha. Paziti nam je, da zanke niso prekratke, sicer se nam ne naredi lepa verižica. V zadnji vrsti kvačkamo goste petlje. Ona gosta petlja, katera leži nad verižico, se skvačka v petljo in zajedno v vrhovno zanko, da se delo ne razpre. Tudi spodaj in zgoraj še lahko napravimo rob iz verižnih zank; te¬ daj skvačkamo prvo vzorčno vrsto tako, kakor je že popisana pri oddelku pridvižne petlje. Med zankami iste vrste izpuščamo po 1 gosto petljo. Tak rob se tudi lahko skvačka iz pridvižnih šibičnih petelj. Tret j ič skvačkamo zopet podlago v gabrnatem vbodu, na sredi pa kvadrat, sestavljen iz pridvižnih šibičnih petelj, ali pa iz školjk. Ta kvadrat ima v prvi vzorčni vrsti le 1 školjko oziroma šibično petljo — v drugi vzorčni vrsti sta že 2 školjki, in sicer 1 na vsaki strani spodnje školjke. Med dvema školjkama skvačkamo 3 goste petlje. Tako narase kvadrat v vsaki vzorčni vrsti za 1 školjko, dokler nima zaželene širine. V drugi polovici izgubi kvadrat v vsaki vzorčni vrsti po 1 školjko do vrha. Školjke kvačkamo le na desni strani in vedno le v presledke prejšnje vzorčne vrste. Nad podlago tudi lahko skvačkamo več majhnih kvadratov. Sestavljamo jih iz 4 školjk; kvačkamo jih pa predevoma. Še lepši so ti vzorci, ako napravimo na okolo rob iz pridvižnih šibičnih petelj ali pa iz verižnih zank. Te petlje kvačkamo prede¬ voma v navpičnih progah. Četrtič. Vzorce sestavljamo tudi tako, da kvačkamo proge, katere legajo poševno proti desnici ali proti levici. Med dvema pro¬ gama pridvižnih petelj izpuščamo presledke; ti so za nekaj petelj širši nego vzorčna proga. Pridvižne petlje predevljemo tako, da izpu¬ ščamo pri levici (oziroma pri desnici) 1 pridvižno petljo; zajedno pa dojemljemo v isti vrsti pri desnici (oziroma pri levici) 1 pri¬ dvižno petljo. Pridvižne petlje iste vrste v progi stoje navpično; 29 predevljemo jih le tako, da tvori vzorec poševne proge. Med dvema pridvižnima petljama skvačkamo 1 gosto petljo. Tudi vodoravno sestavljene proge so lepe. Take proge nastajajo, ako kvačkamo predevoma nekaj vrst pridvižnih šibičnih petelj. Med dvema progama skvačkamo nekaj praznih vrst v gabrnatem vbodu. Še lepše je, ako skvačkamo med dvema progama 1 vrsto v zvezdnem vbodu. Izurjena delavka si lahko sama sestavlja še mnogo vzorcev iz pridvižnih petelj. Vse te vzorce rabimo za kvačkane odeje, podbradnice in za povoje. Tuniško kvačkanje. Iz vseh navedenih tuniških petelj se nam sestavljajo prav lepi vzorci. Take vzorce izdelujemo tako, da skvačkamo: 1. Ves vzorec iz zgolj enakovrstnih tuniških petelj. Vzorec, skvačkan zgolj v tuniškem vbodu, uporabljamo za povoj ček. Crez tuniške petlje znamujemo takrat navadne križce. 2. Kvačkamo predevoma raznotere vbode. Lep vzorec se nam naredi, ako skvačkamo n. pr. 5 petelj v desnopletilnem vbodu in 5 petelj v levopletilnem vbodu. (Skrajnja petlja se tudi šteje). To ponavljamo v toliko vrstah, da se nam napravijo kvadrati; navadno zadoščajo po našem vzorcu 4 vrste. Dalje kvačkamo te vbode pre¬ devoma. 3. Skvačkamo 4 do 5 petelj v navadnem tuniškem vbodu in nato 1 ali 2 petlji v vehtnem vbodu. V daljnjih vrstah kvačkamo vedno enako število tuniških petelj, in sicer izpuščamo v vsaki drugi vrsti enkrat prvo, enkrat zadnjo vehtno petljo; paziti moramo, da kvačkamo vehtne petlje predevoma. 4. Ali pa skvačkamo nekaj vrst v navadnem tuniškem vbodu in nekaj vrst v kakem že navedenem vbodu. 5. Popišeta naj se tukaj še dva lepa vzorca. a) Nasnujemo si sodo število verižnih petelj, črez to vrsto skvačkamo 1 vrsto navadnih tuniških petelj. Dalje se kvačka zančna vrsta kakor po navadi. D o vršil na vrsta. V začetku ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi 1 zanko, * zopet ovijemo kvačko in zategnemo 2 zanki. Iz sedaj nastale petlje skvačkamo 4 verižne petlje, ovijemo kvačko ter zategnemo zanko verižne petlje in še zanko spodnje tuniške petlje. Od znaka * ponavljamo vzorec do konca vrste. 30 Zančna vrsta. V tej naklanjamo zanke na desno stran ter jih kvačkaj e izpuščamo. Iz vsakega navpičnega člena si izvedemo po 1 zanko kakor pri navadnem tuniškem vbodu, da imamo vedno enako število tuniških petelj. Odslej kvačkamo zanke predevoma. Ta vzorec je podoben kožuhu. b) Nasnujemo si liho število verižnih petelj; črez nasnutek skvačkamo vsaj 1 tuniško vrsto. Zančna vrsta. Skrajnjo petljo izpustimo; za krajec skvačkamo vsaj 1 tuniško petljo, vbodemo kvačko v sosednjo petljo, jo ovijemo ter prevedemo nit skozi to petljo. — Na kvački imamo 3 zanke. — Sedaj izpustimo nit, tekočo ob kazavcu, in si jo ovijemo iz nova tako, da se naredi le 1 zanka. Zato primemo nit z drugim, tretjim, četrtim in petim prstom leve roke; kazavec vtaknemo pod nit proti sebi in ga vzdignemo; pri tem mu teče nit zunaj črez gorenji člen in napravi zanko. V to zanko vbodemo kvačko od spodaj navzgor tako, da ji nataknemo sprednjo, proti dlani tekočo nit. Sedaj izpustimo zanko na kazavcu in jo rahlo zategnemo. Takih zank si napravimo na kvački 10 ali še več. Zadnjič ovijemo kvačko ter prevedemo nit skozi vse zanke in še skozi zanko spodnje tuniške petlje. Iz sedaj nastale zanke skvačkamo 1 verižno petljo, da se vse zanke bolj združijo. Te združene zanke tvorijo polžku podobne kroge. Dalje izvedemo iz dveh sosednjih petelj spodnje vrste po 1 zanko in napravimo zopet tak zančni krog; tako do konca. Dovršilna vrsta je prav navadna. V nastopnih vrstah kvačkamo vzorec predevoma. Ta vzorec tvori prav goste polžke. Ta dva vzorca kvačkamo najrajši iz volne, ker se rabita za okrasek otroške obleke. Izurjena delavka si lahko še sama sestavlja mnogo drugih vzorcev iz tuniških petelj. Vse vzorce, katere kvačkamo posamezno, radi obrobljamo, da je krajec lepši. Navadno kvačkamo zobce; še lepše pa je, ako skvačkamo okolo vzorca 1 vrsto gostih petelj in črez to vrsto rogljičke. Rogljički pri gosti petlji. Rogljički (francosko ), s katerimi obrobljamo vzorce, se kvačkajo tako-le: Najprej skvačkamo 1 gosto petljo in potem 1 verižno petljo. * Zanko sedanje petlje obdržimo na 31 kvački in vbodemo kvačko pod sprednja člena ravnokar skvačkane goste petlje, ovijemo kvačko in prevedemo 1 novo zanko izpod teh dveh členov; tudi iz goste petlje spodnje vrste izvedemo 1 zanko. — Sedaj imamo na kvački 3 zanke. — Zopet ovijemo kvačko in zategnemo spodnji 2 zanki. — Na kvački imamo le 2 zanki. — Iz spodnje zanke (ostala nam je od goste petlje) skvačkamo 1 ve¬ rižno petljo; iz gorenje zanke se nam naredi rogljiček šele potem, ko potegnemo kvačko iz obeh zank; gorenjo zanko izpustimo, spodnjo pa zopet nataknemo na kvačko. Pod vsakim rogljičkom se nam naredi petlja, katera je prav močno podobna gosti petlji. Dalje ponavljamo delo od znaka *, da pridemo okrog in okrog vzorca. Iz vsake goste petlje se vzdiguje po eden rogljiček; ob delu ga nekoliko podaljšamo, pa ne preveč, da ni predolg. Take rogljičke lahko izvajamo tudi le iz vsake druge ali tretje petlje, da niso pregosti. Še drugi rogljički, izvedeni iz verižnih petelj, se rabijo pri pre- slegastih vzorcih; zaradi tega so tudi popisani šele tam. (Glej narisek št. 36.). Kako kvačkamo z dvema raznobarvenima nitima. To delamo skoro tako kakor takrat, kadar privezujemo nit ob delu. Vsak narisek, sestavljen iz križcev, katerega rabimo pri na¬ vadnem znamovanju, se lahko kvačka z dvema raznobarvenima nitima. Tak vzorec se imenuje tipski vzorec; vidiš ga v narisku št. 23. Podlago skvačkamo z eno- barveno nitjo, vzorčne križce pa z drugobarveno nitjo. Obe niti morata biti enako debeli. Za vsak križec jemljemo pri ruskem vbodu po 1 gosto petljo v širini in po 1 vrsto v višini. Ako pa kvačkamo v gabrnatem vbodu, jemljemo za širino po 2 petlji in za višino po 2 vrsti. Radi kvačkamo tudi šibične petlje; takrat jemljemo za širino po 3 šibične petlje, za višino pa le po 1 vrsto; ali pa kvačkamo v podlagi bele luknjice in za križce drugobarvene šibične petlje. Glej točki b) in c). Paziti moramo, da jemljemo pri različnih petljah pravilno širino za vzorčni križec, tako da nam tvori vsak skvačkani križec pravilen tipski kvadrat. 32 Naj kvačkamo katerokoli petljo, vedno nam ostaja na kvački 1 zanka, in sicer od zadnjega ovoja; ta zanka leži nad sosednjo petljo. Zato ne smemo nikoli z enakobarveno nitjo dokončavati ni zadnje vzorčne petlje ni zadnje petlje v podlagi. a) Goste petlje kvačkamo prav tako kakor takrat, kadar privezujemo nit ob delu. Zadnjo gosto petljo v podlagi skvačkamo do zadnjega ovoja z nitjo, katero smo rabili v podlagi; ostali ovoj pa dovršimo z razno- barveno nitjo. Sedaj skvačkamo s to nitjo toliko petelj, kolikor ima vzorec zaporednih križcev, enega odštejemo. Pri našem vzorcu skvač¬ kamo v prvi vzorčni vrsti le 1 petljo (za ruski vbod), druge petlje pa ne dovršimo, ker moramo tukaj zadnji ovoj dokončati z nitjo v podlagi. V drugi vzorčni vrsti skvačkamo 1 posamezno vzorčno petljo, 1 posamezno petljo v podlagi in zopet 2 vzorčni petlji. Zadnje ovoje kvačkamo, kakor je že znano. (Skrajnjih petelj nismo popisali). Nit, s katero ne kvačkamo, skrivamo med vsako petljo. Naj¬ lepše je, da kvačkamo črez to nit, ker se potem nikjer ne vidi. Ako nam pa ni dosti do lepote narobne strani, ne obkvačkujemo niti; takrat nam leži nit na narobni strani. Pri ruskem vbodu odre¬ žemo nit koncem vsake vrste; pri gabrnatem vbodu pa ne, ker jo rabimo za drugo vrsto. b) Šibične petlje tudi kvačkamo do zadnjega ovoja in tega dovršimo z drugobarveno nitjo. Paziti moramo tukaj, kako obkvačkujemo nit, tekočo v petlji. Kvačkamo namreč vse spodnje dele šibične petlje tako, da jih delamo pod ono nitjo, tekočo v petlji. Zadnji ovoj pa dovršimo nad to nitjo; tako nam le-ta sedaj teče med vrhom šibične petlje. Tudi preslegaste vzorce kvačkamo z dvema raznobarvenima nitima. c) Pri verižni petlji obkvačkujemo nit tako, da skvačkamo za vsako luknjico po 1 verižno petljo pod nitjo in po 1 nad njo. Na narobni strani se nit nekoliko vidi, ker se ne more dovolj skriti. Ako pa kvačkamo goste petlje namesto verižnih in obkvačkujemo s temi nit, tekočo v petlji, je prav dobro skrita. Že v prvi vrsti podlage kvačkamo verižne petlje in vrhovne dele šibičnih petelj, ležečih pod križci, z drugobarveno nitjo. V vzorčnih vrstah kvačkamo zadnjo verižno petljo, ležečo pred šibično petljo vzorčnih križcev, z drugobarveno nitjo. Z dvema raznobarvenima nitima radi kvačkamo domače kape, mošnjičke, krožnike za svetilnice i. t. d. 33. Raznobarven! vzorci nastajajo tudi tako, da prevajamo zlato nit, vrvico ali trak; tudi te reči obkvačkujemo. Ako kvačkamo vzorčne petlje za trakom, podlago pa pred trakom, tedaj nam tvori trak načrtani tipski vzorec. Lahko pa kvačkamo tudi tako, da nam tvori trak vzorčevo podlago. Kako visoke so petlje, se ravna tukaj po širini ali debelosti niti, vrvice ali traku. Kako kvačkamo z biseri. V prejšnjih časih so gospe rade izdelovale kvačkane mošnji ke, domače kape, mošnjičke za tobak i. t. d., v katere so vkvačkavale bi¬ sere. Najsi se tako delo rabi sedaj le malo, vendar bodi tudi navedeno. Bisere vkvačkujemo na dva načina; vselej pa prej naberemo vse bisere na nit, s katero pozneje kvačkamo. To je prav zamudno, ako je vzorec raznobarven, ker moramo nabirati tudi raznobarvene bisere, in sicer prav po tipskem narisku. Podlago navadno skvačkamo v verižnem vbodu; v podlagi so goste petlje prazne, biseri pa nam tvorijo vzorec. 1. način. Na niti, katera je ovita okolo kazavca, je priprav¬ ljenih nekaj biserov. Ko dospemo do vzorčne petlje, izvedemo iz spodnje goste petlje 1 zanko, nato pomaknemo 1 biser prav blizu k petlji in dovršimo gosto petljo. Biser leži na narobni strani dela; ta stran je po končanem delu naša desna stran. Tako nam je prav lahko kvačkati; pa tudi se lahko zmotimo, ker je težko gledati na vzorec. 2. način. Koj v začetku vzorčne petlje pomaknemo biser prav blizu k delu, vbodemo kvačko v spodnjo gosto petljo, ovijemo kvačko in prevedemo nit iz spodnje petlje; zajedno moramo prevesti biser iz te petlje, kar pa ni lahko. Ako kvačkamo bolj rahlo, nam gre delo lože izpod rok. Pri tem načinu leže biseri na desni strani dela. Kvačkamo bolj težko, a ne zmotimo se tako lahko kakor pri prvem načinu. Za širino enega križca jemljemo po 1 biser, za višino po l vrsto. Ako pa hočemo kvačkati obsežnejše križce, jemljemo za širino po 2 bisera in za višino po 2 vrsti. Ako kvačkamo podlago v verižnem vbodu, začnemo prvo vzorčno vrsto po drugem načinu in drugo vzorčno vrsto po prvem načinu. Te vrsti se izmenjavata. Prav lahko pa kvačkamo tudi vse vrste po prvem 1 ožjem načinu; takrat odtrgamo nit v vsaki vrsti, ker kvačkamo ves vzorec na levi strani dela. P. pl. K e n 7. e n b e r g , Kvačkanje, I. del. 34 Preslegasti vzorci. Preslegasti vzorci nastajajo, ako med raznovrstne goste petlje kvačkamo verižne petlje. Ker se take petlje sestavljajo prav mnogo¬ tero, so tudi vzorci prav različni. Kako razvrščujemo preslegaste vzorce, smo navedli že spredaj v začetku oddelka: ■> 3 in 'lili lili liliilill llill. | | Hill 1 dvojnošibiČno pet- IIIIIT T T T I T’ I’ T TillllHIITli li: lj°- Nasnujemo si torej niir t t ttt tt‘t t‘T'T‘‘iiiii štirikrat toliko veriž - IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIH; nih petelj, kolikor ima f. tipski vzorec kvadratov, Narisek št. 26. 37 in 1 petljo dodamo za konec skrajnjega kvadrata; vse drugo je tako kakor pri prejšnjih vzorcih. Tukaj ne kvačkamo dvojnošibičnih petelj druge vrhu druge, temveč kvačkamo podlago predevoma v vsaki vrsti. Vbadamo torej pri dvojnošibičnih petljah v srednjo verižno petljo vsake luknjice spodnje vrste. Med dvema sosednjima dvojnošibičnima petljama izpuščamo po 3 petlje. Za posamezne polne kvadrate kvačkamo razven obeh skrajnjih dvojnošibičnih petelj še med njima po 3 dvojnošibične petlje. Paziti moramo, da stoje dvojnošibične petlje v vseh lihih vrstah ravno druga vrhu druge kakor tudi dvojnošibične petlje vseh sodih vrst. V sodih vrstah nam ostajata na vsakem krajcu dva polkvadrata; za vsak polkvadrat skvačkamo po 1 verižno in 1 dvojno- Narisek št. 27. vedno enaki. 1 petljo še dodamo za konec skrajnjega šibično petljo. Predevoma kvačkamo le podlago, vzorčnih kvadratov pa ne pre- devljemo; zato nam časih ostajajo polkvadrati tudi sredi vzorca. (Glej 3. vzorčno vrsto.) Tipske nariske tudi lahko kvačkamo v pravokotnem vbodu (št. 27.). Takrat družimo po 2 sosednja kva¬ drata v podlagi tako, da tvorita 1 pravokotnik. Vzorčni gosti kvadrati se pa ne družijo; ti so Za vsak tipski kvadrat skvačkamo po 5 verižnih petelj in po 1 šibično petljo. Nasnujemo si torej tolikokrat po 6 petelj, kolikor ima vzorec kvadratov; kvadrata. Tudivzorcevpra- vokotnem vbodu lahko kvačkamo tako, da pre- devljemo podlago. To se godi prav tako kakor pri kvadratnem vbodu. Narisek št. 28. kaže tak vzorec. mi.i.nimmmm.mi mn.i.i.i.mmnm Narisek št. 28. 38 Ker prištevamo tej stopinji navadno tudi take vzorce, sestavljene iz verižnih in iz šibičnih petelj, katerim ni za podlago kvadrat, vidiš tudi takšen vzorec v narisku št. 29. III milu im umi ir n n ■n n min mim m Narisek št. 29. Hilli Hilli Hilli lili” mm lili” ””ii mi” Hilli lili” Hilli Hilli Hilli Razvidno je samo po sebi, kako se dokončujejo vzorci št. 24 26, 27 in 28; radi tega niso narisani do vrha. Tudi čipke, sestavljene večinoma iz verižnih in iz šibičnih petelj, prištevamo tej stopinji. Eno tako čipko vidiš tukaj v narisku št. 30. Narisek št. 30. Take čipke kvačkajo otroci prav lahko; šibične petlje za zobce kvačkajo v luknjice in ne v verižne petlje. To čipko kvačkamo v poševnih vrstah. Šibične petlje vba¬ damo v spodnje petlje, ne pa v luknjice. Zobati krajec obrob- 39 1 jamo z drobnim zohčki; za vsak zobček skvačkamo po 5 verižnih petelj in po 1 gosto petljo. Narisek št. 31. ti kaže vstavek, primeren tej stopinji. f\v/. '\V/IIIIIIIIVIIIIIIIIVIIIIIIIIWi •:'\\7/. \T"\T"V/‘ 'V/IIIIIIIIVIIIIIIIIVIIIIIIIIV; . '\\7/llllllll\7llllllhVIIIIIIII\V/7 .V”"V"\\//' '\\7/IIIIIIIIVIIIIIIIIVIIIIIIII\V/'; (vr~'\r'yr''v/' '\V/IIIIIIIIVIIIIIIIIWIIIIIIIIW .n.v" —.~.. i Narisek št. 31. ) Ta vstavek se lahko kvačka brez navodila prav po narisku. Tukaj vbadamo šibične petlje v luknjice, ne pa v spodnje petlje. Razni preslegasti vzorci. Take vzorce kvačkamo tako, da 1. izvršimo vso pločo v eno¬ vrstnem vbodu; 2. da kvačkamo med podlago še nariske, sestavljene iz raznih petelj; 3. da napravljamo proge. Tudi listke in cvetke kvač¬ kamo; najlepše, a tudi najteže se kvačkajo gipirske čipke. Vbodi, katere rabimo na tej stopinji, so: a) preslegastomrežni vbod, b) demantni vbod, c) rogljički, d) križna šibična petlja, e) oknati vbod in f) drugi brezimenski vbodi; eden tak vbod vidiš v narisku št. 40. in enega v narisku št. 41. 40 Kako se izdelujejo ti vbodi. a) Preslegastomrežni vbod. Ta vbod kvačkamo na podlagi tipskega nariska; mali kvadrati stoje ob kotu, ne pa ob stranicah. Vzorce v mrežnem vbodu kvačkamo na dva načina, in sicer raz¬ ločujemo : a) enovrstni mrežni vbod, b) dvovrstni mrežni vbod. Narisek št. 32. Narisek št. 33. Narisek št. 33. kaže 10 prvih vrst tipskega vzorca št. 32., skvačkanih po prvem načinu. a) Nasnujemo si tolikokrat po 6 petelj, kolikor ima vzorec tipskih kvadratov, dodamo pa še nekaj petelj za krajec. Začetek se vidi iz nariska št. 33. Za vsak prazni kvadrat skvačkamo po 7 verižnih petelj in 1 gosto petljo; to gosto petljo skvačkamo v šesto petljo spodnje vrste. Torej izpuščamo po dve petlji manj, nego jih kvačkamo za vsak kvadrat. Za vsak polni kvadrat skvačkamo namesto sedmih verižnih pe¬ telj po 7 dvojnošibičnih petelj in 1 gosto petljo kakor zgoraj. Goste petlje skvačkamo ravno v srednjo petljo sedmih petelj prejšnje vrste. Vseh 7 združenih dvojnošibičnih petelj enega kvad¬ rata pa skvačkamo v gosto petljo, ležečo sredi mrežnega vboda pred¬ zadnje vrste. Za krajec kvačkamo v vsaki lihi vrsti goste petlje, v vsaki sodi vrsti dvojnošibične petlje (oziroma 4 verižne petlje). Na vrhu skvačkamo za vsako luknjico po 5 verižnih petelj in 1 gosto petljo v 41 srednjo verižno petljo spodnje vrste, da imamo zopet toliko petelj kolikor v nasnutku. V zadnji vrhovni vrsti kvačkamo zopet navadne šibične petlje. — Krajec se ne sme vleči in tudi ne gubančitj. Vzorec (to so polni kvadrati) se prične šele v tretji vrsti. Pri tem načinu leže šibične petlje polnih kvadratov enkrat delu na licu, enkrat pa na narobni strani. Narisek št. 34. b) Narisek št. 34. kaže 1.0 prvih vrst, skvačkanih po drugem načinu. Da leže vse dvojnošibične petlje vedno na licu, jih kvačkamo tako-le: Nasnujemo si prav toliko petelj kolikor pri prvem načinu ; tudi prvo vzorčno vrsto skvačkamo še prav tako kakor pri prvem načinu. V drugi vrsti pa kvačkamo tako, da legajo petlje prav blizu ravno skvačkane vrste. V tej vrsti ne napredujemo po tipskem vzorcu prav nič, ker mora biti vsaka vrsta dvojna. Za prazne kvadrate vsake druge vrste kvačkamo po 3 verižne petlje in 1 gosto petljo - vbadamo v srednjo petljo prejšnjih sedmih petelj -- skvačkamo zopet 3 verižne petlje in 1 gosto petljo, katero vbodemo v gosto petljo prejšnje vrste. Vsak skrajnji kvadrat ima še 1 gosto petljo na robu. Za polne kvadrate, katere kvačkamo po narisku šele v peti vrsti, napravljamo tudi tukaj po 7 dvojnošibičnih petelj. Paziti nam je, da je ta vrsta na licu dela. Pri teh petljah vbadamo v ono gosto petljo, katera leži v spodnjem kotu tega polnega kvadrata. Črez polne kvadrate vsake druge vrste kvačkamo 3 verižne petlje in 1 gosto petljo, katero vbadamo v srednjo petljo teh sedmih dvojnošibičnih petelj dalje zopet 3 verižne petlje in 1 gosto petljo v gosto petljo, ležečo v kotu tega kvadrata. Tako je tudi ta vrsta dvojna. Pri tem načinu leže vse šibične petlje delu na licu, ker jih kvačkamo šele v vsaki drugi vrsti. Na vrhu vsakega praznega kvadrata leže po tri goste petlje druga vrhu druge. Da se te petlje bolj družijo, lahko kvačkamo tako, da 42 vbodemo gosto petljo četrte vrste v srednjo verižno petljo prve vrste, črez vse druge goste petlje. Tako je tudi narisan vzorec. V vrhovnih vrstah skvačkamo zopet toliko verižnih in šibičnih pe¬ telj kakor v nasnutku. b) Demantni vbod. Za podlago mu je mreža, sestavljena iz kvadratov, stoječih ob kotu. Ves vzorec kvačkamo zgolj v tem vbodu, ali pa ga sestavljamo v čipkah z drugimi petljami. Imamo dve vrsti demantnega vboda: 1. navadni demantni vbod, 2. šesterotraki demantni vbod. Znaki: - in | pomenita posamezne goste petlje; /\ sta gosti petlji, kateri se kvačkata zaporedoma v dve sosednji dolgi verižni petlji; A so združene goste petlje sredi demantnega vboda, (() je dolga verižna petlja. 1. Za navadni demantni vbod skvačkamo prvič 1 na¬ vadno verižno petljo, potem * 1 dolgo verižno petljo (nategnemo jo tako, da se nam podaljša); v to verižno petljo skvačkamo 1 gosto petljo tako, da vtaknemo kvačko pod enotno nit dolge verižne petlje. Enotna nit leži ob levi, dve združeni niti (zanka dolge verižne petlje) pa ležita ob desni roki. — Od znaka * ponavljamo vbod do konca. (Glej narisek št. 35 «.) (Med dvema gostima petljama leži po ena verižna petlja; ta ima dve združeni niti in eno posamezno. Med dvema verižnima petljama pa leži po ena gosta petlja.) Navadno si nasnujemo sodo število dolgih verižnih petelj, ker se tako krajec lože kvačka. I’o našem narisku ima nasnutek 8 dolgih verižnih petelj. Sedaj obrnemo delo tako, da leže dvojne niti vsake dolge verižne petlje zgoraj, enotne niti pa spodaj. 43 1. vrsta. Od nasnovanih osmih dolgih verižnih petelj izpustimo zadnjič skvačkane tri dolge verižne petlje za krajec in skvačkamo po 1 gosto petljo v četrto in v peto dolgo verižno petljo. (Štejemo nazaj grede). Vbadamo pod obe združeni niti dolge verižne petlje; tudi tukaj nam leži posamezna nit spodaj. (Tega odslej ne omenimo več.) Gosta petlja nasnutkova in te dve gosti petlji se družijo prav blizu in tvorijo sredo vsakega demantnega vboda. — Dalje skvačkamo * dvakrat zaporedoma po 1 dolgo verižno petljo in 1 gosto petljo v to verižno petljo. Potem 1 gosto petljo koj v sosednjo dolgo verižno petljo prejšnje vrste in še po 1 gosto petljo v bližnjo dolgo verižno petljo. Tako leže zopet tri goste petlje skupaj; ena gosta petlja na¬ snutkova, ležeča med dvema verižnima petljama, pa ostane prosta. Od znaka * ponovimo vzorec še enkrat. (Zadnjo gosto petljo vbodemo v prvo verižno petljo nasnutkovo). 2. vrsta. Za krajec skvačkamo trikrat zaporedoma po 1 dolgo verižno petljo in 1 gosto petljo v to verižno petljo; nato delo obrnemo in * skvačkamo po 1 gosto petljo na vsako stran posamezne goste petlje prejšnje vrste; dalje skvačkamo le dvakrat zaporedoma po 1 dolgo verižno petljo in 1 gosto petljo v to verižno petljo. — Od znaka * ponovimo vzorec še enkrat. Končno izvedemo po 1 gosto potijo na vsaki strani prve goste petlje ob krajcu. Nastopne vrste se kvačkajo prav tako kakor druga vrsta. Tako kvačkamo vzorec predevoma; ako pazimo, da so vse verižne petlje enako dolge, se nam napravljajo prav lepe čveterotrake zvezdice. 2. Šesterotraki demantni vbod kvačkamo tako, da si nasnujemo 1 navadno verižno petljo, potem * 1 dolgo verižno petljo in v to 1 gosto petljo, (vbadamo prav tako kakor pri prejšnjem vzorcu). Od znaka * ponovimo petlje za naš vzorec še trikrat. Verižne petlje kvačkamo precej daljše nego v poznejših vrstah, da se začetek ne vleče. 1. vrsta. Obrnemo delo in skvačkamo za krajec 1 navadno verižno petljo in 1 gosto petljo v prvo dolgo verižno petljo nasnut¬ kovo. (Vselej vbadamo pod dvojni člen.) Dalje skvačkamo za vzorec * dvakrat zaporedoma po 1 dolgo verižno petljo in 1 gosto petljo v to verižno petljo; potem 1 gosto petljo na drugi konec prav te dolge verižne petlje, v katero smo kvačkali naposled, in še 1 gosto petljo v sosednjo dolgo verižno petljo. Od znaka * ponovimo vzorec še trikrat. (Zadnjo gosto petljo vbodemo v prvo verižno petljo nasnut¬ kovo). Med dvema demantnima vbodoma leži le po ena dolga ve¬ rižna petlja. 44 2. vrsta. Obrnemo delo in skvačkamo za krajec po 1 navadno verižno petljo in 1 gosto petljo med obe gosti petlji skrajnjega de- mantnega vboda (pod oba člena), dalje še 1 dolgo verižno petljo in 1 gosto petljo v to verižno petljo. Za vzorec skvačkamo koj še * 1 dolgo verižno petljo in 1 gosto petljo v to verižno petljo; dalje izvedemo po 1 gosto petljo na vsaki strani posamezne goste petlje spodnjega demantnega vboda. Od znaka * ponovimo vbod še trikrat. 3. vrsta. Obrnemo delo in skvačkamo za krajec 1 navadno verižno petljo in 1 gosto petljo v drugo skrajnjo gosto petljo prvega demantnega vboda (pod oba člena). Dalje skvačkamo za vzorec * dva¬ krat zaporedoma po 1 dolgo verižno petljo in v to petljo po 1 gosto petljo; potem 2 gosti petlji v srednji gosti petlji spodnjega demant¬ nega vboda. — Od znaka * ponovimo vbod še trikrat. (Obe zadnji gosti petlji izvedemo na vsaki strani skrajnje goste petlje). Druga in tretja vrsta se izmenjavata. Ta vbod tvori lepe šestero- trake zvezdice. Ker nam leži krajec poševno, rabimo ta vbod najrajši za poševno tekoče čipke. Čipke kvačkamo tako-le: Konec druge vrste skvačkamo 5 na¬ vadnih verižnih petelj, 1 gosto petljo v sredo spodnjega demantnega vboda prejšnje vrste ob krajcu (to je v 1. vrsti); delo obrnemo in skvačkamo v to luknjico nekaj zank, sestavljenih iz verižnih in gostih petelj, ali kake druge male čipke; potem nadaljujemo tretjo vzorčno vrsto. Za vsak zobček smo uporabili po 2 vrsti; kvačkamo pa tudi lahko večvrstne zobčke. Če bi naredili vzorec tako, da bi imel navpična krajca, bi vzorec ne bil kaj lep. Zato tudi ni popisan. c) Rogljički pri verižni petlji. Rogljičke rabimo, da obrobljamo vzorce; ti so popisani v od¬ delku »Rogljički pri gosti petlji*. Rogljičke tudi kvačkamo tako, da jih delamo zajedno z veriž¬ nimi petljami. S takimi rogljički si tudi sestavljamo vzorce; glej narisek št. 36. a in b. Znaki: Q je verižna petlja; T je trojnošibična petlja; | je gosta petlja; Mo je 1 rogljiček in 3 verižne petlje, ležeče na licu, O V Cp je 1 rogljiček in 3 verižne petlje, ležeče na narobni strani dela. 45 Za ta vzorec si nasnujemo 17 verižnih petelj. Narisan je tako, da ležita nasnutek in prva vrsta na narobni strani dela. b Narisek št. 36. 1. vrsta. Zadnjo verižno petljo izpustimo in skvačkamo 1 gosto petljo za krajec. Rogljičke, kateri vise iz verižnih petelj (glej narisek št. 36. a in 6), kvačkamo tako-le: * Po zadnji gosti petlji skvačkamo 3 verižne petlje, v srednjo teh treh petelj vbodemo kvačko, jo ovi¬ jemo in potem prevedemo zanko. - Na kvački imamo 2 zanki. - Iz ravnokar prevedene zanke skvačkamo 5 verižnih petelj. Sedaj poteg¬ nemo kvačko iz rogljička in iz verižne petlje, izpustimo rogljiček, kvačkamo dalje ter nataknemo zopet peto verižno petljo, vbodemo kvačko v četrto verižno petljo, jo ovijemo ter iz te verižne petlje zopet prevedemo novo zanko; iz te zanke skvačkamo še 1 verižno petljo za vzorec. — Med dvema rogljičkoma so po tri verižne petlje. (Narisek št. 36. a ti kaže prva 2 rogljička in 7 verižnih petelj.) - Sedaj spustimo rogljiček s kvačke, nataknemo verižno petljo in skvačkamo 1 gosto petljo v peto verižno petljo nasnutkovo. — Od znaka * ponovimo vzorec še dvakrat. 2. vrsta. Za krajec skvačkamo 6 verižnih petelj, za vzorec še 3 verižne petlje, iz srednje verižne petlje (dodanih treh petelj) pre¬ vedemo novo zanko in iz te zanke skvačkamo še 1 verižno petljo. Delo obrnemo šele sedaj in skvačkamo 1 gosto petljo v srednjo verižno petljo onih treh verižnih petelj, katere leže med dvema rog- Ijičkama. Paziti nam je, da vbadamo tudi verižne petlje prejšnje vrste tako, da je njih leva stran obrnjena k nam. (Glej narisek 36. 6.) Delo tako, da kvačkamo dvakrat prav tako, kakor je 4-6 narekovano v prvi vrsti od znaka * dalje. Paziti nam je, da vbadamo vselej gosto petljo v srednjo verižno petljo onih treh verižnih petelj, katere so nam ostale med dvema rogljičkama. Slednjič skvačkamo 3 verižne petlje, iz srednje petlje si prevedemo zanko in iz te zanke skvačkamo 1 verižno petljo, kakor je že znano. Za krajec skvačkamo 1 trojnošibično petljo v gosto petljo pri krajcu. 3. vrsta. Delo obrnemo, skvačkamo za krajec 1 verižno petljo in 1 gosto petljo v trojnošibično petljo prejšnje vrste; dalje kvač¬ kamo prav tako, kakor je narekovano v prvi vrsti. Prva in druga vrsta se izmenjavata. V vrhovni vrsti kvačkamo zgolj verižne in goste petlje (brez rogljičkov); tudi zadošča dvojno- šibična petlja namesto trojnošibične. Taki rogljički so prav lepi; ne pero se pa nič kaj lepo. d) Križna šibična petlja. d) Križne šibične petlje se lahko kvačkajo po vsakem tipskem na- risku, kateri je sestavljen iz majhnih kvadratov. Narisek št. 37. kaže 4 vzorčne vrste, skvačkane po tipskem narisku št. 38. Za polne kvadrate kvačkamo dvojnošibične petlje; kvadrate v podlagi pa predevoma napolnjujemo vsakega drugega s križnimi šibičnimi petljami. Vbadamo vedno pod oba vodoravna člena vsaj pri križnih šibicah; pri dvojno- šibičnih petljah tudi lahko vbadamo le pod eden člen. Dvojnošibične petlje leže enkrat na desni in enkrat na narobni strani dela. Prav lep je ta vzorec, ako kvačkamo črez vsako vrsto tipskega nariska zgolj goste petlje in ako takrat vbadamo v zadnji člen petelj 47 spodnje vrste. Te goste petlje izpuščamo v nastopni vrsti in vbadamo ob delu v proste člene prejšnje tipske vrste. Tako leži vsa vrsta gostih petelj navzgor na desni strani; vse križne šibice in vse šibične petlje so tudi na desni strani dela. Delo v vsaki vrsti obračamo. Lep je vzorec tudi takrat, ako izpuščamo posamezne petlje, stoječe med križnimi šibicami. Takrat nasnavljamo za vsak kvadrat po 2 petlji manj. e) Oknati vbod. ;ii:.rriiiniiiiiii:.nimiiiiiirr;. . : iii lili 11X21111111111111 11111111111111X11 III: iiirn.rriniiiiiiiiiiiiiiirr;.min 1111111111 lllllllllllllllllllllllllllllll 111111111: ni:.rr-.rriiiiiirr;.m.im lili 1111111 1221221111111221221 1111111 III: niTTE.:'T':.I":.:‘T’:. : 'T'IIII nirri eri rri rri min •lil.:'T':.:’T‘:.1’T’l.rri.lili mi rri rri rri rri ni: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Narisek št. 39. e) Tudi za oknati vbod uporabljamo vsak tipski narisek. Narisek št. 39. kaže 10 vzorčnih vrst, skvačkanih po narisku št. 38. (V narisku je v praznem kvadratu pomotoma izpuščena 1 pika.) Oknati vbod napravljamo iz štirih drobnih luknjic. V polne kvadrate kvačkamo šibične petlje; prazne kvadrate v podlagi pa pre- devoma napolnjujemo z oknatim vbodom. Vsak drugi kvadrat v pod¬ lagi je prazen. Za vsak tipski kvadrat kvačkamo po 2 vrsti. V prvi vrsti skvačkamo po našem vzorcu najprej krajec. * Potem za prazni kvadrat 11 verižnih petelj in 1 šibično petljo; to skvačkamo v šesto šibičnQ petljo nasnutkovo. Dalje 2 verižni petlji in 1 šibično petljo v tretjo šibično petljo, zopet 2 verižni petlji in 1 šibično petljo v tretjo šibično petljo nasnutkovo. Od znaka * dalje do konca. Konec je dovolj jasen iz nariska. V drugi vrsti obrnemo narobno stran dela proti sebi. Za krajec skvačkamo 3 verižne petlje in 2 šibični petlji. * Od enajstih verižnih petelj izpustimo 2 petlji, v tretjo skvačkamo 1 gostoverižno petljo; ta nam nadomešča skrajnjo petljo. V vsako zaporedno verižno 48 petljo skvačkamo po 1 gostoverižno petljo, le v zadnji 2 verižni petlji ne kvačkamo nobene. Te petlji pa nam nadomeščata eno skrajno petljo oknatega vboda. Vsega skupaj skvačkamo 7 gosto- verižnih petelj. Dalje skvačkamo 2 verižni petlji in 1 šibično petljo v srednjo šibično petljo spodnjega oknatega vboda in zadnjič 2 verižni petlji. — Od znaka * ponavljamo vzorec do konca. Za vsak prazni kvadrat skvačkamo torej v prvi vrsti po 11 ve¬ rižnih petelj; v drugi vrsti pa po 7 gostoverižnih petelj. Za vsak polni kvadrat skvačkamo v vsaki prvi vrsti po 6 šibičnih petelj, 1 petljo pa dodamo za skrajnjo petljo. Ako pa se polni kvadrat popolnoma dotika praznega kvadrata, nam 2 verižni petlji nadomeščata skrajnjo šibično petljo; to se vidi sredi našega nariska v deveti in deseti vzorčni vrsti. Vse drugo je dovolj jasno iz nariska št. 39. Prav lepo se nam kvačka ta vzorec, ako vbadamo vedno v zadnji člen petelj kakor pri gabrnatem vbodu. f) Brezimenski vbodi. llllllllll I l;l,r"‘T””lll lirYTY' llllllllllll I lll'YTY'IH Vbod nariska št. 40 je prav lep in gre tudi hitro izpod rok. Kvačka se lahko po vsakem tipskem vzorcu. Tukaj je skvačkan po narisku št. 38. Za vsak kvadrat skvačkamo po 2 vrsti. Za polne kvadrate kvačkamo po 2 vrsti šibičnih petelj, in sicer po 6 šibičnih petelj za eden poln kvadrat, brez dodatka za skrajnjo petljo. V prvi vrsti kvačkamo skrajnje petlje in potem za prazne tipske kvadrate po * 3 verižne petlje in 1 gosto petljo, katero skvač¬ kamo v tretjo petljo spodnje vrste; zopet 3 verižne petlje in šibično petljo v tretjo petljo spodnje vrste. Od znaka * ponavljamo vbod do konca. V drugi vrsti skvačkamo v vsako šibično petljo prejšnje vrste po 1 šibično petljo, med dvema šibičnima petljama pa po 5 verižnih petelj. 49 Vzorec št. 41. se kvačka prav lahko po narisku. Rabimo ga tudi za čipke in vstavke.* Vzorec, sestavljen iz drobnih zobcev. Narisek št. 42. Ta vzorec ima za podlago kvadrate, stoječe ob kotu. Za vsak tipski kvadrat skvačkamo po 2 vrsti, v vsaki vrsti pa po 3 drobne zobce. Take zobce kvačkamo tako-le: Nasnujemo si 3 verižne petlje za krajec. Dalje * za prvi zobček 5 verižnih petelj; v prvo teh petih verižnih petelj skvačkamo 1 gosto petljo. Prvi zobček je že narejen. Nato skvačkamo še 2 taka zobca in potem zopet 3 verižne petlje za presledek. Od znaka * ponovimo vzorec po narisku še enkrat. Na desnem koncu skvačkamo 7 zobcev, potem 3 goste petlje v 3 najbližje prazne verižne petlje prejšnje vrste. Tako se prične druga vrsta, in zajedno se nam naredi majhna čipka. * Več preslegastih vzorcev te stopnje lahko kupiš pod naslovom : Vorlagen ftir die 1. Stufe dcs Musterhakelns von Gabr. Hillardt. 18 Vorlagen, 50 kr. Wien, Pichlers Wwe. P. pl. Renzenbcrg, Kvačkanje, I. del. 4 50 Dalje skvačkamo zopet 3 zohce, potem 3 goste petlje v bližnje 3 prazne verižne petlje spodnje vrste in tako dalje po narisku. Prva in druga vrsta zobcev je dovršena; zobce prve vrste obrnemo doli, zobce druge vrste pa gori. Za krajec skvačkamo 8 ve¬ rižnih petelj. V tretji vrsti skvačkamo * v začetku le 1 zobček prost; drugega pa združimo s srednjim zobcem prejšnje vrste. (Le-ta ležita ravno drug pod drugim). Dva zobca pa združimo tako, da skvačkamo 3 verižne petlje, potegnemo kvačko iz petlje, jo iz nova vbodemo v srednji zobček spodnjega kvadrata in nataknemo izpuščeno verižno petljo; nato jo prevedemo skozi zobček in skvačkamo 2 verižni petlji. Ta zobček dokončamo z 1 gosto petljo, katero skvačkamo v prvo verižno petljo kakor po navadi. Dalje skvačkamo še 1 zobček in 3 ve¬ rižne petlje. Od znaka * vzorec ponavljamo. Vsi zobci leže na desni strani dela. — Druga in tretja vrsta se izmenjavata. Iz tega vzorca se nam sestavljajo prav lepe čipke. Kako kvačkamo še druge zobce. Zobci so kaj različni: 1. gosti, 2. sestavljeni iz verižnih petelj in 3. sestavljeni iz samih zank, to so rogljički (francoski «picots»). Goste zobce kvačkamo na več načinov, in sicer: n) nasnujemo 3 verižne petlje, v prvi dve skvačkamo po 1 gosto petljo; b) nasnujemo 5 verižnih petelj, v prvi dve skvačkamo po 1 ši- bično petljo; c) nasnujemo 6 verižnih petelj; nazaj grede izpustimo prvo verižno petljo, v sosednje petlje skvačkamo 1 gosto verižno petljo, 1 gosto petljo, 1 polšibično petljo, 1 navadno šibično petljo, 1 dvojno- šibično petljo. Taki zobci so na enem koncu šiljasti in se proti drugemu koncu po malem širijo. Tudi lahko kvačkamo take zobce, kateri so podobni listku, in sicer: a) nasnujemo 4 verižne petlje, v prvo verižno petljo skvačkamo 3 šibične petlje, sedaj pa 3 verižne petlje in 1 gostoverižno petljo v prvo verižno petljo, v katero smo skvačkali vse šibične petlje; bj nasnujemo 6 verižnih petelj, v prvo verižno petljo skvač¬ kamo 3 dvojnošibične petlje, pa vsako dokončamo le do zadnjega ovoja. Po dovršenih treh dvojnošibičnih petljah imamo na kvački 51 4 zanke; sedaj ovijemo kvačko in prevedemo nit skozi vse štiri zanke; dalje skvačkamo 5 verižnih petelj in 1 gostoverižno petljo v prvo verižno petljo, kjer smo vbadali vse dvojnošibične petlje. Kako kvačkamo listke. Listki so šiljasti le na eni strani ali pa na obeh straneh. Listke, šiljaste na eni strani, kvačkamo tako kakor goste zobce, popisane v prejšnjem oddelku c). Taki listki so močno šiljasti; manj šiljasti pa so listki, ako skvačkamo koj v začetku 1 gosto petljo in potem nekaj šibičnih petelj. Listke, šiljaste na obeh straneh, pa kvačkamo tako, da dokon¬ čujemo listek z enakovrstnimi petljami, s katerimi smo ga začeli, n. pr. po nasnutku skvačkamo 1 gostoverižno petljo, 1 gosto petljo, 5 ali več šibičnih petelj; na koncu pa zopet 1 gosto petljo in 1 gostoverižno petljo. Prav lepi so taki listki, ako jih obrobljamo z 1 vrsto gostih petelj. Rabimo še druge listke. Ti so lahko tudi prav veliki; zanje kvačkamo več vrst zgolj verižnih petelj. Taki listki se navadno kvač¬ kajo po skvačkanem vzgledu. Kako kvačkamo cvetke (rozete). Cvetke so: 1. majhne in plečate, sestavljene iz štirih listkov, in 2. večje in pridvign j ene, sestavljene iz več listkov, kateri leže drug vrhu drugega. l.Majhneinpločate cvetke se kvačkajo v dveh vrstah. Črez nasnutek, ka¬ teri ima 18 verižnih petelj, skvačkamo * za prvi listek 5 verižnih petelj in 2 dvojno- šibični petlji v prvo verižno petljo. Te 2 dvojnošibični petlji pa dokončamo le do zadnjega ovoja. Potem ovi¬ jemo kvačko in prevedemo nit skozi vse tri zanke, ležeče na kvački. Drugi listek skvačkamo prav tako kakor prvega. Ko je dokončan še ta listek, skvačkamo 1 gosto petljo v šesto verižno petljo nasnutkovo. Ta dva lista sta na vrhu združena in ležita poševno k desni in k levi roki. Od znaka * ponovimo vzorec še dvakrat. 4* 52 V drugi vrsti skvačkamo najprej 6 verižnih petelj za krajec. * Potem skvačkamo še 5 verižnih petelj in v prvo teh petih verižnih petelj napravimo zopet 2 dvojnošibični petlji i. t. d., tako da se nam naredi listek, kakršna sta spodnja dva. Nato potegnemo kvačko iz zanke in jo vtaknemo v ono petljo, katera druži vse niti spodnjih dveh listkov, nataknemo prej izpuščeno zanko in jo prevedemo skozi to petljo. Dalje skvačkamo še četrti listek, kakor je že znano; pri tem vbodemo v prvo verižno petljo. — Od znaka * ponovimo vzorec še dvakrat. Vse cvetke leže na desni strani dela; na enem krajcu se nam narede lepi zobci. Take cvetke kvačkamo lahko drugo tik druge, kakor je nari¬ sano, ali pa tudi bolj redkoma; takrat kvačkamo med dvema cvet¬ kama verižne petlje, in sicer navadno v mrežnem vbodu. 2. Večje, pridvignjene cvetke (rozete) ©kvačkamo tako, da si nasnujemo majhen krog. Ta krog ima toliko luknjic, kolikor ima cvetka listkov, po našem narisku 8. Nasnujemo 7 verižnih petelj, v prvo petljo skvačkamo 1 šibično petljo, dalje za vsako luknjico po 3 verižne petlje in 1 šibično petljo. Vse šibične petlje kvačkamo v prvo verižno petljo. Po sedmi luknjici skvačkamo Narisek št. 44. p gostoverižno petljo v srednjo petljo začetnih sedmih petelj. V drugi vrsti obkvačkujemo verižne petlje vsake luknjice tako, da kvačkamo v vsako luknjico po 1 gostoverižno petljo, 5 šibičnih petelj in končno zopet 1 gostoverižno petljo. Te petlje vbadamo v luknjice, ne pa v verižne petlje. V tretji vrsti si napravimo nove luknjice za drugo vrsto listkov. Za vsako teh luknjic skvačkamo po 4 verižne petlje in 1 šibično petljo; za prvo luknjico skvačkamo 7 verižnih petelj. Na koncu skva-kamo 1 gostoverižno petljo v tretjo verižno petljo zadetka. Šibične petlje vbadamo v kote za gosto verižnima pet¬ ljama v šibične petlje prve vrste. V četrti vrsti kvačkamo zopet listke tako, da skvačkamo v vsako luknjico po 1 gostoverižno petljo, 7 šibičnih petelj in končno zopet 1 gostoverižno petljo. Tako dojemljemo v vsaki nastopni vrsti za vsako luknjico po 1 verižno petljo več in za vsak listek po 2 šibični petlji več. Take cvetke sestavljamo za prtiče, s katerimi se pokrivajo stoli, in za razne druge reči. 53 Kako kvačkamo gimpe. Da kvačkamo gimpe, rabimo iglo, podobno lasnici. Gimpna igla jo jeklena, povsod enako široka in ima dva roglja. Spodaj je sključena in zgoraj odprta; navadno je dolga 15 do 20 cm; dobivajo se ozke in široke igle. Na vrhu ima nataknjeno medeničasto pločo, ki se na igli lahko premice. Ta ploča nam rabi za to, da so vse zanke enako velike; med delom je ploča vedno na vrhu igle. Gimpe kvačkamo tako-le : Na- snujemo si 1 verižno petljo, primemo gimpno iglo z levo roko, jo položimo pred nit (tekočo s kazavca) ter jo držimo s palcem in s tretjim prstom leve roke. Sedaj položimo verižno petljo na sprednjo stran gimpno igle, in sicer ravno v sredo; pri tem ob- vije tekoča nit kazavčeva zajedno desni del igle. To zadaj tekočo nit Narisek št. 45. nataknemo s kvačko in jo prevedemo skozi zanko verižne petlje. Prva zanka je narejena; to zanko sedaj dobro zategnemo, ob tem pa pazimo, da je kvačka sredi igle. * Za novo zanko potegnemo kvačko iz petlje in jo koj vtaknemo v isto petljo, katero smo ravnokar izpustili, pa od narobne strani dela proti sebi; sedaj šele obrnemo gimpno iglo in skvačkamo novo zanko, tako da nit nataknemo s kvačko (glej narisek) in jo prevedemo iz petlje. Paziti moramo, da sta obe zanki enako dolgi. Prva zanka leži sedaj ob levi roki, druga ob desni; nit za daljnje delo pa teče zadaj protikazavcu. — Sedaj je dovršena druga zanka; to trdneje zategnemo, petljo pa pomaknemo ravno..v sredo. Od znaka * delo ponavljamo. Tako delamo vedno dalje; sedaj se naredi desna, sedaj leva zanka, dokler ni igla polna. Na sredi med rogljema se vidi le drobna gimpna portica. Ta je debelejša, ako skvačkamo v vsako zanko 1 gosto petljo takoj potem, ko smo dovršili novo zanko. Se gostejša je gimpna portica, ako skvačkamo v vsaki vrsti po 2 gosti petlji, in sicer 1 gosto petljo v spodnjo levo gosto petljo in 1 gosto petljo v zanko pri levi roki. 54 Ko je gimpna igla napolnjena, se medeničasta pločica sname in vse zanke se izpuste z igle. V nastopnem delu nataknemo zadnjič skvačkani 2 zanki na vsaki strani nazaj; potem pa nadaljujemo delo, kakor je že znano. Take gimpe lahko kvačkamo z dvema raznobarvenima nitima, in sicer srednje petlje z ono barveno in zanke z drugo barveno nitjo; črez zančno nit kvačkamo tako, kakor je že znano. Če kvačkamo goste petlje bolj na eno stran, so ene zanke daljše, druge pa krajše. Gimpne portice rabimo za vstavke, čipke ali pa za resice. Vstavke narejamo tako, da kvačkamo več enako dolgih kosov takih gimpnih portic; potem sestavljamo te kose na tri načine: 1. Prevajamo vedno po 1 zanko enega kosa skozi nasprotno zanko drugega kosa; tedaj ne rabimo prav nobene niti, delamo samo s kvačko. 2. Družimo več zank enega kosa z 1 gosto petljo, skvačkamo nekaj verižnih petelj in združimo prav toliko zank nasprotnega kosa i. t. d. Združene zanke leže poševno druga proti drugi, ker družimo zanke enkrat tega in enkrat onega kosa. 3. Družimo le zanke enega kosa, med združenimi zankami skvač¬ kamo liho število verižnih petelj. Črez to vrsto skvačkamo še drugo vrsto verižnih petelj, pri tej pa združimo enkrat zanke drugega kosa in enkrat prevedemo srednjo verižno petljo skozi srednjo petljo ve¬ rižnih petelj prejšnje vrste. Tako leže združene zanke druga proti drugi. Za čipke uporabljamo take gimpne portice le po skvačkanem vzorcu ali pa po nariskih, katere vidiš v vsakem modnem listu. Resice delamo tako, da si razrežemo več enako dolgih niti, n. pr. 20; te niti položimo prav gladko drugo k drugi in jih ovijemo enkrat okolo kazavca leve roke. Sedaj vtaknemo prav debelo kvačko v eno gimpno zanko in prevedemo vse niti skozi to zanko. Kvačka tiči sedaj v novi zanki, to so vse niti ene resice. Potem naklonimo zanko tako, da lahko prevedemo s kvačko oba konca združenih niti. Zanko lepo zategnemo, in prva resica je narejena. Tako delamo do konca. Desna stran je ona, pri kateri leži vodoravna nit nad resicami. Take resice rabimo za mizne prtiče, zagrinjala i. t. d. Tej stopnji še pripada Obkvačkavanje raznih oblik. Take oblike so narejene iz papirja (Papier mache); nekaj naj¬ važnejših oblik je načrtanih v dodatku. Dobivajo se v vsaki prodajalnici za ženska ročna dela. Sedaj krase ž njimi ženske obleke, prtiče i. t. d. 55 Kroge si lahko tudi sami narejamo tako, da si kazavec večkrat obvijamo. Take like obkvačkujemo prav gosto zgolj // \\ z gostimi petljami. Stične oblike so pripravnejše nego nestične, ker se iz nestičnih goste petlje \\ II lahko izmaknejo in se potem pokaže prazni papir. \\ ./ / Lahko skvačkamo črez gosto vrsto še več - različnih vrst, ako nam je to bolj po volji. Za Nansek št. 46. obkvačkavanje rabimo temnobarveno nit, da se oblike takoj ne zama¬ žejo, ker se ne dado prati. Obkvačkane oblike sestavljamo v proge, zvezde i. t. d. ter jih šivamo na volneno obleko. Tukaj bodi še navedeno, da se rabijo za kvačkanje tudi: 1. minjardiza, 2. medaljonske portice, 3. zobčasti trak (pram). Narisek št. 47. Navadno se vidi že iz nariska, kako je treba kvačkati. 56 Zvezde, čipke, vstavki. Zvezde rabimo za otroške čepice in za prtiče, vstavke, čipke i. t. d. Razločujemo dve vrsti zvezd: a) zvezde, iz katerih delamo če¬ pice, b) zvezde, s katerimi krasimo pohištvo. Cepične zvezde. Te so navadno sestavljene večinoma le iz verižnih in iz šibičnih petelj. Kvačkamo jih vedno na okolo, pri tem moramo vsako vrsto dokonča vati z gostoverižno petljo. Ni lepo, ako kvačkamo vedno dalje po polževo. Nekatere zvezde so take, da napravljajo v srednjih vrstah zobat krog; v zadnji vrsti se vsi zobci zopet poravnajo, tako da je zadnja vrsta zopet pravilno okrogla. Vsaka zvezda ima trakove ali žarke, in sicer po 6, 8, 10, tudi po 12 trakov. Zvezde za otroške čepice si nasnavljamo na dva načina: a) z luknjico, b) brez luknjice sredi zvezde. Otroci nasnavljajo zvezde lože po prvem načinu; odrasle učenke naj si jih nasnavljajo po drugem načinu, ker so take zvezde lepše. Prva zvezda za čepice je takšna, kakršno prav lahko kvačkajo otroci spodnjih razredov; ima 9 trakov. (Uporabili smo jo za vzgledno čepico.) To zvezdo kvačkamo po prvem načinu, torej nasnujemo toliko verižnih petelj, kolikor ima zvezda trakov; za to zvezdo 9 verižnih petelj. (Zadošča pa tudi manj petelj, da luknjica ni prevelika.) Iz teh petelj naredimo krog tako, da skvačkamo 1 gosto¬ verižno petljo v prvo verižno petljo. 1. vrsta. V začetku skvačkamo 5 verižnih petelj; izmed teh petih petelj nam nadomeščajo prve tri petlje eno šibično petljo, in dve petlji ostaneta za prvo luknjico. Dalje kvačkamo na okolo po 1 šibično petljo (v vsako verižno petljo nasnutkovo) in 2 verižni petlji za vsako luknjico. — Začetno nit obkvačkamo. — Ko imamo 8 šibičnih petelj in 9 luknjic, skvačkamo še 2 verižni petlji in 1 gostoverižno petljo v tretjo verižno petljo onih petih petelj, katere smo si pripravili že v začetku. Tako dokon¬ čujemo vsako vrsto. Vbadamo pod oba vrhovna člena verižnih petelj. 2. vrsta. V začetku skvačkamo zopet 5 verižnih petelj. Tri verižne petlje nadomeščajo zadnjo šibično petljo devetega traku te vrste. Dalje skvačkamo po 2 šibični petlji in 2 verižni petlji za vsak 57 trak. Prvo šibično petljo vbodemo v luknjico, drugo pa pod oba vodo¬ ravna člena šibične petlje spodnje vrste, in sicer zato, da si otroci ne kvarijo oči. Za zadnji trak skvačkamo po 1 šibično petljo manj kakor za vsakega drugega, ker nam začetne tri verižne petlje nado¬ meščajo eno šibično petljo. Sklenemo vrsto z 1 gostoverižno petljo v tretjo verižno petljo v začetku te vrste. V nastopnih vrstah skvačkamo za vsak trak v vsaki vrsti po 1 šibično in po 1 verižno petljo več. V 6. vrsti skvačkamo za vsak trak po 6 šibičnih, pa le po 5 ve¬ rižnih petelj. Vsako vrsto sklenemo koncem zadnjega traku z 1 gosto¬ verižno petljo, katero skvačkamo v tretjo verižno petljo začetne luknjice. Vsaka začetna luknjica je za 3 verižne petlje večja kakor luknjice iste vrste, ker nam te tri petlje nadomeščajo eno šibično petljo. Do sedaj so se trakovi širili, v 7. vrsti pa snemljemo trakove do 10. vrste. 7. vrsta. Za prvo luknjico skvačkamo 6 verižnih petelj, dalje 1 šibično petljo v spodnjo luknjico, še 3 verižne petlje za drugo luknjico, potem 5 šibičnih petelj, in sicer po eno v 2., 3., 4., 5. in 6. šibično petljo spodnjega traku; prvo šibično petljo izpustimo. Tako skvačkamo na okolo za vsak trak po 2 luknjici (za vsako 3 verižne petlje) in po 5 šibičnih petelj. Zadnji trak dokončamo kakor dosedaj vsako vrsto. V nastopnih vrstah dojemljemo za vsak trak po 1 luknjico in snemljemo po 1 šibično petljo. Začetek in konec sta vedno enaka kakor dosedaj. 11. vrsta. V tej vrsti kvačkamo zgolj luknjice. Začnemo tako, da skvačkamo po 1 gostoverižno petljo do srede prve luknjice (s koncem 10. vrste so to 3 gostoverižne petlje). Za vsako luknjico skvačkamo 3 verižne petlje in 1 šibično petljo; za prvo luknjico pa dodamo 3 verižne petlje. Šibične petlje vbadamo v luknjice spodnje vrste. Črez konec vsakega traku skvačkamo 1 luknjico tako, da se žarki dokončujejo z dvema šibičnima petljama. Na okolo skvačkamo 9 krat po 5 luknjic. 12. vrsta. Na okolo skvačkamo 45krat po 4 šibične petlje, to je 180 šibičnih petelj. Za prvo šibično petljo skvačkamo 3 verižne petlje in dokončamo vrsto kakor po navadi. Vzorčno zvezdo smo naredili iz prejice za kvačkanje št. 30. («Elefant»); v premeru ima 9 cm. Take zvezde uporabljamo za čepice navadne velikosti, ker niso kaj velike. 58 Druga zvezda za čepice* To zvezdo nasnujemo brez luk¬ njice v sredi. Ker je precej visoka (15 vrst), jo kvačkamo iz prejice št. 40., da ni prevelika. Ta zvezda ima le 7 trakov. 1. vrsta. Nasnujemo si 5 v. p., v prvo verižno petljo skvačkamo 1 š. p., * dalje 2 v. p. in zopet 1 š. p. v isto verižno petljo; od znaka * ponovimo petlje še štirikrat. Končno skvačkamo 2 v. p. in 1 gv. p. v srednjo verižno petljo prve luknjice. Tudi pri tej zvezdi nam nado¬ meščajo tri verižne petlje začetne luknjice eno šibno petljo. 2. vrsta. Pri tej zvezdi prehajamo iz vrste v vrsto v začetku prvega traku in ne na koncu zadnjega traku kakor pri prejšnji zvezdi. Za prvi trak skvačkamo torej 3 v. p. in 1 š. p. v ono verižno petljo, v kateri je gostoverižna petlja spodnje vrste. Dalje za vsak trak 3 v. p. in 2 š. p.; obe šibični petlji skvačkamo v spodnjo šibično petljo vsakega traku. Vrsto dokončamo tako, da skvačkamo 3 v. p. in 1 gv. p. v tretjo verižno petljo prvega traku te vrste. Šibifne petlje vbadamo pod oba vodoravna člena spodnje petlje ali pa tudi le v zadnji člen. Prav tako kakor to vrsto začenjamo in dokončujemo vsako vrsto do vštete 7. vrste. 3. vrsta. Za vsak trak skvačkamo 4 š. p., in sicer po 2 š. p. v vsako šibično petljo spodnje vrste. Začetno šibično petljo prvega traku pa nadomeščajo 3 v. p.; začetek skvačkamo tako še v 7. vrsti; tudi tega ne omenimo več. Med dvema trakoma skvačkamo po 3 v. p. 4. vrsta. Za vsak trak skvačkamo po 6 š. p. in 3 v. p. — V prvo in v zadnjo šibično petljo skvačkamo po 2 š. p., v srednje petlje pa po 1 š. p. . 5. vrsta. V prvo šibično petljo skvačkamo 2 š. p., v sosednjo petljo 1 š. p., 2 v. p., 1 š. p. v tretjo šibično petljo spodnje vrste. Spodaj izpustimo 2 š. p. V zadnjo šibično petljo skvačkamo 2 š. p. — Med žarkoma skvačkamo po 3 v. p. — Tako na okolo. 6. vrsta. V začetku skva kamo 3 š. p., (in sicer v prvo šibično petljo spodnje vrste 2 š. p., v drugo le 1 š. p.), dalje 2 v. p., 1 š. p. v spodnjo luknjico, 2 v. p. zopet 3 š. p., (in sicer 1 š. p. v predzadnjo petljo in 2 š. p. v zadnjo petljo spodnje vrste). Med žarkoma skvač¬ kamo po 3 V: p. — Tako na okolo. 7. vrsta. V začetku in na koncu skvačkamo prav tako po 3 š. p. kakor v 6. vrsti. Iz dveh luknjic skvačkamo sedaj 3 luknjice, * Kratice za petlje: v. p. = verižna petlja; š. p. = šibična petlja; gv. p. = gostoverižna petlja. 59 (po 2 v. p. za skrajnji luknjici, med njimi po 1 š. p.; za srednjo luknjico vsakega traku pa 3 v. p.) in med frakoma skvačkamo zopet 3 v. p. — Tako na okolo. 8. vrsta. Do sedaj so se trakovi širili, sedaj se zopet snemljejo. V tej vrsti in v vseh vrstah do vrha prehajamo iz vrste v vrsto tako, da dokončujemo vrste kakor po navadi z 1 gv. p.; dalje pa skvač¬ kamo koj še 1 gv. p. v prvo šibično petljo spodnje vrste in potem 3 v. p. za prvo šibično petljo. Vsak trak snemi jemo za eno petljo v začetku in za eno na koncu; na vrhu (v 12. vrsti) nam ostaneta dve šibični petlji. Med frakoma se nam napravi nov vzorec. Za vsak trak skvačkamo torej po 3 š. p., (in sicer po 1 petljo v drugo in v tretjo šibično petljo spodnje vrste in 1 petljo v sosednjo luknjico). Dalje 2 luknjici po 2 v. p. za vsako luknjico in med njima 1 š. p.; na koncu 3 š. p., (in sicer 1 š. p. v tretjo luknjico, in po 1 š. p. v prvo in v drugo šibično petljo skrajnjih treh šibičnih petelj). Prvo in zadnjo šibično petljo vsakega traku torej izpuščamo, da se nam trakovi snemljejo. V presledkih kvačkamo 3 v. p., 1 š. p. v srednjo petljo spodnjih treh verižnih petelj in še 3 v. p. 9. vrsta. Za vsak trak skvačkamo zopet v začetku po 3 š. p. kakor v 8. vrsti, dalje le 1 luknjico iz dveh v. p. in na koncu zopet 3 š. p. kakor v 8. vrsti. V presledkih kvačkamo 3 v. p., 3 š. p., (in sicer po 1 petljo v tretjo verižno petljo prve luknjice, 1 petljo v šibično petljo presledkovo in 1 petljo v prvo verižno petljo druge luknjice); na koncu 3 v. p. 10. vrsta. Za vsak trak skvačkamo po 6 š. p.; prvo in zadnjo šibično petljo spodnje vrste izpuščamo. V presledkih kvačkamo 3 v. p., 1 š. p. v srednjo verižno petljo prve luknjice ; zopet 3 v. p., 1 š. p. v srednjo šibično petljo spodnje vrste in še 3 v. p., 1 š. p. v srednjo verižno petljo druge luknjice; na koncu 3 v. p. 11. vrsta. Iz šestih šibičnih petelj se narede 4 š. p.; v pre¬ sledkih kvačkamo 3 v. p. in 5 š. p. Srednja teh petelj je ravno nad prvo šibično petljo spodnje vrste; ostale petlje kvačkamo v sosednji verižni petlji na desni in na lpyi strani. Dalje zopet 3 v. p. in zopet 5 š. p.; te petlje se uvrščajo prav tako nad tretjo šibično petljo spodnje vrste kakor prejšnje petlje. (V obe sosednji petlji na desni in na levi strani skvačkamo po 1 š. p.) Srednjo šibično petljo pre¬ sledkovo v 10. vrsti izpuščamo. Na koncu skvačkamo 3 v. p. — Tako na okolo. 12. vrsta. Za trakove kvačkamo le 2 š. p.; v presledke pa 3 v. p., 1 š. p. v srednjo verižno petljo prve luknjice; 3 v. p., 3 š. p. 60 nad pet šibičnih petelj spodnje vrste (prva in zadnja šibična petlja se izpušča). Zopet 3 v. p., 1 š. p. v drugo luknjico; dalje 3 v. p., 3 š. p. nad pet šibičnih petelj spodnje vrste (prva in zadnja šibična petlja se zopet izpušča); 3 v. p., 1 š. p. v tretjo luknjico; na koncu 3 v. p. — Tako na okolo. 13. vrsta. V začetku skvačkamo 6 v. p. (3 v. p. nadomeščajo vrhovno šibično petljo vsakega traku). Za vsak trak skvačkamo po 1 š. p. med obe šibični petlji na vrhu vsakega traku, le v prvem traku ne; v presledke kvačkamo za vsak trak po * 3 v. p., 3 š. p. (srednja je ravno nad prvo šibično petljo presledkovo, in izmed ostalih dveh petelj je na vsaki strani po 1 š. p.). Zopet 3 v. p., 1 š. p. v srednjo šibično petljo spodnjih treh šibičnih petelj; od znaka * se ponove petlje še enkrat. Na koncu skvačkamo 3 v. p., 3 š. p. nad zadnjo šibično petljo kakor že dvakrat in zadnjič 3 v. p. 14. vrsta. V začetku skvačkamo 3 gv. p., da pridemo v sredo prve luknjice kakor v 11. vrsti pri prejšnji zvezdi. Dalje 6 v. p. in 1 š. p. v srednjo šibično petljo prvih treh šibičnih petelj spodnje vrste. Na okolo kvačkamo zgolj luknjice, za vsako po 3 v. p. in po 1 š. p. — Šibične petlje vbadamo v srednjo verižno petljo prejšnjih luknjic ali pa v srednjo šibično petljo spodnjih treh šibičnih petelj. Šibično petljo koncem vsakega traku izpuščamo. Na okolo imamo 7krat po 9 luknjic. 15. vrsta. Na okolo skvačkamo 7krat po 36 š. p., to je 252 š. p. Za prvo šibično petljo skvačkamo zopet 3 v. p. in dokončamo tudi to vrsto z 1 gv. p* Zvezde kot okraski za pohištvo. Take zvezde kvačkamo prav mnogotero, in sicer delamo razno¬ vrstne petlje; sestavljamo eno veliko zvezdo iz več majhnih zvezd, kvačkamo z dvema raznobarvenima nitima, ali pa rabimo gimpe, mi- njardize, zobčasti trak i. t. d. V vsakem modnem listu je dovolj takih zvezd. Čipke. Te kvačkamo najrajši počrez, ker je tako najpripravneje; kvač¬ kamo jih pa tudi poševno in podolgoma. Tudi iz gimp, minjardiz i. t. d. sestavljamo prav lepe čipke. V vsakem modnem listu je dovolj takih čipk, ozkih in širokih, lahkih in težkih. * Več zvezd za otroške čepice lahko kupiš pod naslovom : Vorlagen fiir die zweite Stufe des Musterhakelns von Gabriele Hillardt. 18 Vorlagen. Preis 50 kr. Verlag von Pichlers Witwe & Sohn, Wien. 61 Diktat dveh majhnih čipk. Take čipke kvačkajo otroci prav lahko, ker jim ni treba vba¬ dati v petlje; vbadajo namreč vedno v luknjice prejšnjih vrst.* Za prvo čipko si nasnujemo 14 v. p. 1. vrsta. 1 š. p. v četrto verižno petljo (štejemo nazaj grede), * 2 v. p., po 1 š. p. v tretjo, četrto in peto verižno petljo spodnje vrste. Izpustimo dve verižni petlji spodnje vrste. — Od znaka * po¬ novimo vzorec še enkrat. V tej vrsti smo vbadali v verižne petlje, ker še nimamo luknjic. Končno 7 v. p. in 1 g. p. v prvo verižno petljo nasnutkovo. 2. vrsta. V ravnokar skvačkano luknjico 2 v. p. in 13 š. p. —- (Luknjica je prav gosto napolnjena.) Dalje 2 v. p., 3 š. p. v prvo luknjico; 2 v. p., 3 š. p. v drugo luknjico. Za krajec še 2 š. p. — Te dve vrsti se izmenjavata; na ravnem krajcu kvačkamo po 3 v. p. in 1 š. p., to vbadamo v drugo šibično petljo spodnje vrste. 3. vrsto začnemo pri znaku * in kvačkamo šibične petlje v luknjice. Na zobatem krajcu pa vbadamo gosto petljo za vsak zobček v tretjo šibično petljo prejšnjega zobca. Za drugo čipko si nasnujemo 15 v. p. 1. vrsta. Po 1 g. p. v šesto in v sedmo verižno petljo nasnutkovo (štejemo nazaj grede), * 3 v. p., po 1 g. p. v tretjo in četrto verižno petljo nasnutkovo. — Izpustimo dve verižni petlji. Od znaka * po¬ novimo petlje še enkrat. 2. vrsta. 4 v. p., 2 g. p. v prvo luknjico; 3 v. p., 2 g. p. v drugo luknjico in zopet 3 v. p. in 2 g. p. v skrajnjo luknjico. 3. vrsta je prav taka kakor 2. vrsta. 4. vrsta. 7 v. p., 3 trš. p. v prvo luknjico; 2 v. p., 3 trš. p. v drugo luknjico; zopet 2 v. p. in 3 trš. p. v skrajnjo luknjico. Dalje 9 v. p. in 1 g. p. v isto skrajnjo luknjico. 5. vrsta. 1 v. p., 1 g. p. v začetno veliko luknjo, * po 3 v. p. in 2 g. p. v prav to veliko luknjo; — od znaka * se ponovijo zanke še trikrat. (Luknja je napolnjena.) Dalje 3 v. p. in 2 g. p. v prvo luknjico; 3 v. p. in 2 g. p. v drugo luknjico in še 3 v. p. in 2 g. p. v skrajnjo luknjico. V nastopnih vrstah se ponavljajo 2., 3., 4. in 5. vrsta. * Kratice za petlje so prav take kakor pri čepični zvezdi. Dodajamo še: g. p. = gosta petlja; trš. p. = trojnošibična petlja. 62 Diktat čipke, skvačkane v poševnih vrstah.* Nasnujemo si 38 v. p. 1. vrsta. 1 g. p. v osmo verižno petljo nasnutkovo, (štejemo nazaj grede). ■ — | : 3 v. p., 1 g. p. v četrto verižno petljo spodnje vrste, 5 v. p., 1 g. p. v drugo petljo spodnje vrste, :| — končno 3 v. p., 1 g. p. v tretjo verižno petljo spodnje vrste; 3 v. p., 1 š. p. v zadnjo verižno petljo spodnje vrste. (Zadnjič smo izpustili dve verižni petlji.) 2. vrsta. 9 v. p., 1 š. p. v srednjo petljo one zanke, katera se nam je naredila od zadnjič skvačkanih petih verižnih petelj; (lepše je, ako vbadamo pri vsaki zanki v verižne petlje nego kar v luknjice). — Dalje 5 v. p., 1 š. p. v prav to petljo; — 2 v. p., 1 š. p. v so¬ sednjo, kvišku stoječo zanko, 5 v. p., 1 š. p. v prav to zanko (vba¬ damo kakor prej). — |: po 9 v. p., 1 g. p. v srednjo petljo vsake zanke spodnje vrste : | — Dalje še 9 v. p. in 1 g. p.; ta zadnja g. p. se kvačka v tretjo verižno petljo skrajnjih petelj. 3. vrsta. 8 v. p., — | • 1 g. p. v četrto verižno petljo spodnjih devetih petelj, 5 v. p., 1 g. p. v sosednjo drugo verižno petljo, 3 v. p.; • | — |: 7 š. p. v luknjico spodnjih petih verižnih petelj : | — Končno 3 v. p., 1 g. p. v tretjo verižno petljo zadnjih devetih verižnih petelj; zopet 3 v. p., 1 š. p. v tretjo verižno petljo zadnjih devetih verižnih petelj. Ostanejo še tri verižne petlje spodnje vrste proste. 4. vrsta. 9 v. p., 1 g. p. v prvo šibično petljo spodnjih 7 ši- bičnih petelj, 4 v. p., — |: v sosednje tri šibične petlje po 1 š. p., vsako dokončamo le do zadnjega ovoja; ovijemo kvačko in zategnemo vse 4 zanke; : | — 4 v. p., 1 g. p. v luknjico med obe vrstici zdru¬ ženih 7 šibičnih petelj; 4 v. p. — Sedaj skvačkamo še 1 prav tako školjko nad drugimi 7 verižnimi petljami, (zadnjič združimo 4 š. p.). — Pri školjkah vbadamo pod oba vodoravna člena spodnjih šibičnih petelj. — Dalje 4 v. p., 1 g. p. v prvo kvišku stoječo zanko — | • 9 v. p., 1 g. p. v vsako kvišku stoječo zanko spodnje vrste ; | — Zadnjo g. p. vbodemo tako kakor v 2. vrsti. 5. vrsta. 8 v. p., — | • Ig. p., 5 v. p., 1 g. p, 3 v. p. prav tako kakor v 3. vrsti, ; | — 7 š. p. v luknjico pred prvo spodnjo školjko; 3 v. p., 1 g p. v notranjo vrhovno verižno petljo prve školjke; 3 v. p., 1 g. p. v notranjo vrhovno verižno petljo druge školjke; 3 v. p., 7 š. p. Kratice za petlje: v. p. = verižna petlja; g. p. = gosta petlja; š. p. — ši- bična petlja; |: ; | = petlje, katere so zapisane med tema dvema znakoma, po¬ navljamo tolikokrat, kolikor je pik pri eni črti. 63 v luknjico takoj za drugo spodnjo školjko. Končno 3 v. p., 1 g. p. v tretjo verižno petljo, zopet 3 v. p., 1 š. p. v tretjo verižno peljo, prav tako kakor v 3. vrsti. 6. vrsta. 9 v. p., 1 g. p. v prvo šibično petljo spodnjih 7 ši- bičnih petelj, 4 v. p. — | : v sosednje tri šibične petlje po 1 š. p., vsako dokončamo le do zadnjega ovoja; ovijemo kvačko in zategnemo vse 4 zanke, : | — 4 v. p., 1 š. p. v notranjo vrhovno verižno petljo pri prvi školjki; 2 v. p., 1 š. p. v notranjo vrhovno verižno petljo pri drugi školjki; 4 v. p. — Sedaj skvačkamo nad spodnjih 7 verižnih petelj še 1 školjko kakor v 4. vrsti. — Dalje 3 v. p., 1 g. p. v prvo kvišku stoječo zanko. — | j 9 v. p., 1 g. p. v vsako kvišku stoječo zanko spodnje vrste ■ | — Zadnjo g. p. vbodemo tako kakor v 2. vrsti. 7. vrsta. 8 v. p. — |; 1 g. p., 5 v. p., 1 g. p., 3 v. p. prav tako kakor v 3. vrsti, • | — 1 g. p. na vrh prve školjke, 3 v. p., 7 š. p. v prvo luknjico med spodnjima školjkama; zopet 7 š. p. v tretjo luknjico med spodnjima školjkama, 3 v. p., 1 g. p. v vrhovno verižno petljo pri skrajnji školjki. — Končno 3 v. p., 1 g. p. v tretjo verižno petljo, 3 v. p., 1 š. p. kakor v 3. vrsti. 8. vrsta. 9 v. p., 1 g. p. v prvo šibično petljo spodnjih 7 ši- bičnih petelj, 4 v. p., — | : v sosednje tri šibične petlje po 1 š. p., vsako dokončamo le do zadnjega ovoja; ovijemo kvačko in zategnemo vse 4 zanke, : | — 4 v. p., 1 g. p. v luknjico med obe vrstici zdru¬ ženih 7 šibičnih petelj, 4 v. p. — Sedaj skvačkamo še 1 školjko nad drugimi 7 šibičnimi petljami (zadnjič združimo 4 š. p.), — 4 v. p., 1 g. p. v vrhovno verižno petljo pri levi školjki, —■ | : 9 v. p., Ig. p. v vsako kvišku stoječo zanko spodnje vrste j |. — Zadnjo g. p. vbo¬ demo tako kakor v 2. vrsti. 9. vrsta. 8 v. p. — | i" 1 g. p., 5 v. p., 1 g. p., 3 v. p. prav tako kakor v 3. vrsti • |. — Končno 1 g. p. v tretjo verižno petljo; zopet 3 v. p., 1 š. p. v tretjo verižno petljo prav tako kakor v 3. vrsti. — Nad vsako školjko se nam naredi tudi 1 zanka; goste petlje vbadamo pri teh zankah v one petlje, katere družijo spodnje šibične petlje. 10. vrsta. |: 3 v. p., 1- š. p. v zanko nad spodnjo školjko; 3 v. p., 1 š. p. v prav to zanko :| — |: 9 v. p., 1 g. p. v vsako kvišku stoječo zanko spodnje vrste i |. — Zadnjo g. p. vbadamo tako kakor v 2. vrsti. 11. vrsta. 8 v. p. — | : 1 g. p., 5 v. p., 1 g. p., 3 v. p. prav tako kakor v 3. vrsti : |. Končno 1 g. p. v tretjo verižno petljo; zopet 3 v. p., 1 š. p. v tretjo verižno petljo prav tako kakor v 3. vrsti. Ostale petlje tvorijo zobček. Od 2. vrste se čipka ponavlja. 64 Zobčasti krajec te čipke ozaljšamo tako, da skvačkamo eno vrsto drobnih zobcev, in sicer tako-le: 1 g. p. v skrajnjo luknjico druge vrste, 2 v. p., 1 š. p. črez skrajnjo šibično petljo tretje vrste |: 5 v. p., 1 g. p. v prvo verižno petljo = | — 1 g. p. v ravnokar skvačkano šibično petljo, 2 v. p., 1 g. p. v sosednjo luknjico i. t. d., da skvačkamo konec vsakega čipnega zobca v eno luknjico 1. g. p., v eno luknjico pa 1 š. p. s tremi drobnimi zobci. V kotu med dvema čipnima zobcema pa izpuščamo dvakrat po eno luknjico, da ni čipka v kotu preširoka. Čipka, skvačkana podolgoma. Narisek št. 48. Ker se čipka nariska št. 48. kvačka podolgoma, jo pričenjamo v vsaki vrsti iz nova, da leže vse vrste na licu dela; le nasnutek in prvo vrsto naredimo brez novega začetka. V 1. vrsti kvačkamo zgolj luknjice, in sicer po narisku 18 luknjic. V 2. vrsti kvačkamo nekaj ozkih in nekaj širokih luknjic. Ena široka luknjica je tukaj popisana, vse drugo se kvačka prav po narisku. Za vsako široko luknjico skvačkamo 3 vrste (vselej delo obrnemo; in sicer naredimo prvič 10 v. p., 1 š. p.; drugič 1 v. p. in 14 g. p. črez te verižne petlje, 1 gv. p. v sosednjo šibično petljo, 1 v. p. in tretjič črez to vrsto 15 g. p. in zajedno rogljičke, sestavljene iz verižnih petelj. Rogljički so popisani konec oddelka: »Rogljički pri gosti petlji*. Pri tem vzorcu izvedemo trikrat zaporedoma po 1 rogljiček iz vsake četrte goste petlje, zadnjič skvačkamo še 3 g. p. Vse goste petlje vbadamo v zadnji člen petelj prejšnje vrste. Končno skvačkamo 1 gv. p. v šibično petljo velike luknje. 65 V 3. vrsti kvačkamo zobate luknjice iz verižnih petelj in iz šibičnih petelj in drobne zobce, sestavljene iz verižnih petelj. Za take drobne zobce skvačkamo 5 v. p. in v prvo petljo 1 g. p. V 4. vrsti kvačkamo zopet ozke in široke luknjice. Za vsako široko luknjico skvačkamo tudi tukaj 3 vrste, in sicer zopet prvič 10 v. p., v sredo pa še zobček, sestavljen iz verižnih petelj. Ta zobček mora viseti nizdolu, kvačkamo pa ga tako-le: Najprej skvačkamo 5 v. p. za polovico široke luknjice, potem še 6 v. p. za drobni zobček. Po¬ tegnemo kvačko iz petlje in jo vbodemo v srednjo teh 11 petelj, zopet nataknemo izpuščeno petljo in jo prevedemo skozi šesto petljo. Dalje skvačkamo še 5 v. p. za drugo polovico velike luknje; na koncu skvačkamo 1 š. p. Drugo in tretjo vrsto teh širokih luknjic kvačkamo prav tako kakor v 2. vrsti. V 5. vrsti skvačkamo vrhu majhnih luknjic po 1 g. p., med rogljičke pa dvojnošibične petlje in med dvojnošibičnimi petljami po 10 v. p. V 6. vrsti kvačkamo zgolj goste petlje in rogljičke, in sicer’ med dvema rogljičkama po 3 g. p. — Goste petlje vbadamo v spodnjo luknjico. Vstavki. Vstavke tudi kvačkamo podolgoma, počrez in poševno. Tudi zanje rabimo minjardize, gimpe, medaljonske porte, zobate trakove i. t. d. Iz vsake čipke, skvačkane v poševnih ali pa v počreznilr vrstah, lahko naredimo vstavek, in sicer tako, da skvačkamo ravni krajec namesto zobatega krajca na koncu vsake vrste. — Nasprotno si se¬ stavljamo iz vstavkov zopet čipke. Kako si pri vstavkih in pri čipkah sestavljamo ogle, je popisano po oddelku geometrijskih likov na strani 75. Diktat prvega lahkega vstavka. Pri tem vstavku ne vbadamo v petlje, temveč kar v luknjice, da si otroci ne kvarijo oči. Kratice za petlje so prav take, kakor smo jih rabili, ko smo narekovali čipko, ki se kvačka v poševnih vrstah na strani 62. P. pl. Renzenborg, Kvačkanje, I. del. 66 Nasnujemo si 20 v. p. 1. vrsta. Izpustimo 5 v. p. in skvačkamo 3 š. p. v šesto verižno petljo, (štejemo nazaj grede). Dalje 3 v. p., 3 š. p. v sosednjo drugo verižno petljo; 3 v. p. in po 1 š. p. v sosednjo 4., 5. in 6. verižno petljo, še 3 š. p. v sosednjo četrto verižno petljo. Končno 3 v. p. in 3 š. p. v skrajnjo verižno petljo. (Izpustili smo 1 v. p.) 2. vrsta. |: 3 v. p., 3 š. p. v prvo luknjico, : | — 3 v. p., 3 š. p. v drugo luknjico; 3 š. p., 3 v. p. in zopet 3 š. p. v tretjo luknjico. Delo se nadaljuje vedno po tej vrsti. Ta vstavek si sestavimo prav lahko tako, da je širši. Nasnu¬ jemo si 12 v. p. več. Prvo vrsto prejšnjega diktata skvačkamo do konca; potem pa skvačkamo še po 1 š. p. v 4., 5. in 6. verižno petljo nasnutkovo; dalje 3 v. p., 3 š. p. v sosednjo četrto verižno peljo; 3 v. p., 3 š. p. v skrajnjo petljo nasnutkovo. 2. vrsta. |: 3 v. p., 3 š. p. v prvo luknjico, : | — 3 š. p. v drugo luknjico, -— | : 3 v. p., 3 š. p. v srednjo luknjico, : | — 3 v. p., 3 š. p. v sosednjo luknjico. Končno 3 š. p., 3 v. p., 3 š. p. v skrajnjo luknjico. 3. vrsta. |: 3 v. p., 3 š. p. v prvo luknjico, : | — 3 v. p., 3 š. p. v drugo luknjico, 3 š. p., 3 v. p., 3 š. p. v srednjo luknjico, 3 š. p. v sosednjo luknjico, | : 3 v. p., 3 š. p. v skrajnjo luknjico. : | Vstavek se po 2. in 3. vrsti nadaljuje. Iz ozkega vstavka si tudi lahko sestavimo prav lepo čipko. Naj¬ prej naredimo 4 vrste prav po diktatu, na koncu četrte vrste pa še dodamo * 2 v. p., 1 š. p. — To šibično petljo skvačkamo v skrajnjo luknjico, katera se nam je naredila med drugo in tretjo vrsto. Od znaka * ponovimo petlje še petkrat. Končno skvačkamo 2 v. p. in 1 g. p. v skrajnjo luknjico prve vrste. Nazaj grede skvačkamo * 4 v. p., 2 š. p. v prvo verižno petljo, 1 š. p. v luknjico med prvima dvema šibičnima petljama tega zobca. Od znaka * ponovimo delo še petkrat in napredujemo vedno za 1 luknjico. Sedaj nadaljujemo čipko prav tako, kakor je narekovana druga vrsta. Diktat drugega prav lahkega vstavka. Nasnujemo si 28 v. p. 1. vrsta. 3 š. p. v šesto verižno petljo nasnutkovo (štejemo nazaj grede); 3 v. p., 3 š. p. v sosednjo drugo verižno petljo, |: 3 v. p., 1 g. p. v sosednjo četrto verižno petljo, 3 š. p. v sosednjo četrto ve¬ rižno petljo, 3 v. p., 3 š. ]>. v sosednjo drugo verižno petljo : L 67 2. vrsta. 3 v. p., |: 3 š. p., 3 v. p., 3 š. p. v prvo luknjico, 3 v. p., 1 g. p. v drugo luknjico. : | — Končno 3 š. p., 3 v. p., 3 š. p. v skrajnjo luknjico. Ta vrsta se vedno ponavlja. Geometrijski liki. Največkrat rabimo kvadrat in pravokotnik; kvačkamo pa tudi trikotnik, šesterokotnik, osmerokotnik, krog in romb. Najrajši kvačkamo geometrijske like v nemškem kvačkanju in v gabrnatem vbodu. Nekatere like kvačkamo kar ravno; pri drugih dojemljemo in snemljemo v vsaki vrsti po nekaj petelj. Dojemi jemo ob krajcu ali pa tudi sredi vsake vrste, in sicer tako, da skvačkamo 1 ali več petelj v petljo spodnje vrste —■ to se ravna po geometrijskem liku in po različnih petljah; n. pr. za šibično petljo ne bi zadoščalo, ko bi dovzeli 1 šibično petljo, tukaj bi morali dovzeti 2 šibični petlji ali pa 3 šibične petlje. Snemljemo tudi ob krajcu ali pa sredi vsake vrste. Ob krajcu skvačkamo 2 petlji, oziroma 3 petlje skupaj. To naredimo tako, da izvedemo iz spodnjih petelj po 1 zanko in zategnemo vse te zanke, ali pa izpustimo predzadnjo petljo ali obe zadnji petlji, kar se zopet ravna po geometrijskem liku in po različnih petljah. Geometrijske like tudi kvačkamo v tuniškem vbodu, a najrajši delamo le kvadrat in pravokotnik, pa brez dojemanja in snemanja, ker bi sicer lik ne bil lep. Vsi geometrijski liki so prvič popisani tukaj v gabrnatem vbodu iz gostih petelj. Za vsak lik je treba na- snuti nekaj verižnih petelj; da se delo obrača, moramo v nasnutku dodati 1 verižno petljo. Tudi za obračanje koncem vsake vrste skvač¬ kamo 1 verižno petljo (oziroma 2 do 3 verižne petlje). Začetno nit povsod obkvačkujemo. Vsak lik se po dovršenem delu še s prsti na¬ tegne tako, da leže vrste pravilno, ker se ob delu rade krčijo. Vsega tega odslej ne omenimo več. 'Kvadrat. Kvadrat kvačkamo ali z ene strani, ali iz kota ali iz srede. 1. Kvadrat, s kvačkan z ene strani. Tukaj skvačkamo nekaj vrst manj, nego je gostih petelj v prvi vrsti, tako da so vse štiri strani enako dolge. 2. Kvadrat, skvačkan iz kota. Nasnujemo 2 verižni petlji. V prvi vrsti skvačkamo 2 gosti petlji, obe v prvo petljo nasnutkovo. 5* 68 Dalje dojemljemo po 1 petljo v začetku in na koncu vsake vrste, dokler nismo sredi kvadrata (v diagonali); sedaj snemlj emo prav tako do vrha. V začetku vsake vrste izpuščamo drugo petljo, na koncu vsake vrste snemljemo obe zadnji petlji. Tudi obe vrhovni petlji še snamemo. 3. Kvadrat, skvačkan iz kota, pri katerem dojemljemo v diagonali. Nasnujemo 2 verižni petlji. V prvi vrsti skvačkamo 3 goste petlje v prvo petljo nasnutkovo. V nastopnih vrstah kvačkamo v vsako srednjo petljo po 3 goste petlje; tako dojemljemo v vsaki vrsti po 2 petlji do vrha. Ta kvadrat se lahko dokonča v vsaki vrsti, ker tvorijo goste petlje vsake vrste skrajnji dve stranici. 4. Kvadrat, sestavljen iz dveh trikotnikov. Kvadrat i i m i । t f i i u i । । i i iiii iii । । । । । । । i 11 i i i i 11 । i । । । । । । । iiiii i ii iii । । । । । । i । i । । li li H i I i i 1 il I i i l i i i i l i l l I Firmmrmri i i । i । । i i । i i । t i i j ii ii irii imun Narisek št. 49.* Na vrhu skvačkamo 1 nariska št. 49. skvačkamo z ene strani; nasnujemo sodo število verižnih petelj. V prvi vrsti skvačkamo liho število gostih petelj; v drugi vrsti izpu¬ stimo na koncu dve gosti petlji (to je ravno v diagonali). V tretji vrsti skvačkamo vse petlje druge vrste; na tem koncu torej ne izpuščamo nobene petlje. V četrti in v vsaki sodi vrsti izpuščamo torej po dve petlji na koncu vrste, da dospemo do vrha. gosto petljo, to gosto petljo skvačkamo še enkrat; vselej pa delo obrnemo. Prva polovica kvadrata je skvač- kana; v diagonali se nam narede dve vrsti visoke stopnice. Za drugo polovico skvačkamo v 1. vrsti 3 goste petlje, in sicer na vrhu 1 gosto petljo v zadnjo vrhovno gosto petljo, in še po 1 gosto petljo v vsako izpuščeno petljo najvišje stopnice. V 2. vrsti skvačkamo nazaj grede 3 goste petlje. V 3. vrsti: 5 gostih petelj, in sicer po 1 gosto petljo v vsako gosto petljo prejšnje vrste in še 2 gosti petlji v sedaj najvišjo stopnico. V 4. vrsti: 5 gostih petelj; tako kvačkamo dalje, da dojem¬ ljemo v vsaki lihi vrsti po 2 petlji prav tako, kakor smo snemali v prvi polovici kvadrata. * Narisek kaže le 1 trikotnik, da je delo razvidnejše. 69 Zadnjo vrsto dokončamo prav v nasprotnem kotu kvadrata. Na podlagi tega kvadrata sestavljamo ogle pri vstavkih in pri čipkah, katere kvačkamo po širokosti. Take ogle rabimo pri odejni prevleki i. t. d. (Glej nariske št. 51., 52., 54. in 55.). 5. Kvadrat, skvačkan iz srede. Pri tem kvadratu nam je sosebno paziti na to, kako prehajamo iz vrste v vrsto. Najlepše je, da se to godi ob kotu, ne pa sredi vrste. a) Kvadrat brez luknjic na oglih. Nasnujemo 4 verižne petlje; v prvo verižno petljo skvačkamo 1 gostoverižno petljo, da se nam naredi krog. V prvi vrsti skvačkamo 1 verižno petljo, 2 gosti petlji v ravno to verižno petljo takoj v začetku, * po 3 goste petlje v sosednjo verižno petljo nasnutkovo; od znaka * ponovimo petlje še dvakrat. Končno skvačkamo' še 1 gosto petljo v spodnjo gostoverižno petljo. Začetno verižno petljo te vrste izpustimo, v prvo gosto petljo skvač¬ kamo 1 gostoverižno petljo. Tako dokončujemo vsako vrsto. — Sedaj imamo okolo kvadrata 12 petelj. Drugo in vsako nastopno vrsto začenjamo tako, da skvačkamo 1 verižno petljo, potem 2 gosti petlji takoj v prvo spodnjo gosto petljo, (ravno v to, kjer je že gostoverižna petlja) * dalje po 1 gosto petljo v sosednji gosti petlji spodnje vrste; v srednjo gosto petljo na oglu pa zopet po 3 goste petlje. Od znaka * ponovimo petlje še dvakrat. Slednjič skvačkamo po 1 gosto petljo v gosti petlji četrte stranice. Končujemo vrste tako, da skvačkamo za zadnji ogel 1 gosto petljo v gostoverižno petljo spodnje vrste; verižno petljo izpustimo in skvačkamo 1 gostoverižno petljo v prvo gosto petljo te vrste. Kvačkamo vedno na okolo v ruskem ali v navadnem vbodu; dojemljemo po 2 petlji na vsaki stranici v vsaki vrsti. Vsaka stranica ima sodo število petelj; ako pa hočemo, da ima vsaka stranica liho število petelj, skvačkamo v prvi vrsti po 4 goste petlje namesto treh gostih petelj za vsako stranico. Vse drugo kvačkamo, kakor je že znano. Ti kvadrati ob oglih nimajo luknjic; ako jih želimo, skvačkamo na vsakem oglu nekaj verižnih petelj, navadno 2 verižni petlji ali 3 verižne petlje. (Glej prihodnji oddelek.) b) Kvadrat z luknjicami na oglih. Tak kvadrat nasnujemo prav tako kakor prejšnjega; dalje skvač¬ kamo takoj v začetku prve vrste 4 verižne petlje; nato trikrat po 3 goste petlje in po 3 verižne petlje v prve tri verižne petlje nasnutkove. Za četrto stranico pa skvačkamo le 2 gosti petlji v četrto verižno 70 petljo nasnutkovo in 1 gostoverižno petljo v prvo verižno petljo za¬ četnih štirih verižnih petelj (gostoverižno petljo spodnje vrste izpu¬ stimo). Konec vrste skvačkamo takoj še 1 gostoverižno petljo v so¬ sednjo verižno petljo na oglu (dve verižni petlji ostaneta prazni). Iz vrste v vrsto prehajamo tako, da skvačkamo takoj v začetku vsake vrste 4 verižne petlje, dalje skvačkamo za vsako stranico 5 gostih petelj, in sicer skvačkamo prvo gosto petljo v zadnjo verižno petljo na tem oglu, nastopne 3 goste petlje v spodnje goste petlje prve stranice in peto gosto petljo v prvo verižno petljo drugega ogla. Za nastopne ogle kvačkamo po 3 verižne petlje in za vsako stranico po 5 gostih petelj; vbadamo prav tako kakor pri prvi stranici. Za četrto stranico skvačkamo le 4 goste petlje in sklenemo vrsto zopet z 1 gostoverižno petljo, katero skvačkamo v prvo verižno petljo začetnih štirih verižnih petelj. V sosednjo verižno petljo skvačkamo takoj še 1 gostoverižno petljo, da smo na oglu. Tako kvačkamo vedno dalje; v vsaki vrsti naraščajo stranice za 2 petlji, na vsakem oglu ostane ena verižna petlja prazna. 6. Kvadrat, skvačkan iz srede v gabrnatem vbodu, se obrača v vsaki vrsti. Nasnutek in prva vrsta sta prav taka kakor pri točki a) v 5. kvadratu na strani 69. 2. vrsta. Po skvačkani gostoverižni petlji obrnemo delo in skvačkamo 1 verižno petljo, potem takoj v gostoverižno petljo 2 gosti petlji; * dalje dvakrat po 1 gosto petljo v sosednji petlji, na oglu 3 goste petlje v srednjo gosto petljo spodnjega ogla. Od znaka * po¬ novimo petlje še dvakrat. Za četrto stranico skvačkamo 3 goste petlje v goste petlje spodnje vrste. Verižno petljo spodnje vrste izpustimo in skvačkamo 1 gostoverižno petljo v prvo gosto petljo druge vrste. 3. vrsta. Delo obrnemo ter skvačkamo 1 verižno petljo in takoj v gostoverižno petljo 2 gosti petlji; dalje skvačkamo kakor že znano za vsako stranico 2 gosti petlji več nego v spodnji vrsti, na oglih pa 3 goste petlje. Za četrto stranico skvačkamo 5 gostih petelj v goste petlje spodnje vrste; verižno petljo spodnje vrste zopet izpu¬ stimo in skvačkamo 1 gostoverižno petljo v prvo petljo tretje vrste. Tako nadaljujemo kvadrat, dokler nima zaželene velikosti. Trikotnik. Trikotniki so pravokotni, ostrokotni in topokotni, enakostra¬ nični, raznostranični in enakokraki. Pravokotne trikotnike kvačkamo ali iz kota, ali iz katete ali pa iz hipotenuze (to je iz ene kratke ali pa iz ene dolge stranice). 71 Pravokotni raznostranični trikotnik kvačkamo: a) Kakor kvadrat, popisan v točki 2., v prvi polovici na strani 67. b) Kakor drugo polovico prav tega kvadrata. Prvi trikotnik pričenjamo iz kota, drugega pa iz diagonale. c) Pričnemo sredi diagonale; nasnujemo 2 verižni petlji, v prvo verižno petljo skvačkamo 5 gostih petelj. Obrnemo delo in skvačkamo v vsako skrajnjo petljo po 2 gosti petlji, v srednjo petljo 3 goste petlje, v vsako ostalo gosto petljo spodnje vrste po 1 gosto petljo. Tako kvačkamo do vrha; v vsaki vrsti dojemljemo za vsako stranico po 2 gosti petlji. d) Pričnemo iz katete; nasnujemo sodo število verižnih petelj, črez te petlje skvačkamo liho število gostih petelj. Dalje kvačkamo tako, da snemljemo koncem ene vrste in takoj še v začetku druge vrste, da pridemo do vrha. — Snemljemo tako, da izpustimo v eni vrsti predzadnjo petljo, ali pa da izvedemo iz obeh zadnjih petelj le 1 petljo, takoj v daljni vrsti pa izpustimo prvo petljo. Delo vedno obračamo. — Eden krajec pa skvačkamo gladko. Ta trikotnik je podoben prvi polovici kvadrata, popisanega v točki 4., samo da nima stopnic v diagonali; snemlje se bolj polagoma. Ostrokotni trikotnik napravimo tako, da nasnujemo 2 ve¬ rižni petlji, dalje skvačkamo v prvo verižno petljo nasnutkovo po 1 ali po 2 gosti petlji (prav po velikosti kota). V vsaki nastopni vrsti skvačkamo na koncu po 2 gosti petlji; tako dojemljemo le 1 petljo v vsaki vrsti. Topokotni trikotnik naredimo tako, da nasnujemo tudi 2 verižni petlji, v prvo verižno petljo nasnutkovo skvačkamo 3 do 4 goste petlje; v nastopnih vrstah dojemljemo v začetku in na koncu po 2 petlji. Enakostranični trikotnik naredimo tako, da nasnujemo tudi 2 verižni petlji in skvačkamo v prvo verižno petljo nasnutkovo 2 gosti petlji. V prvih nastopnih vrstah dojemljemo v začetku in na koncu vsake vrste po 1 gosto petljo, potem pa dojemljemo le na koncu vsake vrste po 1 gosto petljo. Sploh se ta lik ne da popisati tako sistematično kakor drugi liki. Navadno ga kvačkamo na pod¬ lagi kroja, katerega si naredimo iz papirja. Prav to lahko rečemo o enakokrakem trikotniku. Sesterokotnik. Šesterokotnik kvačkamo ali z ene strani ali pa iz srede. Iz ene strani ga kvačkamo tako, da si nasnujemo toliko verižnih petelj, kolikor zahteva dolgost ene stranice. Sedaj dojeni- 72 Ijemo na koncu vsake vrste po 1 gosto petljo, da je šesterokotnik dovolj širok. Odslej tako snemljemo na koncu vsake vrste, da nam ostane zaželena širokost. Lahko pa tudi dojemljemo v začetku in na koncu vsake druge vrste; črez vsako tako vrsto kvačkamo enkrat gladko. Prav tako snemljemo v vsaki drugi vrsti; na vrhu ne kvačkamo gladke vrste. Iz srede ga kvačkamo prav tako kakor kvadrat, ki se kvačka iz srede. Razloček je le ta, da nasnujemo 6 verižnih petelj in skvač- kamo takoj v prvi vrsti 6 oglov namesto štirih. Dokončujemo in za¬ čenjamo vsako vrsto na oglu prav tako kakor pri kvadratu. Tudi ga lahko kvačkamo z luknjicami in v gabrnatem vbodn zopet prav tako kakor kvadrat. Krog. Ta se ne da popisati tako sistematično kakor drugi liki, ker se ravna po delu in po niti, s katero kvačkamo. a) Krog, skvačkan iz gostih petelj. Navadno si nasnujemo 2 verižni petlji, v prvo verižno petljo skvačkamo 6 gostih petelj in dokončamo vrsto z 1 gostoverižno petljo, katero skvačkamo v prvo gosto petljo te vrste. V 2. vrsti skvačkamo v vsako gosto petljo po 2 gosti petlji (tudi v prvo gosto petljo, kjer že tiči gostoverižna petlja). Samo ob sebi se ve, da začenjamo vsako vrsto z 1 verižno petljo in da jo dokončujemo z 1 gostoverižno petljo; to skvačkamo v prvo gosto petljo. — Gostoverižno in verižno petljo izpustimo. V 3. vrsti skvačkamo 2 gosti petlji v vsako drugo gosto petljo prejšnje vrste. (Začetek in konec je v vseh vrstah enak.) V 4. vrsti skvačkamo 2 gosti petlji v vsako tretjo gosto petljo prejšnje vrste. V 5. vrsti skvačkamo 2 gosti petlji v vsako četrto gosto petljo spodnje vrste. V nastopnih vrstah dojemljemo le po 6 do 8 petelj v vsaki vrsti. V vseh vrstah pa kvačkamo v ostale petlje po 1 gosto petljo. Paziti nam je, da snemanje ne prihaja vedno na enako mesto, sicer bi se naredili ogli. Krog se ne sme vleči in tudi ne gubančiti. Otroci kvačkajo krog lože tako, da ne dokončujejo vsake vrste z gostoverižno petljo; kvačkajo vedno na okolo po polževo. 73 b) Krog, skvačkan iz šibičnih petelj. Nasnujemo 4 verižne petlje. V 1. vrsti skvačkamo 11 šibičnih petelj v prvo verižno petljo. — Prve tri verižne petlje nasnutkove nadomeščajo dvanajsto šibično petljo. — To in vsako nastopno vrsto dokončujemo tako, da skvač¬ kamo 1 gostoverižno petljo v vrhovno verižno petljo v začetku. V 2. vrsti skvačkamo na okolo v eno petljo po 2 šibični petlji, v drugo po 3 šibične petlje. — Začenjamo vsako vrsto s 3 veriž¬ nimi petljami. — Prvo šibično petljo skvačkamo takoj v prvo šibično petljo, kjer je že gostoverižna petlja; tako dojemljemo po 1 petljo takoj v začetku. V 3. vrsti skvačkamo v vsako drugo petljo enkrat po 2 šibični petlji, enkrat po 3 šibične petlje. V tej vrsti in v vseh nastopnih vrstah skvačkamo v ostale petlje po 1 šibično petljo kakor pri prej¬ šnjem krogu. V 4. vrsti skvačkamo v vsako četrto petljo po 2 šibični petlji. V 5. vrsti in v vseh nastopnih vrstah skvačkamo v vsako šesto petljo po 2 šibični petlji. Dojemljemo torej v spodnjih vrstah bolj pogostoma, v gorenjih pa bolj poredkoma. Iz takih krogov narejamo domače kape, krožnike za svetilnice in vrče i. t. d. Kvačkamo jih radi z dvema raznobarvenima nitima, ali pa uvedemo vrvico in kvačkamo čreznjo goste petlje. Romb. Rombe kvačkamo najlože tako, a) da začnemo na eni osnovnici; b) tudi lahko pričnemo v ostrem ali c) v topem kotu. a) Črez nasnutek skvačkamo toliko gostih petelj, kolikor je osnovnica dolga. V drugi in v vsaki sodi vrsti snemljemo po 1 petljo takoj v začetku in po 1 petljo dojemljemo na koncu. V tretji in v vsaki lihi vrsti pa dojemljemo po 1 petljo takoj v začetku in snemljemo po 1 petljo na koncu. V vsaki vrsti imamo vedno enako število petelj. b) Pričnemo tako, da skvačkamo ostrokotni trikotnik (glej stran 71.) in pridemo v sredo romba; potem pa prav tako po malem snemljemo, kakor smo v prvi polovici dojemali. 74 c) Pričnemo tako, da skvačkamo topokotni trikotnik (glej stran 71.) in pridemo v sredo romba, potem pa prav tako po- gostoma snemljemo, kakor smo v prvi polovici dojemali. Ta romb ni nič kaj lep. Nekaj kvadratov in nekaj trikotnikov kvačkamo tudi iz šibičnili petelj, in sicer najnavadneje: kvadrat, skvačkan z ene stranice ali pa iz srede. Kvadrat, sestavljen iz dveh trikotnikov po točki 4., se ne kvačka s šibičnimi petljami. Vse trikotnike kvačkamo lahko iz šibičnih petelj, le onega v točki d) na strani 71. ne. Vse te like sestavljamo prav tako kakor one iz gostih petelj. Za višino jemljemo po 3 verižne petlje namesto ene; te verižne petlje štejemo za eno šibično petljo. Dojemljemo in snemljemo navadno po 2, 3 ali tudi po več šibičnih petelj v vsaki vrsti. Izurjeni delavki gre tako delo že izpod rok. Največji razloček je 1. pri krogu; (zaradi tega je le-ta že po¬ pisan pri krogu v točki i) in 2. pri kvadratu, skvačkanem iz srede. Kvadrat, skvačkan iz srede v šibičnih petljah, se napravlja a) brez luknjic ali b) z luknjicami na oglih. a) Za prvega si nasnujemo 4 verižne petlje. V 1. vrsti skvačkamo takoj v prvo verižno petljo 15 šibičnih petelj. Ker nam nadomeščajo začetne tri verižne petlje eno šibično petljo, imamo v tej vrsti 16 šibičnih petelj na okolo. Vsako vrsto sklenemo z 1 gostoverižno petljo, katero skvačkamo v vrhovno verižno petljo v začetku dotične vrste. V 2. vrsti skvačkamo 3 verižne petlje (za prvo šibično petljo), dalje 2 šibični petlji v vrhovno verižno petljo spodnje vrste (kjer je že gostoverižna petlja). Potem * v tri sosednje petlje po 1 šibično petljo, v četrto šibično petljo 5 šibičnih petelj. — Od znaka * se po- nove petlje še dvakrat. Za četrto stranico skvačkamo 3 šibične petlje v šibične petlje spodnje vrste in za ogel 2 šibični petlji v gostoverižno petljo prav te spodnje vrste. Vrsto sklenemo, kakor je že znano. Tako nadaljujemo delo; v vsaki vrsti naraščajo stranice za 4 petlje. — Po tem navodilu je kvadrat gost. b) Drugi kvadrat skvačkamo tako, da si nasnujemo 7 verižnih petelj; v prvo verižno petljo skvačkamo 3 šibične petlje, dalje * 3 ve¬ rižne petlje in 3 šibične petlje zopet v prvo verižno petljo nasnut- kovo. - Od znaka * ponovimo petlje še enkrat. Končno skvačkamo 3 verižne petlje in le 2 šibični petlji, ker nam nadomeščajo tri začetne verižne petlje eno šibično petljo. 75 Vrsto sklenemo z 1 gostoverižno petljo, katero skvačkamo v tretjo verižno petljo v začetku te vrste; takoj pri tej gostoverižni petlji skvačkamo še 1 gostoverižno petljo, da pridemo na ogel. V 2. vrsti skvačkamo v začetku 6 verižnih petelj, dalje skvač¬ kamo za vsako stranico po 5 šibičnih petelj, in sicer skvačkamo prvo šibično petljo v zadnjo verižno petljo na tem oglu, nastopne 3 šibične petlje v šibične petlje spodnje vrste in peto šibično petljo v prvo verižno petljo drugega ogla. Za nastopne tri ogle skvačkamo po 3 verižne petlje in za vsako stranico po 5 šibičnih petelj; vbadamo pa, kakor je že znano. Za zadnjo stranico skvačkamo le 4 šibične petlje in sklenemo vrsto zopet z 1 gostoverižno petljo prav tako kakor v prejšnji vrsti. Takoj za to gostoverižno petljo skvačkamo še 1 gostoverižno petljo, da pridemo zopet na ogel. Tako kvačkamo vedno dalje, dokler nima kvadrat zaželene velikosti. Take kvadrate uporabljamo za kvačkane odeje; takrat jih zalj- šamo s pridvižnimi petljami. Kako družimo razne skvačkane kose. Večkrat je treba dva lika združiti; takrat se položita oba lika drug na drugega tako, da je lice obeh likov znotraj, narobna stran pa zunaj. Sedaj združimo obe vrhovni vrsti tako, da skvačkamo 1 vrsto gostih petelj in da vbadamo vedno v dve petlji, ki ležita druga nad drugo. To vrsto skvačkamo na narobni strani dela. Ali pa sešijemo like na narobni strani dela z omotico. Dve petlji, ki ležita druga nad drugo, sešijemo z enim ometnim vbodom, tako do konca. Prav lepo se nam sešivajo vzorci takrat, kadar kvačkamo razno¬ barvne vrste, n. pr. 1 rdečo in 1 belo vrsto. Ako dovršimo eden lik z rdečebarveno, drugega pa z belobarveno nitjo in sešijemo ta lika z belo nitjo tako, da pri rdeči petlji vbadamo pod zunanji člen, pri beli petlji pa pod notranji člen petlje, se ne pozna prav nič, kje se vzorca stikata. Kako sestavljamo ogle pri vstavkih in čipkah. Ogle sestavljamo na dva načina. Mislimo si v oglu kvadrat, čegar ena stranica je tolika, kolikor je vstavek širok. Nadaljujemo delo a) na eni strani tega kvadrata ali pa b) ob diagonali kakor kvadrat, sestavljen iz dveh trikotnikov na strani 68. 76 Skoro vsak vstavek in vsaka čipka se da sestaviti v ogel. Naj¬ bolje nam kaže zrcalo, kako se da vzorec najlepše sestaviti, v kateri vrsti se pričenja novi del vzorca i. t. d. Zrcalno steklo (brez okvira) postavimo kvadratu na diagonalo poleg preme AH (narisek št. 50.); nato se nam pokaže v zrcalu druga polovica vzorca. Narisek št. 50. Pri tem narisku smo postavili zrcalo po diagonali AB. Vstavek skvačkamo prav po narisku št. 50. do vrhovnih dveh vrst. V prvih šestih vrstah skvačkamo krajec na vsaki strani, od 7. do vštete 16. vrste pa le na zunanji strani. V kotu B skvačkamo 7 verižnih petelj in takoj v te petlje 6 gosto- verižnih petelj (nazaj grede), in sicer zato, da se nam delo tu obrne in da nam vrste prav teko, ko nadaljujemo vzorec od vrhovnega krajca h kotu A. Dalje skvačkamo še po 1 gostoverižno petljo v vrhovne tri šibične petlje; delo obrnemo, skvačkamo 1 verižno petljo in 5 šibičnih petelj v pet skrajnjih gostoverižnih petelj pri B, vse drugo se vidi iz nariska. (Glej, kako leže črtice in šibične petlje.) Po tem navodilu se sestavljajo tudi ogli v vbodu nariska št. 37., v oknatem vbodu (narisek št. 39.) in v vbodu nariska št. 40. 77 Narisek št. 51. po diagonali) sestavljamo ogle dvovrstnem mrežnem vbodu. Tudi enovrstni mrežni vbod (narisek št. 51.) se lahko nadaljuje ob stranici. Za vsak prazni mrežni kvadrat skvačkamo razven skrajnjih gostih petelj po 7 verižnih petelj in za vsak polni mrežni kvadrat razven skrajnjih gostih petelj po 7 dvojno- šibičnih petelj, prav tako kakor pri narisku št. 33. V oglu A skvačkamo 2 gosto- verižni petlji, dalje za prvi mrežni kvadrat še 7 verižnih petelj kakor po navadi; za vrhovni mrežni kvad¬ rat te stranice v 6. in v 8. vrsti pa skvačkamo 11 verižnihpetelj; (4 peti j e dodamo, da nadaljujemo vstavek ob stranici). Na vrhu kvačkamo od C do B zgolj verižne in goste petlje, od B do C zgolj gostoverižne petlje. Vstavek nadaljujemo po stranici CA ter skvačkamo prvič zunanji krajec pri C, potem prazni mrežni kvad¬ rat, dalje polni in zopet prazni mrežni kvadrat; končno še notranji krajec pri A. Dalje kvačkamo prav po narisku. Po drugem načinu (to je takih vzorcev, kateri so skvačkani Ogel vstavka št. 52. si se¬ stavljamo po diagonali AB. Za krajec skvačkamo v prvi vrsti navadne šibične petlje (ozi¬ roma 3 ver. petlje), v treh zapo¬ rednih vrstah skvačkamo za krajec goste petlje, v vsaki četrti vrsti pa dvojnošibične petlje (oziroma 4 ver. petlje). V narisku se to ne more videti. Do kota A (to je 6 vrst) kvačkamo prav po narisku. „ V 7. vrsti skvačkamo za prvi mrežni kvadrat le 6 verižnih petelj (da se diagonala ne širi); dalje kakor po navadi do krajca, zopet prav po narisku. Narisek št. 52.* * V narisku sta obe polovici razdeljeni, kvačkamo pa tako, da sta polovici združeni. 78 Koncem 8. vrste (to je v diagonali pri 5) skvačkamo 1 gosto petljo v četrto verižno petljo spodnjih šestih verižnih petelj; — dve petlji ostaneta poleg diagonale. V 9. vrsti skvačkamo zopet le 6 verižnih petelj. V 10. vrsti ostaneta zopet dve petlji poleg diagonale. V 11. vrsti skvačkamo 7 dvojnošibičnih petelj za polno luknjico, prej pa 1 verižno petljo. V 12. vrsti izpustimo 3 dvojnošibične petlje poleg diagonale, končamo pa jo z 1 gosto petljo v vrhovno dvojnošibično petljo. Tako snemi jemo v vsaki drugi vrsti po eno stranico mrežnega vzorca, in sicer ravno ob diagonali. To se ponavlja do vrha pri /1. Prva polovica je dokončana; prične se druga. Sedaj dojemljemo v vsaki drugi vrsti po eno stranico mrežnega vzorca, in sicer zopet po diagonali. V oglu B skvačkamo 1 verižno petljo in 2 gosti petlji za krajec (nazaj grede), takoj dalje še 3 verižne petlje in 1 gostoverižno petljo v prvo gosto petljo v diagonali pri 1. Delo obrnemo in skvačkamo 3 verižne petlje, dalje 2 dvojno- šibični petlji v eno gosto petljo krajčevo. Delo zopet obrnemo in skvačkamo za krajec 2 gosti petlji; dalje 3 verižne petlje, 1 gosto petljo v gostoverižno petljo zopet pri 1; sedaj ob diagonali 3 verižne petlje in 1 gostoverižno petljo v gosto petljo pri 2. Sedaj delo obrnemo in skvačkamo 7 verižnih petelj, da se vrnemo h krajcu. Za krajec skvačkamo tudi na tej strani v vsaki četrti vrsti po 2 dvojnošibični petlji, v treh zaporednih vrstah pa po 2 gosti petlji. V nastopni vrsti skvačkamo prvič krajec, potem 3 verižne petlje in 1 gosto petljo v srednjo petljo prejšnjih sedmih verižnih petelj; zopet 3 verižne petlje in 1 gostoverižno petljo v gosto petljo pri 2; sedaj ob diagonali 3 verižne petlje in I gostoverižno petljo v gosto petljo pri 3. Delo obrnemo in skvačkamo 1 verižno petljo, dalje 7 dvojnošibičnih petelj v gostoverižno petljo pri 2. Potem skvačkamo 1 gosto petljo v gosto petljo sredi sedmih verižnih petelj prejšnje vrste; zopet 3 verižne petlje in krajec kakor po navadi. Tako dojemljemo v vsaki drugi vrsti po eno stranico mrež¬ nega vzorca poleg diagonale, da se vrnemo h kotu A; potem nada¬ ljujemo vstavek prav lahko brez nariska. Paziti nam je, da leže vse dvojnošibične petlje na desni strani vstavka in da ima ta polovica kvadrata ob diagonali tudi 11 vrst, kakor jih ima prva polovica od A do B. 79 Nekoliko težji je vstavek po narisku št. 53. Za drobne luknjice kvačkamo po 2 ver. petlji in 1 šib. petljo. Za tanke, obokane črtice sredi vzorčnih kvadratov kvačkamo po 5 ver. petelj, za kratke črtice v kotih le po 2 ver. petlji. Šibične petlje ob kvadratnih stranicah vbadamo v dotične luknjice, druge šibične petlje pa vbadamo v šibične petlje spodnjih vrst. Goste petlje sredi vsakega vzorčnega kvadrata kvačkamo v gabrnatem vbodu. Za spodnjo in vrhovno črtico teh srednjih kvadratov skvačkamo po 1 šib. petljo. V 7. vrsti ne kvačkamo več krajca na notranji strani. Koncem 1 >. vrs t e (to je na notranji strani) skvačkamo 7 ver. pe¬ telj, da delo obrnemo; dalje pa.delamo vstavek, kakor se vidi iznariska. Koncem 13. vrste skvačkamo 13 ver. petelj. V 15. vrsti skvačkamo 11 ver. petelj. Koncem 16. vrste skvačkamo 5 ver. petelj, potem po 1 gosto- ver. petljo v 4., 5. in 6. verižno petljo spodnje vrste; dalje kakor po navadi 5 ver. petelj in 4 šib. petlje takoj v prvo luknjico, ker se tukaj pričenja že novi vzorec. Tri gostoverižne petlje (katere smo ravnokar skvačkali) nadomeščajo šibično petljo srednjega kvadrata v gabrnatem vbodu. Vse drugo kaže narisek. 80 Kako sestavljamo enovrstni mrežni vbod ob diagonali.* Ako hočemo sestaviti enovrstni mrežni vbod v ogel ob diago¬ nali, skvačkamo ob diagonali — v prvi polovici kvadrata — mrežne kvadrate tako, da skvačkamo (nazaj grede) namesto sedmih verižnih petelj le 3 verižne petlje in 1 šibično petljo v srednjo petljo spod¬ njega mrežnega kvadrata (tako pridemo v diagonalo). Potem obrnemo delo in skvačkamo 7 verižnih petelj za prvi mrežni kvadrat na dia¬ gonali. V nastopni vrsti obrnemo delo že na vrhu teh sedmih verižnih petelj ter skvačkamo zopet le 3 verižne petlje in 1 šibično petljo v sredo spodnjega mrežnega kvadrata. Tako snemljemo v vsaki vrsti po eno stranico mrežnega vzorca do vrha pri B. V drugi polovici kvadrata na oglu pa dojemljemo v vsaki vrsti po eno stranico ob diagonali. Diagonala ima 2 vrsti verižnih petelj. Po teh navodilih sestavljamo v ogle raznovrstne čipke in vstavke. Pri čipkah in vstavkih je prav eno, so li zobci na zunanjem ali na notranjem krajcu; ogli se sestavljajo vedno enako. Narisek št. 54. Narisek št. 55. Narisek št. 54. kaže čipko v enovrstnem mrežnem vbodu, sestav¬ ljeno v diagonali z zobci na notranjem krajcu. Znak v prvi polovici pri 5 pomeni 1 dvojnošibično petljo. Druga polovica se kvačka tako, da se stikajo enake številke; vse drugo je dovolj jasno iz nariska. V luknjico na zobatem krajcu kvačkamo zgolj šibično petlje ali pa druge majhne čipke. Primerjaj narisek št. 51. na strani 77. 81 Narisek št. 55. kaže čipko v enovrstnem mrežnem vbodu, sestav¬ ljeno v diagonali, z zobci na zunanjem krajcu. Delo je razvidno iz nariska; omenjamo le to, da skvačkamo na vrhu prve polovice 1 šibično petljo pri 1 in takoj dalje 12 verižnih petelj, da pričnemo drugo polovico. Enaka števila se tudi tukaj stikajo; v zunanje luknjice kvač¬ kamo tudi tukaj čipke kakor pri čipki št. 54. Oba vzorca se nadaljujeta v semtertja tekočih vrstah. Navadno sestavljamo ogle pri enovrstnem mrežnem vbodu po tem navodilu le takrat, kadar v diagonali ni šibičnih petelj. Otroška oprava. Tej prištevamo otroške jopice, čepice, podbradnice in črevljičke. Za domačo rabo kvačkamo tudi naplečnike, katere prišivamo srajcam. 1. Otroška jopica. Narisek št. 56. Da se jopica dobro nosi, morajo biti njeni deli v pravilnem razmerju. Jopica ima 2 glavna dela: a) stan, b) rokava. Za stan potre¬ bujemo 4 dele: a) ravni del s čipko ali z vstavkom, b) 2 zadnja dela, c) sprednji del, d) 4 priramnice. Razmerje jopičnih delov. Jopico kvačkamo toliko;-kolikršno jo otrok potrebuje; po našem vzorcu je jopica široka 48 cm. 1. Ravni del. Širok je 48 cm. visok je 1 / IS jopične širine, to je 8 cm. Vstavka ali čipke navadno ne vštevamo. 2. Zadnji del. Širok je Vi jopične širine, to je 12 cm. Paziti moramo, da ležita zadnja dela pri zapeti jopici dobro 1 cm križema. Višina zadnjega dela je nekoliko manjša kot ona ravnega dela, tedaj meri le 7 cm. P. pl. Kenzonberg, Kvačkanje, I. del. (j 8'2 Ravni del in zadnji del sta visoka nekoliko manj, nego iznaša l /s jopične širine, to je 15 cm namesto 16 cm, in sicer zato, ker čipke ali vstavka ne vštevamo. 3. Spredek. Širok je 1 / 2 jopične širine; ker pa na vsaki strani odštejemo dober 1 cm za obramnico, iznaša spredek le pičlih 22 cm. Visok je prav toliko kakor zadnji del. 4. Priramnica. Ena priramnica je široka nekaj manj, nego iznaša 1 / i širine sprednjega dela, to je po našem razmerju 4'5 cm namesto 5’5 cm. Visoka je vsaka priramnica dobro tretjino višine zadnjega dela, to je 2’5 cm. 5. Rokav. Dolg je brez čipk prav toliko, kolikor je vsa jopica visoka, to je 17’5 cm. Širok je pri obramnici 20 cm. —■ Pri kvač¬ kani jopici navadno krčimo obramnico; obramnica te jopice je n. pr. široka le 18 cm. (Pri pleteni jopici pa tega ni treba.) — Pri zapestju meri rokav pičlo četrtino manj nego zgoraj, to je 14 cm. Izvršitev. Za našo vzorčno jopico, kakršno si kvačkajo dekleta v spodnjih razredih, rabimo prejico št. 30. in kvačko št. 9. Za nasnutek rabimo čipko, sestavljeno po diktatu prvega lah¬ kega vstavka na strani 65. Nasnujemo si 23 takih zobcev. Da pri¬ demo koncem 23. zobca k ravnemu krajcu, skvačkamo 2 gosti petlji v skrajnjo luknjico, dalje 3 verižne petlje, 3 šibične petljo v srednjo luknjico; 1 verižno petljo, 2 gosti petlji v skrajnjo luknjico (na ravnem krajcu); končno 7 verižnih petelj in 2 gosti petlji v prvo luknjico vstavkovo na ravnem krajcu. Dalje skvačkamo 5 verižnih petelj in 2 gosti petlji v vsako luknjico vstavkovo pri ravnem krajcu. Na koncu pri levi roki skvačkamo le 3 verižne petlje in 1 šibično petljo v prvo verižno petljo nasnutkovo (pri čipki). Črez to vrsto si skvačkamo 327 šibičnih petelj (ker tudi tukaj tri verižne petlje nadomeščajo eno šibično petljo, skvačkamo le 326 šibičnih petelj). V vsako luknjico skvačkamo 5 šibičnih petelj in 2 šibični petlji v gosti petlji spodnje vrste. (Lahko si pa izvolimo tudi kako drugo čipko.) Sedaj si uvrstimo vzorec. V širini skvačkamo 25 vzorčnih od¬ delkov in na vsakem krajcu 2 šibični petlji; to je razvidno iz nariska št. 57. pri h. 83 Narisek št. 57. je širok 2 vzorčna oddelka in pol; za vsak vzorčni oddelek rabimo 13 šibičnih petelj. 1. Ravni del skvačkamo 16 vrst na visoko (začetne šibične vrste navadno ne vštevamo). Dve vrsti sta ravno 1 cm visoki. 2. Za širino zadnjega dela si skvačkamo 6 vzorčnih oddelkov in še 1 polovico, da leži jopica zadaj križema. Na visoko skvačkamo le 14 vrst, da je ta del nekoliko krajši od spodnjega. Pri obramnici zadnjega de' skvačkamo 2 oddelka in pol (pod priramnico) kakor dosedaj; 4 od¬ delke (pod vratno izrezo) pa skvačkamo po narisku pri d. 3. Na zadnji del še skvačkamo eno priramnico; le-ta je skoro taka, kakor je narisana. V širini ima 2’5 oddelka, visoka je le 5 vrst; zadnja vrsta se skvačka prav tako kakor 5. vrsta v narisku. Prav tako si skvačkamo drugi zadek in drugo priramnico. Paziti nam je, da leži ena vrsta vselej na licu in ena na na¬ robni strani dela. 4. Pri sprednjem delu izpustimo na vsaki strani polovico enega oddelka za obramnico; torej je sprednji del širok 11 oddelkov. Visok je prav toliko, kolikor je zadnji del visok; tudi obe priramnici sta toliki kakor pri sprednjem delu. Krajec je tak kakor št. 57. b. Priramnici združimo na rami tako, da sešijemo na levi strani oba dela ali pa skvačkamo goste petlje. To naredimo kolikor mogoče lepo. 5. Obramnica je široka 38 vrst in še tiste petlje, katere smo izpustili pri spodnjem ravnem delu za dober cm. Paziti moramo, da je preveč ne krčimo, sicer se jopica v noši rada trga. 6. Rokav. Najlepše je, ako začnemo rokav tako, da jamemo kvačkati vzorec takoj v prvi vrsti (pri obramnici). Vzorec si uvrstimo tako, da se vzorčni oddelki ponove 10krat. Sedaj kvačkamo rokav vedno na okolo, dokler ni toliko dolg, kolikor’ sta visoka ravni in zadnji del, to je 30 vrst. Rokav še podaljšamo za toliko vrst, kolikor je priramnica visoka, to je za 5 vrst; v teh vrstah pa snemljemo po malem na okolo četrtino gorenje širine. Pri zapestju je rokav širok primeroma 90 šibičnih petelj. Končno skvačkamo 1 vrsto šibičnih * Narisek ti kaže a) nasnutek, b) krajec pri ravnem in zadnjem delu, c) krajec pri obramnici zadnjega dela, d) končno vrsto ob vratni izrezi. \\7/ \V/ \V/ \\7/ 6 Narisek št. 57.* skvačkamo krajec c. V 14. vrsti lllllllllllllllllllllllllllllllli: 84 petelj, 1 vrsto luknjic (po 2 ver. p. in 1 dvojnošibično petljo) in zopet 1 vrsto šibičnih petelj. (Otroci snemljejo rokav lože tako, da kvačkajo ves rokav enakomerno široko; šele v zadnji vrsti ga skrčijo.) Rokav zaljšamo z majhnimi čipkami. Pri tem je treba v luknjice uvesti trak. 6. Vrat. Tudi za vrat skvačkamo 1 vrsto šibičnih petelj; (tukaj skvačkamo nad vsako vrsto pri obramnici po 2 šib. p., v luknjice pa po 3 šib. p.). Črez to vrsto skvačkamo tudi tukaj 1 vrsto luknjic za trak, dalje 1 vrsto šibičnih petelj in majhne čipke. V teh vrstah mo¬ ramo izpustiti nekaj petelj v kotih (v vsaki vrsti), da vrat ni preširok. Najpripravneje je, da si izvolimo za jopico takšen vzorec, ki tvori navpične oddelke, ker si potem otroci lahko sami izračunajo jopično pravilo. Vzorec za jopico (in za čepico) bodi prožen; zaradi tega ne vbadamo v petlje, nego kvačkamo rajši kar v luknjice. Samoumevno pa je, da se razmerje ravna po delu, po niti in po kvački. Najbolje je torej, da vsaka učiteljica sama poskusi, kako se ji pravilno ujemajo deli pri jopici in pri čepici. Tudi to bodi še omenjeno, da lahko kvačkamo spodnji ravni del višji nego le 8 cm, ako imamo jopico spodaj rajši višjo. Razmerje jopičnih delov pa ostane neizpremenjeno. Tudi namesto štirih pri- ramnic lahko kvačkamo le 2, in sicer po eno na vsak zadnji del, ali pa obe na sprednji del; take priramnice morajo biti potem tako visoke kakor 2 drugi. 2. Otroška čepica. Čepica ima 2 glavna dela: a) zvezdo, b) sprednji del. Sprednji del se deli na spodnji ravni del in na ušesci. (Kroj te čepice je v dodatku pod znakom 2. 0’0*0*) Razmerje čepičnih delov. 1. Zvezda. Velikost zvezde se ravna po velikosti glave. Na¬ vadno kvačkamo take zvezde, da je njih premer tolik, kolikor je obrazec dolg. Naša prva vzgledna zvezda ima v premeru 9 cm, to je 12 vrst v polumeru. (Všteli smo tudi šibično vrsto.) 2. Spodnji ravni del. Ta se kvačka zvezdi na okolo in je visok polovico zvezdnega polmera. Radi tukaj odštejemo eno vrsto; ostane tedaj 5 vrst. 3. Ušesci. Ta del je širok 3 / 4 spodnje širine, visok je toliko vrst, kolikor jih ima zvezda, to je 12 vrst. Za vrat izpustimo 1 / 4 spodnje širine. Da ni vrat preširok, še radi preložimo nekaj petelj tega dela za ušesci. 85 Izvršitev. 1. Zvezda. Našo vzorčno čepico smo skvačkali po diktatu prve čepične zvezde; naredili smo jo s prejico št. 30. in s kvačko št. 9. Dokončana zvezda je visoka 12 vrst in ima na okolo 180 ši¬ bičnih petelj. (Diktat te zvezde je na strani 56.) 2. Spodnji ravni del. Po dokončani šibični vrsti radi skvač- karao 1 vrsto luknjic in 1 vrsto šibičnih petelj, da uvedemo trak. Ker se takšen trak prav nič ne rabi, zato smo pri naši vzorčni čepici izpustili te 2 vrsti. (Kdor ji pa vendarle kvačka, naj ji ne všteva.) Za sprednji del smo si izvolili prav tisti vzorec kakor za jopico; uvrstili smo ga tako, da se ponavljajo vzorčni oddelki 14krat na okolo. Iz vrste v vrsto prehajamo v šibičnih progah, katere se na- rejajo med dvema vzorčnima oddelkoma, tako, da kvačkamo po 5 ver. petelj. (Tri ver. p. nam nadomeščajo drugo šib. petljo skrajnje šib. proge, in dve ver. p. nam nadomeščata srednjo luknjico te proge); dalje naredimo 2 šib. petlji v luknjico spodnje vrste in navadni vzorec na okolo. Vsako vrsto dokončujemo z 1 šib. petljo v luknjico spodnje vrste in z 1 gostoverižno petljo v tretjo verižno petljo začetne luknjice. V prvi vrsti se skvačka zadnja šibična petlja v zadnjo šibično petljo prejšnje vrste; prav sem se vbodeta tudi prvi šibični petlji te vrste. V višini skvačkamo 5 vrst; v peti vrsti skvačkamo zadnje 3 od¬ delke tako-le: 4 ver. petlje, 1 šib. petljo v srednjo malo luknjico, 4 ver. petlje, 4 goste petlje v luknjico šibične proge med vzorčnima oddelkoma. Črez te 3 oddelke ne kvačkamo več, ker jih izpuščamo za vrat. 3. Ušesci. Po dokončani 5. vrsti skvačkamo za krajec 6 ver. petelj in 2 šib. petlji v začetno luknjico. Dalje skvačkamo 11 vzorčnih oddelkov. Na drugem koncu napravimo krajec zopet sredi šibične proge, in sicer skvačkamo 2 šib. petlji, 2 ver. petlji in 1 šib. petljo v luknjico sredi proge. Obrnemo delo in skvačkamo dalje vzorec še 11 vrst na visoko. Zadnja yrsta je taka kakor pri vratu. Pri krajcu moramo paziti, da se delo ne vleče in da se čepica lepo prijemlje glave. Nekatere delavke dojemljejo še nekaj petelj v širini pri vsaki vrsti, da so ušesca na koncu širša nego v začetku. 4. Luknjice in čipke. Na okolo kvačkamo zgolj šibične petlje, in sicer tako, da dojemljemo na obeh koncih v vsaki vrsti toliko petelj, da se ogel ne gubanči in ne vleče. V kotih pri vratu (kjer se ušesci začenjata) pa snamemo nekaj petelj, da se vrat nekoliko skrči. 86 Črez šibično vrsto skvačkamo 1 vrsto luknjic za trak (kakor pri jopici) in črez luknjice še 1 vrsto šibičnih petelj. Tudi v teh vrstah snemljemo v kotih pri vratu in dojemljemo v kotih pri obrazcu. Čepico še ozaljšamo, ako skvačkamo na okolo majhne čipke, eno ali dve vrsti visoke. Tudi za čepico so pripravnejši taki vzorci, kateri imajo na¬ vpične oddelke, nego gladki vzorci, ker si otroci razmerje lahko izračunajo sami. Za čepico si navadno volimo redke vzorce. Otroške čepice se tudi kvačkajo brez zvezd. Kroj take čepice je v dodatku (2, a in 2, b o ■ o ■ O ■'). Za čepico skvačkamo en del 2, a in dva dela 2, b prav po kroju. Vzorec kvačkamo pri delu 2, a po ozkih vrstah, v delih 2, b pa kvačkamo v vodoravnih ali v navpičnih vrstah. Čepične dele družimo po obokanih črtah na narobni strani z gostimi petljami (x-x in y-y se stikajo). Na okolo kvačkamo luknjice in čipke kakor pri navadnih čepicah. (V dodatku je narisana le polovica dela 2, a.) 3. Podbradnlce. V dodatku je dosti krojev, po katerih sestavljamo podbradnice. Podbradnica 3, a je najložja; kvačkamo jo v vodoravnih ali pa po navpičnih vrstah. Uporabljamo različne vbode nemškega kvačkanja, ali pa kvač¬ kamo tudi kar gladko (brez vzorca). Na okolo kvačkamo drobne čipke; pri vratu je bolje, da ni čipk. To se lahko reče o vseh pod- bradnicah. Tudi podbradnica 3, b = • = • se kvačka po vodoravnih vrstah. Pričnemo spodaj in dojemljemo na straneh; na vrhu skvač¬ kamo nekaj vrst brez dojemanja, zadnjič skvačkamo stranici. Prav tako se izvrši podbradnica 3, b' o O o o o. Podbradnica 3,c cocooooo se prične v notranjem delu pri vratu. Sredi vsake vrste dojemljemo po črti a>-y, da imamo zaželeno širino. Potem obkvačkamo srednji del z gostimi petljami. V kotih do¬ jemljemo; kjer se vrste krčijo, pa izpuščamo kako petljo, in sicer prav po kroju zunanjega dela. Podbradnica 3, c’ se prične spodaj. V sredi (po črti xy) snemljemo; ob krajcih kvačkamo gladko, snemljemo in do¬ jemljemo prav po kroju. Da se stranici lepo krožita, kvačkamo pri vratu prav trdo, na zunanjem krajcu pa bolj rahlo, ali pa kvačkamo šibične petlje namesto gostih petelj. P o d b r a d n i c a 3, d X ■ x ■ x ■ x se kvačka v dveh delih prav po kroju. Kvačkamo v poševnih vrstah; zunaj gladko, v sredi pa 87 dojemljemo. V sredi se oba dela družita. Lahko pa tudi začenjamo spodaj (oba dela zajedno) in v sredi dojemljemo do vrata. Vse drugo kvačkamo prav po kroju. Ta podbradnica se nosi tako, da jo pri vratu prepognemo po črtici ...... . Podbradnica 3,e o - o - o - ima 2 dolgi stranici, iz katerih se delata rokavca. Nasnujemo si 5 cm dolgo vrsto gostih petelj in kvač¬ kamo dalje prav tako kakor 3. kvadrat (dojemljemo v diagonali x-y\ Vse drugo je dovolj jasno iz kroja. Stranici se združita s spredkom tako, da se stakneta točki n-n in m-m. Potem ozaljšamo obramnico mm in vse ostale krajce z majhnimi čipkami. Zadnjič še zapognemo ogel y nekoliko po črti na desno stran podbradnice. Ta podbradnica se nosi kaj lepo. (Kvadrat je na strani 68.) Podbradnica 3,/■■■■■■ ima 3 dele: sredo in 2 stranici; vsak del se kvačka posebe. Črtice kažejo, kako teko vrste. Snemljemo in dojemljemo prav po kroju. Jako lepa je ta podbradnica, ako sestavimo stranici iz zvezd in te dele obkvačkamo na okolo z gostimi petljami. Čipke kvačkamo na okolo stranic; pri sprednjem delu pa le na spod¬ njem krajcu. Obe stranici našijemo na sprednji del, in sicer tako, da se stakneta točki x-x, y-y. (V dodatku vidiš le polovico srednjega dela). Dekleta spodnjih razredov kvačkajo podbradnice 3, « ali 3, b\ vse druge so pretežke. 4. Otroški črevljlček. Narisek št. 58. Črevljlček ima 2 dela: pod¬ plat in vrhovni del. Rabimo prav debelo pavolo, da se črevljiček lahko pere. Pod¬ plat skvačkamo po kroju 4« (do¬ datek XXXXXXX) v gabrnatem vbodu. Vrhovni del začnemo po črti m - m kroja 4&; kvačkamo v gabrnatem vbodu do vrha; v sredi dojemljemo v vsaki vrsti po 3 petlje. Potem skvačkamo obe stranici, kateri zadaj združimo ter“sešijemo, ali pa kvačkamo goste petlje. Prav lep je črevljiček, ako skvačkamo v dveh vrstah po 2 petlji ali po 3 petlje z belo in po 2 petlji ali po 3 petlje z rdečo ali z drugobarveno nitjo. Črez to zopet 2 beli vrsti in nad te vrsti zopet 2 vrsti z belo in z rdečo nitjo. Stopalo in vrhovni del družimo z gostimi petljami na okolo stopala; kvačkamo na desni strani dela. 88 Okolo gležnja pa kvačkamo luknjice in čipke. V luknjice uve¬ demo vrvico, da se črevljiček zaveže. Prav dobro je, ako vložimo na podplat še kos porhanta, da otroka podplat ne tišči. Taki črevljički so kaj pripravni. Ako jih kvačkamo v večjem razmerju in jemljemo za delo vrvico, jih lahko še odrasli ljudje no¬ sijo za domačo rabo. Naplečniki za ženske srajce. Le taki naplečniki so pripravni, kateri se lahko zapenjajo na rami. Najnavadneje jih sestavljamo iz zvezd. Spredek je nekoliko daljši nego zadek. Oba se obkvačkavata na okolo z luknjicami in s šibičnimi petljami nekaj vrst na visoko, da se krajci poravnavajo. Potem se skvačkata rokava, katera sta na rami odprta. Tudi rokava se obkvačkata na okolo; okolo rame se rokav nekoliko zategne, da ima lepšo obliko. Rokava se združita s spredkom in zadkom (na kroju sta že združena; glej dodatek o, x • X • X •). Okolo naplečnika se skvačkajo čipke, in sicer le na zunanjem krajcu. Krajec, kateri se prišiva srajci, se navadno ne zaljša s čipkami. V dodatku sta 2 kroja, o X • X • X • in eden, «00», se posebno lepo prijemlje života, ker se pri sprednjem delu zvezde sestavljajo v srček; zadnji del je gladek. Slovensko-nemški slovarček barva, bie garbe — glavna, bie Jganptfarbe barve, stanovitne, nestanovitne, ecfjtfčirbig, unedjtfiirbig barvati, fiirben biser, bie $erle bombaž, pavola, bie iBaiiiiiiuoIle — za pletenje, bie Sfrict6annm>o([e bombažev, bombažast, baunitootten bombaževec, bie 58aminm>nftnube bucika, bie Stecfitabel cvetka, bag SBlitmdjen čepica, bag Siiiubdjen čepična zvezda, ber §dub(f)eitfterit čipka, bie Spi^e — gipirska, bie Sitipurejpi^e demantni vbod, ber ©inmaiitftid) — a) prosti, b) šesterotraki, a) ein= fadjer, b) fedjgftratjliger desna stran, lice, bie Siedjtgfeite (einer Slrbeit) diktat, bag bSictat dno pri petlji, bag untere @nbe einer ®lafdje dodatek, ber Slidjang dojemati, aufnefjmen dokončati, dokončevati, boUeitbeit, fcljliefieit dospeti, anlangen dovršiti, dovrševati, boHenbeit dovzeti, dojemati, aitfneljnten držalo, ber ®riff dvovrsten, jroeireitjig enoten, eiitfad) (im gabeu) enovrsten, einreipig fabrika tvornica, bie gabrif gaga, bie Kibergang gimpa, bie Suintpe gimpna portica, bog Suimpenbbrtdjeit gleženj, ber Knbdjel guba, bie (Jalte, ber einjetne Sljeil eineg (Jabenbra^tlingg bei boppelt ober mef)r= facf) gebreljtent gabeit na dve gube sukano, jlneifctrf) gebreljt gubančiti se, galten bilben igla, bie Slabel — gimpna, bie Suimpennabel — lasnica, bie §aarnabel — za pletenje, pletenka, bie Striditabel izdelovanje, izvod, izvršitev, bie ?lug= fiiljritng izmekniti, izmikati, »erjdjieben izmekniti se, izmikati se, entjdjliipfen izmenjavati, abmed)jelu izpustiti, izpuščati, auglafjen izvesti, izvajati, augfiiljren jadro, bag Segel jopica, bag Sčicfčpeit karton, ber Karton kij uči ca, kvaka, ber Jpafen klobčič, ber Stnduel konec, bag Kube, ber gaben konoplja, ber §anf konopen, Ijanfcn kožuhovini podoben, peljartig krajec, ber »ianb, bag Kubel krasilo, bic ^icrat kratica, bie Stiirjuug križema, iibereinanber (liegcit bie Sliicfeu« tljeile beg 3add)eng) krotica, ber Enoten im Sefpinfie krotičast, fnotig 90 krotičiti se, ffinoten bitben krožnik za svetilnico, ber SampenteUer kvačivo, ba8 ^afelgeitg kvačka, bie ^atelnabel kvačkanje, bas Jpafeln, bie §dtetei — nemško, §iifelet, bie beutjctje — tuniško, §iifclei, bie tunefifdje kvaka, ključica, ber §alen lan, bie iieinpfianje. lanen, leinen leva, narobna stran, bie fteprfeite (einer SIrbeit) lice, desna stran, bie 3ied)t§feite (einer Sirbeit) ličje, ber SBaft liho število, eifte itiigvrabe galjl lik, bie gonu — geometrijski, bie geometrifdje gonit listek, bie SBIattform luknjica, bie Sijete medeničast, ang SKefjing medaljonskaportica,ba§TOebaittonb6rfd)en minjardiza, minjardizna portica, 50H* gnarbifeMrtdjen mnogokratnik, bn§ ©ielfadje mošnjica, bie Sinje mošnjiček za tobak, ber Siabafbeutel nabirati se, galten bilbeu (fid) frdufeln) način, bie Strt (ber Slitgfuljrung) nadomestiti, nadomeščati, erfe^eit nagniti, nagibati, nakloniti, naklanjati, neigeu nakit, okrasek, bie Serjierung naplečnik, ber Sattel na rise k, bie geidjnung — tipski, bie Sitjpeitseidjnniig narobna (narobe, leva) stran, bie ,ftet)r= feite (ber ?(rbeit) nasnuti, nasnavljati, anfdjtagen nasnutek, ber Slnfdjlag našiti, našivati, cutnčiljeit, aiifitiiljen natekniti, natikati, auffaffeit navaden (navadni vbod), gelvbijnlid) (bet Siofeiiftidj) navesti, navajati, anfutjreit navodilo, bie Sliileitung nestanoviten (po barvi), imedjtfiirbig nit, ber Slrbeitžfaben, ba§ gejiuirute Saitnv ivoKgarn — enotna, dvakratna, trikratna, ein= fadjer, gtneifadjer, breifadjer gaben — spodnja (pri šivalnem stroju), bnž Untergarn — začetna, ber Slnfdjlagfaben — za mašenje, ©topfgarn — za pletenje, ©tridgarn — za prilaganje, SBeileggarn — za pripenjanje, §eftivoHe, §eftgarn — za vezenje, Stidgarn — za zankanje, Sdjlhtggarn — za znamovanje, ilfterfgarn niz, vrsta, bie 9ieit)e obkvačkati, obkvačkovati, iibert)iiteln oblika, bie gorili (iticfjt geonietrijdj) obramnica, bog Sirmlod) obrniti, obračati, iocnben obrobiti, obrobljati, umranbeil oddelek, ber Slbjnjj — vzorčni, ber SDiufterfa^ odejna prevleka, bie Sedeidappe odvozlati, odvozlavati, auflbfeit, logfnitpfen ogel, bie @de okrasek, nakit, bie Serjieruitg okrajšek, bie ftiirjuiig omotica, bie ©itbelitafjt otemnjava, ®erjd)icbeiifarbig razprati, razpirati, auftrennen razširiti, razširjati, ertueitern razvrstiti, razvrščati, einreitjen resa, resica, bie granje rob, bie Stante, ber Stanb rogelj, bie ginfe rogljički, drobni zobci, SJJicotg rokavica, ber §cutb[d)tilj rozeta, bie diofette ruta, bab ®ud) — naglavna, bas Sopftnd) — ovratna, ba§ ipatetud) — velika, bag Umtiaugtnd) semtertja, jidjad sestaviti, sestavljati, jujninnicuftenen sešiti, sešivati, jnjaiiintenniitjeit sirov, nngcbleidjt skleniti, sklepati, (djliejjen 92 slikanje z iglo, bie ikabelmalerei sneti, snemati, abnefjmen snov predilna, bet Spinnftoff sodo število, eine gerabe gatjl spodnji ravni del, bet untere gerabe Slfjeil beg gdddjeng, bet Umfang beg fgaubdjeng sprednji del, bet SSorbertljeil beg Qticft)gWirii — špinal, Spina! (Slanjgroirn) — za čipkanje, gpijjenjnrirn — za klekljanje, Sdbppeljiuirit — za mreženje, Jle^luirn — za pletenje, StricfjtDirn — za prešivanje, Slugndtjsttrirn — za šivanje, Sidfijnjirn sultanin, Suttamvolle (SdEjaftooHe) svila, bie Seibe — filoflozna, §ilofIojfe«Seibe — filozelna, gilojeHe-Seibe — kordonetna, KorbonnebSeibe — sirova, dtolpeibe — za čipkanje, Spigenfeibe — za pletenje, Stricffeibe — za šivanje, Slčitjfeibe svilen, jeiben svilni prelec, bcr Seibcnfpinnet svilarstvo, bet Seibenbau šesterotrak, fecf)gftra^lig širina, bie SBreite školjka, bie Skujrije — odprta, bie offene ®lujdje — zaprta, bie gefd)lojfenc iDlujclje število, bie Ulnmeriernitg, bie $aljl — liho, eine mtgetabe — nizko, debelo, bie nicbere, ftarfe Slnmmer število sodo, eine gerabe Baljl — visoko, tanko, bie Ijolje, fetiie ikunimer — vmesno, bie Sroiftijennununer tičati, ftecfen točka, ber ipnttlt trak, bag 93anb, ber $f)eil (©tratil) eineg Stemeg — zobčasti (zobč. pram), bie gadenli^e — vzorčni, bag Sffhifterbanb tvoriti, bilben tvornica (fabrika), bie gabrif umetno vezenje, bie ^niiftfticferei utrgati, abreijjen ušesce, bag Ojrlappcfjeu uvesti, uvajati, einjirljen uvrstiti, uvrščati, otbnen, ehtteiljcn vbod, bet Stict), ber §dfelftid) — desnopletilui, ber Striiffticl) (tun. §čifelei) — demantni, ber ©iamantftidj a) prosti, b) šesterotraki, a) einfadjer, b) fedjgjtraljliger — gabrnati, ber gerippte §iifelftid) — križni, ber ffreujftiif) — kvačkani, ber §afelfticf) — kvadratni, ber Ouabratljdfelftid) — levopletilni, ber SBeHenftid) — mnogozančni, ber meljrfadje Sdjlingenftict) mrežni, ber ikejjftid), a) z vozlom, b) brez vozla, a) mit Enoten, b) otjne Slnoten — navadni, ber Slojeuftid) — nemški, ber beutfdje Jpiitelftid) — oknati, ber Heine Duabratjtid) - piketni, ber $iquejtid) — pletilni, ber Stridftid) (bentjdje § Stele i) — počrezni, ber ©djriigfticf) — preslegastomrežni, ber Sle^afelftid) mit Sitden, a) enovrstni, b) dvo¬ vrstni, a) einrcitjiger, b) boppclreitjiger ruski, ber ruffijdje §iifelftid) — tuniški, ber tunefifdje Jpiifelfticf) — tuniškozančni, berSdjliitgenftid) (tun. §iitelei), a) navadni, b) mnogo- 93 zančni, a) ber einfadje, geiuofjnlidje, b) bet w(jrfad)C vbod vehtni, bet fpafelftid) mit SSiifdjcl- majdjen — verižni, bet Settenftid) — zančni, ber S>d)lingeitftidj, berSPeljftid) — zvezdni, ber Sternftidj vbosti, vbadati, einftedjen, vehet, ber SBiifdjel višina, bie §iit)e volna, bie Sdjafiootte <33SoHe) volna berlinska, SBctlinermoHe (geplnjr* inoHe) — gagja, SiberbunentuoKe — goblinska, SobelimuoUe — matasta, 8Roogtt)oUe — moherska, SHoIjaitlooHe (EigmoKe) — perzijska, perjifdje SffioKe — raševa, Slrrag* (!j)attag-) S3oHe •— smirniška, Smprna«SS5oIte — sultanin, ®ultanin«SC8oUe (Laine des sultanes) — svetla, (Manjirotlc — za pletenje, Stridtuoiie volnen, SBoH*, ivotten vozel, ber torten vreča, ber ®acf (Setrcibefad) vretence, bie Spule vrh pri petlji, bag obete Ettbe eiiter Skajdje vrsta, bie ilieitje, bie ©attung — daljnja, bie folgcnbe dicilje — dovršilna, bie Sdjlujgreitje vrsta glavna, bie gaupfgattnng — nastopna, bie nddjfte Steiije — zančna, bie Sdjlingenreiije — vzorčna, bie SJlufterreitje vrstiti se, cibiuedjjein, nad) einanber folgen vrv, bag Seil, bie Sdjitur vrvica, bag Sdjniirdjen vtekniti, vtikati, einftedjen, fiiljren in, unter vstavek, ber Eiiiiafc všteto, inclufibe, eingejaljlt vzorec, bag SRuftet — enoliki, bag jpteinmufter — gosti = piketni, bag bidjte, bag ipiquemufter — preslegasti, bag burdjbrodjene SOlufter — tipski, bas Sijpeninufter vzorčna vrsta, bie Sftufterreipe vzorčni trak, bas SDhtfter&anb zadnji del, ber iRiidentljeil zagrinjalo, ber 23orl)ang zanka, bie Sdjiinge zapogniti, zapogibati, umbiegen zategniti, zatezati, jufammenjdjiirjen znamovanje, ba§ Skerfen znak, bag .geidjen zobci, drobni (rogljički), jpicotg zobčasti prani (trak), bie gadenlifee zobček, bag gdčfdjen zvezda, ber Štern — čepična, ber §aubd)enftern — vzorčna, bet SRufierftern. Nemško-slovenski slovarček SIbart = 9Irt, vrsta ž. Slbbilbuug = Seidjnung, narisek m. abneljmen, sneti, snemati 2Ibfa(5, oddelek m. ablued)jelu,izmeniti, izmenjavati, vrsti ti se Slcfjjeltfjeil, priramnica ž. Slnfang, pričetek m. anfangen, pričeti, pričenjati anfaffen, prijeti, prijemati aitfiiljren, navesti, navajati SInljang, dodatek m. anfniipfen, privezati, privezovati anlangen, dospeti Slnleitnng, navodilo s. anualjen, našiti, našivati; prišiti, pri- šivati 91uj(f)lag, nasnntek m. anfdjlcigen, nasnuti, nasnavljati Slnfdjlagfaben, začetna nit ž. Slrbeitgfaben, nit ž. Slrmlod), obramnica ž. SIrt (bet 3IuSfit£)ruttg), način m. 3Irt = 9lbnrt, vrsta ž. auffaffen, natekniti, natikati aufnetjmen, dovzeti, dojemati auflofeit (ben ffinoten), odvozlati, od- vozlavati auftrennen, razprati, razpirati augfiiljren, izvesti, izvajati 9(u§fitf|rititg, izdelovanje s., izvod m. izvršitev ž. aužlaffen, izpustiti, izpuščati SBanb, trak m. iBardjent, porliant m. S3aft, ličje s. SBaitnnnolle, pavola ž., bombaž m. — jdjottijdje, škotska pavola fčidjfifdje, saška pavola baitniivoUeit, bombažev, pavolnat SBauintnottjlaube, bombaževec m. bitben, tvoriti SBIattfornt, listek m. SBliimdjen, cvetka ž. 336rfe, mošnjica ž. iBortdjen, premic m., portica ž. SSreite, širina ž. — bet, nad), počrez SBiifeljel, vehet m. Earton (Sdjacfjtel), karton m. Siantantfttd), demantni vbod m. — a) etnfačfjer, b) jedjSftraljliger, a) prosti, b) šesterotraki bidjt (ein bidjtes SHuftcr), gost (gosti vzorec) bidjt beijainincn, drug tik drugega ®ictat, diktat m. ©cdenfappe, odejna prevleka ž. Soppelmafdje, dvojna petlja ž. ISoppelftabdjen, dvojnošibična petlja ž. ©rdtjtling (eineg gabeiiš), plemen m. bur<±)6rocf)en, preslegast Surdjmeffer, premer m. ed)tfčirbig, stanoviten @de, ogel m. Eibergung, gaga ž. einfadj, preprost, prost einfadj (im jjaben), enotno einfadj (in ber 21ugfiif)rmig) = geiubljidid), navaden einreiljeii, orbneii, razvrstiti, razvrščati; uvrstiti, uvrščati eiitreitjig, enovrsten Einjng, vstavek m. einftedjen, vbosti,vbadati; vtekniti, vtikati einjieljen (cin Slaitb), uvesti, uvajati 95 etaftijd), prožen (Jltbe, konec m. — ba§ obete eiiter Sftafdje, vrli pri petlji m. — ba§ untere, einer SRajdje, dno pri petlji s. (Subel, krajec m. ©nbelncdjt, ometica ž. eiitfdjlupfeii, izmekniti se, izmikati se erfe^eit, nadomestiti, nadomeščati ertoeitern, razširiti, razširjati gabrif, tvornica ž., fabrika ž. graben (SIrbeitSfaben), konec m. (nit ž.) — jtueifadjer, breifadjer, mdjrfadjer, dvakraten, trikraten, mnogokraten galten bilben, gubančiti se garbe, barva ž. fdrbeit, barvati gladjž, lan m. glačfižljaar (= Spinnljaar), predivo s. § orni, lik m., oblika ž. — bie geomettijdje, geometrijski lik m. — eine frcie, oblika ž. fortfejjen, nadaljevati granje, resa, resica ž. filljren in, vtekniti, vtikati v kaj — burct), prevesti, prevajati skozi kaj ®atn, preja ž. 93aumrooHgarit, pavola ž., bombaž m. SBeileggaru, nit za prilaganje ž. gejlotriiteš SBaiimlooUgarit, sukana bom¬ baževa preja ^afelgarn, prejica (za kvačkanje) s. §aiifgarn, konopna preja Setnengatn, lanena preja Sottjgaril, preja (nit) za sukanec afterfgarit, nit za znamovanje Sdjafioollgarit (SSolle), volnena preja (volna) Seibengarit, svilna preja (svila) Stidgarn, nit za vezenje Stopfgarn, nit za mašenje Stricfgarn, nit za pletenje Untergarn, spodnja nit (pri šivalnem stroju) SBcbergarn, preja (nit) za tkanje ©attuug, vrsta ž. gcmbljiilidj (im Sinite: einfadj), navaden gerabe Ba^l, sodo število s. fflerabe (eine Sinie), prema ž. gerippt, gabrnat @riff, držalo s. ®ruitb, podlaga, podloga ž. Srunbfarbe, glavna barva ž. ®nimpe, gimpa ž. Sitintpennabel, gimpna igla ž. Suimpcnbbrtdicn, gimpnaportica, gimpaž. Suipiirejpi^e, gipirska čipka ž. §aarnabel, igla lasnica ž. Ipafen, ključica, kvaka ž. §iifelei, kvačkanje s. — bie bentfdje, nemško kvačkanje — bie tunefifdje, tuniško kvačkanje §iifelgarn, prejica = prejica za kvač¬ kanje ž. Ijdfeln, kvačkati §dfelnabel, kvačka ž. §dfeljtid)e, vbodi = kvačkani vbodi m. §iifelftid) mit SBiifdjelmajdjeii, vehtni vbod beutfdjer Sjiifelftict), nemški vbod Sianiantftidj, demantni vbod a) einfadjer, b) fedjSffraljliget, a) na¬ vadni, b) šesterotraki gerippter Ipdfelftidj, gabrnati vbod Setteuftid), verižni vbod ffirenjjtid), križni vbod Slcgljdfelftid) (mit Miitfen), preslegasto- mrežni vbod a) einreitjiger, b) boppelreiijiger, a) eno¬ vrstni, b) dvovrstni Jle^ftid) (tnne|tfd)er), mrežni vbod (tu¬ niški), a) mit ffinoten, b) oljite Stnoten, a) z vozlom, b) brez vozla i|3iqneftid), piketni vbod Sfeljftid), Sdjliiigenftid), zančni vbod Cliiabratfjafelftid), kvadratni vbod Duabratftidj, fleiuer, oknati vbod Siojenftid), navadni vbod ruffijdjer Stid), ruski vbod Sdjluigenftid), ^eljftidj, zančni vbod St^liiigcnftid) (tunefijdje §iifelei , tu- niškozančni vbod, a) ciiifadjer, b) mcljr 96 facEjer, a) navadni, b) mnogozančni tuniški vbod Sdjrdgftid), počrezni vbod Sternftidj, zvezdni vbod Stricifticf) (beutfd)e§čifelei),pletilni vbod Stridftid) (tunefifdje Igutetei), desno- pletilni vbod tunefifdjer Jpiifetfticf), tuniški vbod SBetlenftid), levopletilni vbod Jgafeljeiig, kvačivo s. fjjaltuneffer, polumer m. §al6fta6d)en, polšibična petlja ž. fpanbarbeit, ročno delo s. §anbfd)uf|, rokavica ž. tpcntf, konoplja ž. tjunfen, konopen fpauptgattung, glavna vrsta ž. §aupttt)eil, glavni del m. §uu§niii^e, domača kapa ž. ipiiubdjen, čepica ž. §aut>d)enregel, čepično pravilo s. Jgdubdjenftern, čepična zvezda ž. Jperjfornt, srček m. Ijinausjieljeti, potegniti, potezati iz česa ^inbiirdjjietjen, prevesti, prevajati §bf)e, višina ž. fsdcfdjen, jopica ž. Sčtcfdjenreget, jopično pravilo s. Stunte, rob m. fteljrfette (ber Slrbeit), leva, narobe, na¬ robna stran dela ž. Settenniufdje, verižna petlja ž. — bie fefte, gostoverižna petlja Stctteilftid), verižni vbod m. Sliiibergarnitur, otroška oprava ž. Stinberljaubdjen, otroška čepica ž. Sinberjdcfdjen, otroška jopica ž. Siinbertii^djen, otroška podbradnica ž Stinberidjut), otroški črevljiček m. Snduel, klobčič m. SBnotcn, vozel m. Stnoten (int ©efpinft), krotica ž. fnotig (bie SJeintuaitb), krotičast Kniidjet, gleženj m. ffinbpfdjeninafdje, previta petlja ž. SToiiigšluotte, kraljevska pavola ž. Sbntgšjtutrn, kraljevski sukanec m. frunfeln, gubančiti se, nabirati se Jtreitjftabdjen, križna šibična petlja ž. fireu^fticf), križni vbod m. Sfunftftiderei, umetno vezenje s. Siirjung, kratica ž. Sanipeiitetter, krožnik za svetilnico m. Sdnge, ber itadj, podolgoma ildgdjen, podbradnica ž. legen, položiti, polagati Seinpflanje, lan m. letnen, lanen (oder, rahel lošfniipfen, odvozlati, odvozlavati Sotfjgatn, nit (preja) za sukanec ž. Suftmafdje, verižna petlja, verižica ž. Siide, luknjica ž. 2Rafd)en, petlje ž. SBufdjelinafdje, vehtna petlja ©oppetinufdie, dvojna petlja ®oppelftdbd)en, dvojnošibična petlja fefte SJlafdjie, gosta petlja fefte Stettenmafdje, gostoverižna petlja geftridte HRafdje, pletena petlja tjbalbftdbdjen, polšibična petlja Stettenniafdje, verižna petlja, verižica Stnbpfdjenniafdje, previta petlja ffireujftdbdjen, križna šibična petlja Sftanbmafdje, skrajnja petlja Uietiefntafdje, pridvižna petlja Stdbdjenniafdje, šibična petlja, šibica — boppelte, dvojnošibična petlja — breifadje, trojnošibična petlja — nielfudje, večkratnošibična petlja tunefijdje ffltctfdje, tuniška petlja SSicfelmafdje, ovita petlja SRebaittonbbrtdjen, medaljonska portica ž. inerten, zaznamiti, zaznamovati fflterfen buž, znamovanje s. SReffing, auž, medeničast SJlignarbifebiirtdjen, minjardiza, minjar- dizna portica ž. SRobetdntt, modni list m. 9Ritfd)e, školjka ž. — bie offene, odprta školjka — bie gefdjtoffeue, zaprta školjka. 97 SOiufter, vzorec m. — bita bicfjte, gosti = piketni vzorec — beta bitrcfjbroctjene, preslegasti vzorec 9Jiufierbaitb, vzorčni trak m. ffliiifterreitje, vzorčna vrsta ž. Skufterfag, vzorčni oddelek m. HRnfterftern, vzorčna zvezda ž. Slabel, igla ž. (Simpennabel, gimpna igla §aarnabel, igla lasnica §čifelnabel, kvačka ž. SZaljnabel, šivanka ž. Stednabel, bucika ž. Stridnabel, pletenka, igla za ple¬ tenje SJabelmalerei, slikanje z iglo s. neigeit, nakloniti, naklanjati, nagniti, nagibati Sle^ftid), mrežni vbod m. SRejjfjatelftid) (mit Siiden), preslegasto- mrežni vbod m., a) einteifjiger, b) bojjpclreifjigcr, a) enovrstni, b) dvo¬ vrstni SZumerieritng, števila s. ntebeie, jtarte SZitmmern, nizka, debela števila f|of)e, feine SZttmmern, visoka, tanka števila C()rldppd)eit (beg §aubd)en§), ušesce s. orbnen = einreitjen, uvrstiti, uvrščati; razvrstiti, razvrščati Passe = Sattel be§ Jgembeg, naplečnik m. Passe = Slorbertljcil beg §iiubcf)eiig, sprednji del m. jjeljartig, kožuhovini podobno ^Selgfticf), zančni vbod m. Sterle, biser m. ipicotg, drobni zobci m., rogljički m. ipiqu(mufter, piketni vzorec m. iftqueftid), piketni vbod m. ipietnmufter, enoliki vzorec m. iPuitft, točka ž., pika ž. ■Eiiabrattjčifetftict), kvadratni vbod m. duabratfticf), fleiner, oknati vbod m. P. pl. Ilc n z c n berg, Kvačkanje, I. del. 'liaitb, krajec m., rob m. Slanbmajdje, skrajnja petlja ž. 'liedjtgjeite (ber SIrbeit), desna stran dela, lice ž. Slegel (3. 93. beg Oaddjcng), pravilo (n. pr. jopično) s. SZeitje, vrsta ž., niz ž. Sieliefftčibdjen, pridvižna šibična petlja ž. Siojetiftidj, navadni vbod m. Siojette, rozeta ž. 9iumpf (beg stan m. 9i'iidentf)eil, zadnji del m. Sad (Oletreibefacf), vreča ž. Sattel, naplečnik m. Sdjafiuolle (SBolle), volna ž. 3Irrag=(§arrag») mode, raševa volna Slerliitertoolle, berlinska volna Eiberbiittemvolle, gagja volna SlanjtuoUe, svetla volna ©obelinroolle, goblinska volna SKoljairmolIe, moherska volna SKoosiuolle, mahasta volna perjijdje SBolle, perzijska volna Sm^rita-SBoUe, smirniška volna StridrooHe, volna za pletenje Sultaiiin=28olle, volna sultanin moden, 3Bod-, volnen Sdjattierung, otemnjava ž. jdjteben, pomekniti, pomikati fdjliefjeit, skleniti, sklepati fdjliefjcn = toodenbeit, dokončati, dokon- čavati Sdjltnge, zanka ž. Sdjlingenreilje, zančna vrsta ž. Sdjlingeitffidj = (beutfdj Ipdfelei), zančni vbod m. (nemško kvačkanje) S d)l i n g e n ft i d) (titnefifrf)e §dfelei), tu- niškozančni vbod m. a) einfadjer, gerobljitlidjer, b) meljrfadier, a) navadni, b) mnogozančni Sdjlujgreilje, dovršilna vrsta ž. fdjnedenartig, po polževo, polžku podobno Sdjniirdjen, vrvica ž. Sdjragftidj, počrezni vbod m. fedjgftraljlig, šesterotrak Segel, jadro s. Seibe, svila ž. ®orbonnet«Seibe, kordonetna svila 98 3riIofIoffe=Seibf, filoflozna svila tjilojette=®eibc, filozelna svila 9?ftf)fetbe, svila za šivanje iKot)[eibe, sirova svila Spijjettjetbe, svila za čipkanje (Stricffeibe, svila za pletenje [eibett, svilen Setbeitbau, svilarstvo s. Seibenfpinnet, svilni prelec m. geti, vrv ž. Seite, stran, stranica ž. Soljle, podplat m. Spinal = Slattjgttnrn, špinal m. gpittnfabrtf, predilnica ž. Spittnljaar, predivo s. Spinitfloff, predilna snov ž. Sptjje, čipka ž. gpule, vretence s. ©tdbdjen, šibična petlja, šibica ž. (Stdbdjenarten, ftelje «5Dlafdjett» [teden, tičati ©terfnnbel, bucika ž. Stitf), vbod m. Stic!) at ten, fietje «®afelftid)c» ftojjeit, aneinanber, stekniti se, stikati se irn, kraljevski sukanec 9?iif)jtutrn, sukanec za šivanje Sie^tuirn, sukanec za mreženje Siotijiuirn, sirovi sukanec Sptital = ©laiijjluirn, špinal, svetli sukanec Spigeiijtoirit, sukanec za čipkanje 'Spitlenjtoint, sukanec na vretencih Stricfjnnrn, sukanec za pletenje 3wifdjeitraum, presledek m. Sioijdjcilituimiter, vmesno število s. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA