175. MU.
V LjuNjani. v sredo. 31. julija 1907.
XL. leto.
i
Izhaja vsak dan i ve ter, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avsiro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati« — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništve In upravništvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
jttesečna priloga: „Slovenski tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Nemci in Italijani.
Vse nemško časopisje grmi sedaj proti Italijanom, jih psuje na vse načine in kriči po maščevanju. Vzrok temu je, ker so južnotirolski Italijani nagnali nemške tumorje, ko so prišli na italijansko ozemlje zgago delat.
V Inomostn je hil te dni zlet nemških telovadnih društev. Udeležniki pa se niso zadovoljili s tem. nego so napravili poseben demonstrativen izlet na južno Tirolsko netit boj, ki se tam bije v nekaterih krajih med Italijani in med Nemci, ki jih je jako alo, ki pa hočejo vendar sredi italijanskega ozemlja stvarjati jezikovne otoke in bi radi na italijanskem ozemlju igrali tisto vlogo, kakor jo igrajo Nemci na Štajerskem. Demonstrativni izlet v takih razmerah v svrho političnega hujskanja je gotovo provokacija, ki so jo južno tirolski Italijani toliko bolj obratili, ker še ni pozabljena revolucija Nemcev v Inomostn. kjer so Nemci demolirali poslopje italijansko fakulteto in polj ali Italijane kakor pse.
Torej na južnem Tirolskem, v Callianu, jo prišlo do spopada med Nemci in med Italijani, Nemci so dobili nekaj zaušnic in so morali pobegniti. Naposled jo stvar na sebi malenkostna in le ilustracija tirolskih razmer.
Kar pa nas zanima, jo pisanje n e mškeg a e a s o p is j a , kajti v spomin nam klico pretekle dni. ko so Nemci v (olju. v Gradcu in na Dunaju napadali in pobijali sloven->ke Sokole in dijake, ko so z noži na-skakovali slovensko damo in jo le obložena sila zadrževala, da niso Nemci uprizorili pravega krvolitja.
Nei^oi hočejo biti Herrenvolk v državi in si lasto pravico, da pohodijo in pobijejo vso. kar jim ni prav, a če kdo njim stopi na prste, tedaj kriče ]in vse grlo o živalskem barbarstvu. Kadar Nemci napadajo, pobijajo in koljejo, tedaj pišejo njih Listi, da so bili nasprotniki »geziiehtigt«. tedaj so Nemci vedno v svojem vele-eastju užaljeni gospodje, ki z batinanu in z noži kaznujejo predrzne/«', ki hočejo tudi pod solncem stati. Ce pa kdaj Slovani ali Italijani pa bodi tudi le na najnedolžnejši način pokažejo, da hočejo biti gospodarji na svo-
| jih tleh, tedaj pa jo ogenj v strehi in tedaj SO Slovani barbarsko sirovine, ki bi jih bilo treba vse pokončati.
Poznamo to nemško melodijo. Poznamo jo iz Celja, i/. Gradea in z Dunaja in poznamo jo iz Ljubljane. Zdaj jo zopet čujemo, ko SO Italijani pognali ljudi v boo;, ki so prišli na italijansko ozemlje hujskut.
Ne hodi nam na misel, da bi se zavzemali za Italijane, ki nam nasproti niso nič boljši kot Nemci in ki v gotovih razmerah nič drugače no postopajo kakor Nemci. To so jo izkazalo šolo zadnjič v Pulju. ko je italijansko časopisje postopalo glede Hr\atov ravno tako, kakor postopa nemško časopisje zdaj glede Italijanov.
Zabeležili smo to le, ker novic kaže. tla vlada danes v državi boj vseh proti vse m v isti meri in v istih oblikah, kakor kdaj poprej, in da snu* od rešitve narodnostnega problema danes ravno tako oddaljeni, kakor v Badenijevih časih, če ne še dlje. _
„Mana tfella Ccnsolata".
Ves izobraženi svet strmi nad necuvenimi razkritji o skrivnostih katoliškega zavetišča v Milanu in v Italiji -o se že zgodili veliki izgredi. Protestna »ribanja zaradi dogodkov v tem nunskem zavetišču so pač kaj več kot samo izraz občne nevoljo. Iz tega protestnega gibanja buči zahteva, da se morajo cerkveni zavodi vseh vrst postaviti pod strogo posvetno nadzorstvo in ta zahteva je utemeljena, ker kaže nebroj slučajev, da cerkveno nadzorstvo nikakor ne zadostuje in ni nobeno jamstvo za moralno in materialno varnost v takih zavodih nahajajočih se ljudi. Kar se je zgodilo v Milanu, presega vse mojo in priča, da je nujno potrebno postaviti    cerkvena    vzgaja I išča pod
permanentno posvetno nadzorstvo. Prav, da ljudje spoznajo, kako opravičena jo ta zahteva, moramo še enkrat omeniti navedeno razkritje.
Milanska policija jo dno 11). t. IU. zasedla »zavetišče potolaženc Matere božje«, kor je bila dobila ovadbo, da se gode v tem kloštru oskrum-be otrok. Ovadbo j»- napravila železničarje va žena ('azzaniga. Ta jo pošiljala svojoštiri lota staro hčerko v
Zavetišče potolažene Matere božje«. Ko je zapazila, da je otrok ves spremenjen, ga je dala preiskati. Zdravnik je dognal, da je bil otrok oskru-ajen in da trna sifilitično bolezen Oskrunil in inficira! je otroka duhovski vodja zavetišču don Riva.
Na podlagi te ovadbe je policija začela preiskavo. Devet otrok so zdravniki preiskali in pri vseh našli sledove poskušenih oskrumb, 12-
letna Pilomcnu Kaneš pa jo bila dejanski oskrunjena. Vsled tega je policija aretirala sostro Frančiško Di-sporati. Omenjena Filomona, skozin-skoz pokvarjen otrok, je o tem dogodku hitro obvestila predstojnico »zavetišča potolažene matere božje« in duhovnega vodjo Dona Riva, ki sta se za časa policijske preiskave mudila v Torinu. Vzlic temu se je policiji posrečilo, vjeti to famozno predstojnico, ki ji je ime Josipina Fumagalli, kakor tudi dona Riva in dve drugi nuni toga zavetišča matere božje. Seveda je policija tudi takoj zaprla glavni samostan v Tmino in njegovo podružnico v Milanu.
Nadaljna preiskava jo spravila na dan ros strahotne posainičnosti. Josipina Fumagalli in njeno nune so lovilo v svoje zavetišče otroke najrevnejših ljudi. Ti otroci so morali hoditi za nune oziroma njih zavetišče po hišah beračit, vrh tega pa so se dogajala v zavetišču strašne spol-ske zlorabe teh otrok.
Josipina Fumagalli je policiji že davno znana, ravno tako njena polsestra Frančiška Disperati. L. 1886, sta ti dve pobožni ženski ustanovili v Turino zavetišče za sirote. Prišel je kmaln polom in predstojnica je bila obtožena zaradi goljufije. Sodišče jo je oprostilo, ker so različni d u h o v-n i k i zanjo ugodno pričali in jo pred sodiščem proglašali za dohrotnieo ro-vežev in pravo svetnico in mučenico. Kaka svetnica je bila. so da sklepati iz toga, da so njene sonune 1. 1890. od policije zahtevale, naj da .losipino Fumagaili zdravniško preiskati, če ni moškega spola. Mod lomi nunami so se morah' lepe roči goditi.
Lota 1895. jo Josipina Fumagalli poskušala v Kimu ustanoviti sa-mostan, a ji jo rimska policija delala ovire. Ko jo bil v Kalabriji pol res, jo .Josipina Fumagalli pohitela doli in z vsakovrstnimi obljubami dobila mnogo otrok >>za vzgojo«, ali načel-
nik politične oblasti ji ni pustil odpeljati te otroke, ker ji ni zaupal. Y Montelconn so takrat duhovniki grozovito vpili na politično oblast, ker ni pustila, da bi bila mati Josipina Fumagalli odpeljala otroke v svojo >: zavet išče«.
Italijanski listi poročajo na dolgo in na široko o izidu preiskave. Dognalo so jo, da se je Josipina Fumagalli pO več nr -zabavala« z otroci v zaklenjeni sobi. Njene nune niso bile nič boljše. Ena teh nun je hodila vsak večer po mestu vabit moške v zavetišče potolažene matere božje, dasi je imela ta nuna ravno tako spolsko bolezen, kakor duhovni vodja tega zavetišča.
Hujša kakor najhujši umor so hudodelstva, ki so se zgodila na Otrocih v tem zavetišču.
Katoliški duhovniki so so, čim je prišel ta škandal na dan, takoj oglasili in zvračali vsako krivdo od sebe. Resnica je. da red, ki ga jo ustanovila Josipina Fumagalli, ni bil od cerkvene oblasti pripoznan. Resnica je tudi. da sta kongregacija škofov in milanski nadškof Josipino Fumagalli javno pozvala, naj razpusti svoj rod, in ker se ni hotela vdati, je milanski nadškof prepovedal podeljevati Jo-sipini Fumagalli in njeni polsestri Frančiški Disperati sv. obhajilo. Sklicuje se na ta dejstva, pravijo cerkveni krogi, da jih ne zadeva nobena odgovornost za dogodke v imenovanem zavetišču in da je odgovorna edinole policija v Milanu.
Policija pa pravi zopet, da je odgovorna vendarle cerkvena oblast. Sklicuj«' se na to. da ima bivši polici jsk i ravnatelj v rokah pisma, v katerih mu je milanski nadškof priporočal Josipino Fumagalli. Sodni j a ima v rokah pismo, ki ga jo pisal škof v Saluzzo in v katerem želi »božjega blagoslova prečastiti sestri roda potolažene matere božje«. Enaka pisma sta Josipini Fumagalli pisala škof v Padovi in škof v Novari in ji poslala svoj škofovski blagoslov.
Dognalo so je dalje, da so bili mod cerkvijo in med Josipino Fumagalli zgolj f o r m a 1 n i prepiri, da p;i jo rimska kurija smatrala rod. ki ga jo ustanovila rečena Fumagalli, pravoveljavnim in jo j a m č i 1 a zanj, vsled česar jo železniška oprava tem redovnicam dovolila znižane vožnje.
Upravnišfrra telefon št. 85.
Vihar v italijanskem časopisju je velikanski. Vihar še narašča, ker se kaže, da je v Rimu več ženskih samostanov, ki so posvečeni grehu proti (k božji zapovedi. Že zdaj je goto-vo, da se bo v parlamentu zahtevalo strogo in permanentno nadzorstvo samostanov in zavetišč.
To bi bilo dobro, ko bi se izvedlo povsod, in prav zato smo izpregovo-rili i) toni slučaju danes novic. Ce lio-če »Slovenec« vedeti, zakaj tudi pri nas cerkvena oblast ne zadostuje za nadzorstvo oseb in zavodov, mu tudi j »ost rožena».
Izprememba v-ministrstvu^?
Dunaj, 30. julija. Splošno se govori, da bo jeseni poljedelski minister grof A u e r s p e r g imenovan za namestnika na Tirolskem. Poljedelsko ministrstvo dobi dr. K h e n -h o c h. Pravosodni minister dr. Klein postane baje predsednik najvišjega sodnega dvora. Tudi to ministrstvo bi radi dobili krščanski socijalisti. Na drugi strani se zopet zatrjuje, da prevzame justično ministrstvo tir. pl. D e r s c h a t t a , ki prepusti železniško ministrstvo članu večje parlamentarne stranko. Končno so ostvari novo delavsko ministrstvo ter so izroči članu take stranko, ki jo vlada posebno potrebuje. Neverjetna pa jo vest, da bi postal dr. G e s s in a n n naučni minister ali
da bi W i t tek prevzel Por t o v o mesto.
Iz kluba Mladočehov.
Praga, .*>(). julija. Izvršilni odbor mladočeške stranke je sklenil, pozvati vlado, naj ne razpusti češkega deželnega zbora, temne ga naj poprej še skliče k zasedanju, v katerem se naj razpravlja o volilni reformi za deželni zbor. Nadalje je dovolil klub poslancu dr. C e 1 a k o v s k e m u , da smo \ kljub imenovanju za dvornega svetnika še obdržati mandat. Po pravilih mladočeškega kluba mora namreč vsak poslanec, ki dobi kako odlikovanje, odstopiti svoj mandat stranki, da ž njim razpolaga.
Volilna reforma?za?gališki deželni zbor.
D u n a j , 30. julija. »N. YVr. Tagbl.« poroča, da so predloži gali-
LISTEK.
Margarete.
Spisal Abel Kabel. (Dalje.)
III.
Lepo jutro je bilo, ljudje so hodili po trgu in prijetno sem se počutil jaz tujec med njimi. Bj, da bi bil srečal zdaj tistega malomeščana, ki je živel v meni svoje dni. nasmejal bi m- mu bil na ves glas. za nos bi ga bil prijel in mu obrnil na kvišku ponižni in poveseni obraz. No, malomeščan
.• -tal daleč med malomešoani in vesel som. da sem nanj tako popolnoma pozabil.
Čakal sem na Margareto, gledal Sem dalje med ljudmi, glej, in tam se je bližal njen blodi in rosni obraz. Oblečena .h* bila v svetlo rahlo-rož-iiato obleko, bel slamnik je imela na glavi, lepo so me pozdravile njene oči. Lepa je bila, tako vitka in visoka in tako prijazno napravljena. Tako
*va šla sredi ljudi in sva prišla iz mesta ven in sva zavila v park.
Lep je bil ta park, velik in prostran« Palmo so rastle po njeni, visoke ciprese tuintam, velike prijazne rože so cvetele po gredah. Cez vejevje >e je smejalo solneo, ptice so letale iiad glavami in so se veselo oglašale. Glej, in tam je bil tolmun. Beli labodi so se vozili po njem, kakor beli čolni so mirno plavali po gladini, ni-
so ganili z vratom, komaj so trenili z očmi.
Ugajali so .Margareti, obstala jo pri njih in jih je gledala.
»Kjer ste vi doma, gospod, ni la-budov.«
\'i    labudov,    ampak    race so, gosk pa kol nikjer in nikoli.
Zasmejala se je in ko sva šla daljo, so je zasmejala potoma še enkrat, potem pa je pozabila na to.
Spomladansko je bilo jutro, dvigalo ^o je solnce kvišku, smejalo so je veselo, nalahko plavalo preko neba. In tudi natura se je smejala. Po drevju je bilo polno nagajivosti, zdajinzdaj je zašumelo mlado listje, pogostokrat se je oglasila ptica, zapela je s pogumnim glasom, veselo je za frfotala s perutnicami. In tam na visokem zelenem liolmu iz sredino parka so je videlo tja gor — tam je sedela mlada pastirica. Živina se je pasla okoli, sedela je o skali pastirica, razmršene laso je imela, rože je devala vanje in si je pela vmes. »Prišla je spomlad . . .«
Pela je pastirica, v dolino so plavali glasovi, človeku pa je bilo veselo okoli srca.
»Kaj bi ti povedal, Margareta, da bi se razveselil tvoj obraz!«
Sklonil som se globoko k njej, nisem še razumel njene večne resnosti.
»O sebi povejte, kako ste prišli tako daleč, zakaj ste zapustili tisto ponižno domovino?«
To pa je dolga povest in truditi se je treba, če jo hoče človek pove-
dati na kratko. Težko je pripovedovati o dogodkih, ki so se vršili v duši, potem 80 milili na dan. naposled .mi se pojavili \ silni moči, posegel je romar po paliei, odpravil se je na dolgo
pot.
»Gre miren človek svojo pot, umetnik je in misli zato na SVOJO umetnost. In hodi tako tiho sredi ljudi in je zelo ponižen in kadar se zadene ob koga po nesreči, kadar je gneča, semenj, kadar igra godba na trgu mogoče, pa se odkrije in so najvljudneje!) opraviči... Ali glej! ljudje niso zadovoljni z njim! Kaj pa lenari tod, kaj pa jo pravzaprav njegov posel I Rokodelec ni, ker ima vedno umito roke, krojač kvečjemu, a no drži so ga nikoli nobena bela nit... Kaj pa je v resnici človek, ki hodi med nami?... Ni laž. Margareta, gotovo bi vprašali ljudje, kdaj pojde, povedali bi, da jo zadnji čas, ako ne bi človek tega opazil o pravem času in se odpeljal na jutro, ko še vso mesto spi, komaj prvi pijanci pijo po žganjarnicah . . .«
Tedaj sva sedela na klopi, Margareta se je igrala z rožo, ki jo je bila utrgala potoma. Igrala se je, gledala je vanjo, nobenkrat ni pogledala v moj obraz. Tam visoko gori v nasprotnem drevesu je pel šeinkovec, enakomerno v enakih presledkih.
»In zaradi ljudi ste se bili odplavili ? . . .«
Ni dvignila oei,   igrala se je z
rožo.
»No, niso bili samo ljudje, tudi srce je zaželelo daleč. Daleč kam, tja
do morja, do drugega morja na severu tam in so vedno naprej. To je pač hrepenenje. ki nima konea nikjer. Kaj ti razumeš tako hrepenenje, ki zaželi zvezdo z neba, ki hoče solnce v svoje roko? . . . Nikoli ni potešeno, nikoli ni človek miren, tiho roma po potih svojih večnonovih želja. Glej, in to so romarji, filistri vmes, tuintam trubadurji... Ali pa je mogočo, da sem se zato napravil v tujino, da bi se spomnil domovino včasih, da bi so mi tako prikupila, kakor so mi jo omrzili njeni prvoboritelj i in narodnjaki ... To pa je težko resnično ...«
Zdaj nit4 jo pogledala Margareta naravnost v oči, otresla je s krila listo obtrgane rože in tudi rožo samo je vrgla od sebe.
»Kako pa je vaše življenje.' . . .«
»Življenje je... zrak dihamo, da ne poginemo. A živini kakor žive umetniki majhne in revne domovine. Ne poznajo jih rojaki, komaj vedo zanje tujci. Iu ni praktično tako življenje, ni bogvekako lepo. Tuintam, vsako pomlad, na jesen morda pride mimo nekaj lepih dni, posije solneo, čisto se približa, potem pridejo oblaki, solnce ne posije leto dni... Ali ni slovenske umetnosti brez takega življenja. Ob poznih urah stradanja v tujini, ob težkih urah, ki obdajajo romarja, beži paro po papirju, razliva se duša kakor velika, mogočno tekoča reka . . .«
Že je bilo solnee visoko, kratke sence so stale za debli, včasih so se resno zganile. Tuintam je prišel milno človek, pogledal je,   hotel se je
nasmehniti, skomizgnil je z rameni, tiho je odšel svojo pot . . .
»In kako boste napravili zdaj!«
Pogledala .je v moj obraz, roke je položila v naročje.
»Zdaj pa bom napravil drugače. Drugo življenje. Margareta, kakor resnično živim. Nazaj dol v domovino pojde pot v samoten urad. vsakdanje življenje so bo pričelo, težko bo ali privadi se človek. Ni zoprno delo iz ljubezni . . .«
Bogvekako jo bilo, a spominjam se natančno teh svojih besed. Čuvstva so bila v prsih, ki so šla mimo, izreklo so jih besedo in tudi te so šle mimo.
Zasmejala se jo   Margareta veselo in prešerno, kakor še nikoli no. Ni zoprno delo iz ljubezni...«
Smejala so je, meni pa jo bilo neprijetno. Zdaj sem videl, kako oči-vidna je bila laž v mojih besedah... ah, saj ni bila laž, hipno čuvstvo je omot ilo sreo . . .
»Ne, Margareta, saj ne poj do m nikamor. Tako bo življenji*, kakor je bilo; še bom pisal o poznih večerih.še bom romal, še vedno bo hrepenelo sreo naprej in naprej. Ah, nikoli se ne bo upokojilo v samotnem uradu, zastonj je misel, kakor je lepa in prijetna . . .«
Še jo bil nasmeh na njenem obrazu, potom pa se jo izgubil iu besede so bile popolnoma resne.
»Poznam take ljudi;    moj brat je bil tak, šel jo križem svet, zdaj seje izgubil. Deset nas je bilo na mojem domu,   tako pa nas je samo še
škemu deželnemu zboru v jesenskem zasedanju volilna reforma, vsled katere se en del poslancev voli po splošni volilni pravici. Volilna pravica /a veleposestnike se znatno razširi, ravno tako se prizna višji inteligenci in vseučiliščem gotovo število mandatov.
Nemci in Italijani na Tirolskem.
Inom ost, 30. julija, Provz-roČitelj izgredov na Južnem Tirolskem, profesor Mevor, ki je pruski državljan, hujska po nemškem časopisja k maščevanju ter zahteva, da mora Nemčija za njegove bunke dobiti zadoščenji' diplomat Lenim potom. Hujskanje že rodi sadove. Včeraj so Nemci razbili v Inoniostu več italijanskih trgovin.
Hrvaška kriza.
Budi m pest n . :><>. julija. Povodom zadnje avdijence v Išlu je ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e sprožil pri cesarju tudi razgovor o hrvaškem vprašanju. Težave so pri tem največje zategadelj, ker se na-sprotstva umetno povečujejo ter položaj nalašč slabšajo tisti činitelji, ki jim je geslo, da mora postati položaj še mnogo slabši, preden pride čas za ji je. \Vekerle pozna načrte svojih nasprotnikov ter si po tem uredi svoje postopanje. Zadnjič se je razpravljalo o hrvaškem vprašanju povodom imenovanja novega bana Ra-kodczavja. Od tedaj je ban sporazumno z ministrskim predsednikom izdelal novi progTam in tega je sedaj predložil dr. Wekerle cesarju. Hrvaško vprašanje se ne bo vpletalo v nagodbo.
Sestanek cesarja Franca Jožefazangleškim kraljem.
D u n a j , 30. julija. Kralj E d-vard obišče našega cesarja v Išlu dne 15. avgusta, a 1(5. avgusta prispe že v Marijine vari. Poprej se sestane kralj s svojim nečakom nemškim cesarjem v \Vilhelmshbhe. kar se pred dvema letoma ni zgodilo. Z ozirom na trozvezo bo po tem sestanku sprejem angleškega kralja v IŠlu mnogo pri-srčnejši. kakor je bil zadnjič. Cesar se pelje kralju naproti do (imundena.
Za  albansko avtonomijo.
Carigrad. 30. julija. Alban-sko-turški politik Izmael Kemal Beg potuje po Grški in Italiji ter agitira za grško-albansko zvezo. Pri tem zagovarja status quo, ker mu je to glavna opora proti pangermanskim namenom, ki jih zastopa Avstrija in proti panslovanskim, ki jih zastopa Busija. Izmael Beg ve celo za pogodbo med Avstrijo in Rusijo, ki zagotavlja Albanijo in M a e ed o-n i j o Avstriji. Rusiji pa B o 1 gari j o in C a r i g r a d. Zato priporoča: Italija. Albanija in Grška se naj politično tesneje združijo, da pridobe Albaniji avtonomijo, ki jo naj varuje ob morju Italija, na suhem pa (irska. O Slovanih govori Kemal Bog zrlo zaničlji-vo. dočim so mu Albani eminentno kulturni narod.
Srbija in Črna gora.
B e 1 g r a d . 30. julija. Napetost med obema državama narašča. Knez Nikola I. že dalje časa očita vse mogoče srbskim vladnim krogom. Bati se je, da se kmalu pretrgajo vse vezi med tema bratskima državama. Nedavno brez sporazumi j enj a imenovanega novega srbskojra diplomatične-ga agenta J o v a n o v i č a za Četi nje ne bo črnogorska vlada pustila priti v Crilojroro. Nadalje odtegne črnogorska vlada vsem Črnogorskim
osem. Z mano niso bili zadovoljni starši, ker nisem marala njihove sreče in nisem poročila bogatega starca šestdesetih let. Saj mi še piše včasih moj sivi funt in če vas zanima, bo vam njegovo prvo pismo na razpolago... Prejšnjih njegovih listov pač nimam, ker jih no spravljam v satnijo. Tako piše kakor bi imel sedemnajst let in bi bila jaz njegova prva ljubica . . .«
Itihnila je, zamislila se je nekam, potom je dvignila obraz.
»Ah, biti mlad, biti umetnik, biti večni popotnik, to je lepota! Ne pustite nikoli tega življenja, ne ozirajte se name, saj poj dem za vami. Ce se pa boste kdaj hipno spomnili name in boste pogledali in me ne bo več nikjer, kakor daleč bodo nesle oči, potem me ne iščite! Pustite žalost in pojdite svojo pot! In če me bodo še vračujočo se ugledale oči, potem ne kličite nazaj; bogvekako lep namen bo imela moja pot...«
Zašumelo je po cipresah, po grmovju je zašepetalo, bil je veter, ki je potegnil mimo. Oblak je bil zakril solnce, potemnilo se je bilo naenkrat in Margareto je zazeblo. Stresla se je in je vstala in tako sva odšla počasi proti domu.
(Dalje prihodnjič.)
dijakom, ki študirajo v Belgradu s pomočjo državnih štipendij, te štipendije ter sploh ne pusti več svoje mladine študirati v Belgradu. Germansko Časopisje se veseli tega razdora ter ga podžiga na  vse kriplje.
Za gospodarsko neodvisnost Srbije.
B e 1 g r a d , 30. julija. »Politikam poziva vlado, naj z vso vnemo išče še nadalje nova odjemališča za srbske produkte. Ako ta prizadevanja veljajo tudi denar, je treba premisliti, da brez smrti ni vstajenja. Za gospodarsko neodvisnost se ne sme vlada plašiti nobenih žrtev.
Turška proti Grški.
C a r i g r a d , 30. julija. Turška je poslala svojemu poslaniku v Atenah za grško vlado sledeči odlok: Nasprotno pogodbam in zatrjevanju ministra zunanjih del in ministrske ga predsednika narašča z vsakim dnevom število grških čet v Macedo-iii.1 i ter znaša danes že nad sto čet. Med temi so nekatere po sto glav močne in mnogo teh čet je pod poveljstvom grških častnikov, ki imajo napačna imena. Urški ministri so prepametni, da bi ne spoznali, kam mora zavesti ta položaj dobre odnosa je med obema državama. Apelirati
moramo na njihovo modrost in prev-darnost ter odločno opozarjati na re-spekt pred dogovori« da se takoj odpokličejo vsi grški častniki, ki pripadajo k četam in da atenski odbor ne podpira več vstašev. Izdamo ukaz, naj se vse grške čete uničijo.«
Ta odločni korak turške vlade so zahtevale od nje velesile. Dosedanji grški podkonzul M a V ru d i s v Cavalli, ki je pri tem posebno kompromitiran, je odpoklican. Obenem pa je turška vlada tudi zahtevala, da se mora od poklicati glavni konzul v Solunu K o r o m i e 1 a s , ki je na glasu voditelja grški' akcije v Maco-iloniji. Kakor poročajo grški viri, je Koromielas Že odpoklican v Atene.
Sofija. 30. julija. Turški konzul v Trikali poroča, da je zopet prekoračila grška četa turško mejo pod vodstvom poročnika Č o 1 a k o s a.
Volitve v francoski generalni svet.
P a riz. 30. julija. V ministrskem svetu je naznanil ministrski predsednik C 1 e m e n c e a u končni izid volitev v generalni svet. Republikanci so pridobili M mandatov-. Izgubili pa so reakeionarji 20, nacionalisti 17 in progresisti 47 mandatov.
Spopad med štrajkujočimi in orožniki.
Pariz. 30. julija. V Saint De (Vogesi) je bil včeraj krvav spopad med 1100 štrajkujočimi čevljarskimi pomočniki in orožniki. Orožniki so zastavili štrajkujočim pot. da se ne združijo z delavci papirne tovarne. Strajkujoči so napadli orožnike s kamenjem in revolverji ter si napravili barikade. Hudo so ranili sedem orožnikov in njihovega stotnika. Orožni ki so streljali ter ubili enega delavca, štiri pa hudo ranili.
Boji v Maroku.
London, 30. julija. Med plemenoma Mehala in Klkmes v Maroku je bila bitku, v kateri je padlo IT) oseb. Mehalci so vjeli 00 žen nasprotnikov. Sedmim vjetim so odrezali glave ter jih poslali v Tetnnn.
Novi predsednik republike Urugvaj.
L o n d o n . 30. julija.   V Urag-
vaju so si izvolili za predsednika bivšega \ senčil iščnega profesorja dr. K. \V i 1 I i m a u a. To je prvi slučaj v Južni Ameriki, da je prišel na krmilo drŽave učenjak, ne pa vodja kake politične stranke ali general, kakor je bilo dosedaj običajno. Izredne zmožnosti novega predsednika je zasledil sele prejšnji predsednik Ba-t t I e .J. Ordenez ter ga imenoval za ministra.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 31. julija.
— Zupanova zaprisega. K županovi zaprisegi, ki se vrši na slavnosten način v soboto, dne 3. avgusta ob 11. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«, je vstop dovoljen le proti izkaznicam, ki jih je dobiti v predsedstvu mestnega magistrata.
— Volilna reforma za deželne zbore. Meseca septembra namerava vlada sklicati deželne zbore in v nekaterih sprožiti vprašanje o volilni reformi. Znano je iz izjav ministrskega predsednika Becka in ministra Bienertha, da odklanja vlada splošno in enako volilno pravico za deželne zbore in da hoče, naj se ohrani interesno zastopstvo, naj se ohranijo kurije, doda pa nova splošna kurija.
Če bi deželni zbori sklenili drugačno volilno reformo, bi je sedanja vlada ne predložila v sankcijo in bi bila torej pokopana. Tega se zavedamo in zato se tudi ne bavimo s stvarmi, ki sedaj niso aktuvalne. To naj si zapomni glasilo Šusteršič-Selnveglove nemško - slovensko - klerikalno - liberalne zveze in naj nam raje pojasni, kako je postal slovenski demokrat Krek zagovornik fevdalnega privilegija nemških aristokratov in kako je prišel dr. Šusteršič, ki je včasih zlival cele golide gnojnice na veleposestnike, da sedaj pred njimi kleči in vihti kadilnico.
— Klerikalni lažniki. Obravnavi na tukajšnjem sodišču proti naprednjakom, ki sta se vršili pretekle dni in o katerih smo poročali v četrtek in včeraj, sta nadvse značilni za ostuden boj, ki ga bije klerikalna stranka v Ljubljani proti narodno-na p redni stranki. Klerikalci so vložili na državno pravdništvo (50 ovadb proti naprednjakom in jih seveda zadostno podprli s pričami. Pri 58 ovadbah so se klerikalne priče v predpreiskavi zapletle v taka protislovja ali pa niso nič vedele povedati, ko so bile nekoliko trše prijete, da je državno pravdništvo kratkomalo moralo ustaviti vsako preganjanje naprednih ovadencev, akoravno se je blestel dr. Susteršičev podpis na ovadbi. Preostali dve ovadbi, ki so ju za lase privlekli pred sodišče, sla pa z uprav bengalično lučjo posvetili v propa-lost klerikalcev, kar je razvidno iz izida obravnav. Iz razsodb, izrečenih v teh dveh zadevah, izhaja, da so klerikalci ostudno lagali in obrekovali povsem nedolžne ljudi in naravnost potrebno bi bilo, da bi obdolženci prijeli za jezik klerikalne obrekoval-ce in lažnike. če bi ne bilo prepozno! Ti razsodbi kažeta, da je glavno orožje klerikalcev proti naprednjakom laž in obrekovanje, katerih je škofov lisi v vsaki številki naravnost nabit. Zato se vsak dostojen človek obrača S studom od teh ljudi, ki jim je resni ca tuja in ki hočejo s samimi neresnicami priti do svojega cilja. Ker imata pa laž iu obrekovanje kratke noge, zato stoje klerikalni lažniki in obrekovalci danes osramočeni pred slovensko javnostjo, ki po vršivših se dogodkih ve in zna. katerih ljudi naj se izogiba, sicer jo bodo ukanili.
— V dobi kislih kumar se katoliškim žurnalistom precej kisajo možgani in ker vsled silne suše primanjkuje na vseh koncih gradiva, pomagajo si klerikalni listi z raznim razmišljevanjem. Kakor poroča snoč-nji »Slovenec«, prinaša »Pius-konferenz« pod naslovom »Karakter-kdpfe kat hol isclier Parlamentarier« članek o dr. Šusteršiču, dr. Krek u in P o v š e t u. Kar so ti katoliški mazači naklobasali o prvih dveh. vzbuja ves sum. da SO potrebno gradivo dobili naravnost iz »Slovence ve ga« uredništva, če naposled članek ni bil spisan od kranjskih klerikalcev samih, kar bi še preje verjeli. Vidi se pa. da morajo biti pri »Pius-konferenzi« prav lepi norci, da pišejo oziroma sprejemajo take buda-losti. Govori se tu o dr. Susterši -Č u . da se mu je na Kranjskem posrečilo postaviti liberalne nasprotnike na laž. tla njegova stranka velja zdaj v celi deželi za napredno (!). Dr. Šusteršič je uničil liberalizem v deželi. Naj povedo klerikalci, v čem se kaže ta klerikalna naprednost na Kranjskem! Ali morda v tem, tla je na sto in sto kmetij šlo na boben, ker so jih izpod jedli propadli klerikalni konsiuni in druga podjetja, ki se ustanavljajo še vedno, da si polni par ljudi mi škodo nezavednega prebivalstva nikdar site žepe.' Ali je klerikalna stranka napredna zato. ker hoče odpraviti iz ljudskih šol vsako izobraževan\e otrok in želi, da bi se jim ubijal samo krščanski nauk v glavo? Ali je napredna, ker preganja ali bi vsaj rada preganjala vsakega učitelja, uradnika, ako se ne pokori nezmotljivim naukom dr. Susteršiče-vim? Liberalnih nasprotnikov dr. Šusteršič še ni postavil na laž, ampak ga to gigantsko delo še čaka. predvsem ono. da dokaže, da ni izdal obmejnih Slovencev tujcem, da je nasitil svojo samopašnost. A kaj vse so žegnani žurnalisti naprtili dr. Kreku na hrbet! On je »politik iz ljubezni do svojega ljudstva«, »gene-ralstahšef« S. L. S., »poiitiški voj Ščak«, »sociolog skoziinskozi, podoben slovitemu krogu, ki se je zbiral okoli Vogelsanga«. Na konci pa vedo te učene glave povedati, kako imeniten pisatelj da je dr. Krek, »ki je sestavil filozofska, socialno-politiška dela«. Na Slovenskem ve vsak razumnik, da je dr. Krekova filozofija le slabo kopiranje iz ultrainontanskih del in prav zaradi tega z vsem drugim Krekovim pisarjenjem slabo blago, ki ga prebavijajo samo mladi lemenatarji in kaplani, ki vidijo v Krekovi glavi nakopičeno vso modrost vsega sveta. — Pričakujemo, da bo »Piuskonfe-renz« prinesla v kratkem poročilo še o drugih klerikalnih poslancih, kakor o Gostinčarju, Demšarju, Jakliču itd. Pri teh treh je treba pogledati samo
na obraz, pa se takoj vidijo vse njih izredne zmožnosti! Ne bo zmanjkalo gradiva za dobo kislih kumar!
— Sehweglovi štifelpuearji. Poslanec Ivan Hribar je nesreča za naše klerikalce. Koliko bi dali, da bi tega človeka ne bilo na Dunaju! Celo dr. Šusteršič bi kaj daroval v narodne namene, dasi še nikoli ni nič dal! A' jezi zoper Hribarja klerikalci odločno in jasno priznavajo svojo zvezo z Nemci in snočnji »S 1 o v e n e c« je v svetem navdušenju za nemške > Los\ onromovee« zapisal tele odkritosrčne besede: »V naših očeh je Sclnvegel boljši narodnjak kot Hribar, ker Seh>vegel privoli v kranjskem deželnem zboru 10 novih slovenskih mandatov, s katerimi bi Slovenci šele postali resnični gospodarji dežele«. Prisrčna vez mora vezati klerikalce in Nemce, da se v »listu za slovenski narod« zapišejo take besede. Zakaj »Slovenec« ne pove, da bi te privoljone mandate popolnoma odvagalo tistih 10 mandatov, ki jih ima 53 nemških veleposestnikov po vsej krivici? O, SehwegIovi štifelpuearji so prav vestni ljudje in visoki baron je teh svojih lakajev lahko vesel ter jim bo, Če bodo še naprej tako vestno izpolnjevali svojo službo, dal primerno odlikovanje, kadar preteče kako pet- ali desetletje,
— »Slovenec« se kar umiriti ne
more, ker je župnik Vrhovnik vrnil zavoženi »Ljubljani« diplomo častnega člana. Sedaj očita Vrhovniku, da je storil ta korak iz sebičnosti, češ. ker nič ne nese. Mi pa vemo za vzrok teh »Slovencevih« napadov, ki pa tiči v tem, da je »Ljubljani« neslo, kar jej je Vrhovnik gmotno do-našal. Vprašamo vsled nesramnega »Slovenčevegn« izzivanja, kdaj se bode osvetila »Ljubljana« nad Vrhovnikom in mu vrnila tistih 100 K. ki jej jih je podaril pred enim letom? Ako ima »fant punco« in si ta dva dasta prstana, nastane pa med njima razdor, vrne fant svoji bivši ljubici prstan. Ali nima dolžnosti »punca«, da vrne fantu prstani Zavržena »Ljubljana« ji* prejela prstan nazaj, vrne naj prejeti prstan v obliki 100 K . . . toliko bolj. ker je Lahko prepričana, da g. župnik Vrhovnik gotovo za svojo osebo ne reflektira nanje in jih bo rad daroval v kak drug narodni namen.
— Da k I jada in serenada županu Hribarju. Sprevoda se udeleže korporativno: »Zveza slovenskih pevskih društev«, telovadno društvo »Sokol« in prostovoljno gasilno društvo. Oglašene so tudi deputacije različnih drugih društev. Pred županovim stanovanjem bo zveza slovenskih pevskih društev pela tri pesmi, potem pa se pokloni županu posebna deputacija, v kateri bodo zastopniki vseh   ljubljanskih   volilnih okrajev.
— Gasilno društvo in županova serenada« Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo kakor tudi gasilna društva iz najbližje okolice udeleže se korporativno serenade, katero prirede narodna društva dne 2. avgusta t. 1. županu ljubljanskemu, g. Ivanu Hribarju. Od polu >s. pa do 8. zvečci' imajo gasilski oddelki skupne redovne vaji4 v »Mestnem domu«. NaproŠeni smo objaviti, tla se točno ob polu S. uri začno redovne vaje in da morajo gasilski oddelki ob določenem času biti v »Mestnem donim . ker se inače ne uvrste v gasilske zbore. Kroj: paradni čelada z uporabljenim jermenom, dolge hlače.
— Iz politične službe. Namest-niški koncipist dr. Krnil Muha v Gradišči] je imenovan za okrajnega
komisarja, namestniški konceptni praktikant Maksimilijan W r i -s c h e r v Pazinu pa za namestniške-ga konci pista.
— Odlikovanje. 1'pokojeni pred-delavec Matevž Kokalj pri kranjski stavbni družbi na Jesenicah je dobil od cesarja srebrn zaslužni križec s krono.
— Iz finančne službe. Finančni konceptni praktikant gosp. 1 v a n K o r b a r v Logatcu je premeščen v Črnomelj in so mu je poverilo vodstvo omlotnega   davčnega referata.
— Iz davčne službe. Davčna ofi-cijala Alojzij M u š i č in Robert L i n d t n e r sta imenovana za davka rja v IN. čin. razredu, davčna pristava Henrik P e t e r n e 1 in Ivan S t a b e 1 j pa za davčna kontrolorja v X. čin. razredu.
— Imenovanje. Sodni kancelist v Doberli vasi na Koroškem Fran M a r i n k o je postal oficijal pri okr. sodišču v Laškem trgu.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Vlak h glavni skupščini v Bohinjsko Bistrico se odpelje ob 7. uri in 5 m. zjutraj dne 6. avgusta, ne pa, kakor je bilo v vabilu natisnjeno ob 7. uri 45 minut.
Odbor akad. terijalnega društva „Sava11 naznanja, da se vrši redni občni zbor v torek, dne 6. avgusta 1.1., ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih „Narodnega doma-. Dnevni red po § 62. Ker pridejo važne društvene zadeve na razgovor, je želeti, da se vsi Člani udeleže zbo-
rovanja. Posebno so vabljeni p. n. gg. starejšine.
Druga skupna pevska skušnja
pevcev ljubljanskih v „Zvezi" stoječih pevskih društev za podoknico g županu je v četrtek ob polu 9. zvečer v „Narodnem domu".
Trgovska šola v LJubljani je ravnokar končala letošnje šolsko leto. Učencev je bilo v trirazredni gremi-jalni trgovski šoli 130, v dvorazredni privatni trgovski šoli g Mahra pa 127. Prvi tečaj privatne šole je imel tri oddelke ter je obiskovalo slovanski oddelek 29, nemški oddelek 27, italijanski oddelek pa 15 učencev. Po narodnosti je bilo 148 Slovencev, 4<; Hrvatov in Srbov, 31 Italijanov, 29 Nemcev, 2 Grka in 1 Rumun. Učiteljski zbor pod vodstvom gospoda Arturja Mahra je imel 16 članov. Oprostilni izpit je koncem šolskega leta napravilo 11 učencev gremij alne trgovske šole z dobrim uspehom Prihodnje šolsko leto se prične 1. oktobra. V prvi tečaj se sprejmejo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili tretji razred kake srednje ali meščanske šole. Zgladiti se je za sprejem v internat do konca avgusta, za ostale učence pa v dobi od 28 do 30. septembra Absolventi trgovske šole se s posredovanjem ravnateljstva nameščajo v tu- in inozemskih trgovinah.
To SO tiči! Med hišama gg Antona Bizilja in Jerneja Hlebša v Ra deekega vasi je napeljan jarek, po katerem se odteka iz Golovca vod^ v Grubarjev prekop. Znani klerikalni agitator kolar Anžič, ki ima tudi tam svojo hišo, pa je napeljal v ta jarek gramoza in tudi o gnojnici so sledovi Pričakujemo, da skliče Anžič shod, na katerem naj dobro posveti občinski upravi, da kaj takega sploh dopušča.
Farov&ko - kaplanijska mlekarna V Cerkljah Z ozirom na včerajšnjo notico pod omenjenim naslovom naznanjamo, da sta v Cerkljah pri Kranju dve mlekarni, in sicer ^Mlekarska zadruga" in „Kme-čka mlekarna", katerih prva proizvaja pismeno in ustmeno priznano dobro sirovo maslo. Slavno občinstvo prosimo, naj blagovoli to vpo-števati in naj ne zamenjava naslovov, ker bi sicer škodovalo podjetju.
Mlekarska zadruga v Cerkljah pri Kranju.
Idrijske protiklerikalne demonstracije še vedno ne dajo miru klerikalnim dopisunom. Klerikalci sami prav dobro vedo, da so bile demonstracije naperjene samo proti njim in nikomur drugemu, vendar skušajo med idrijskimi novicami v sobotnem „Slovencu" dokazati, da se je demonstriralo tudi proti c. kr. rud. nad-svetniku Billeku. Takega početja so pač zmožni samo Črnosuknježi, ki se ne sramujejo celo pod prisego zavi jati resnice. Med demonstracijami se slučajno pripeije z vozom nadsvetnik in klerikalni dopisuni sedaj pišejo, da se je proti njemu demonstriralo. Namen te laži je prozoren. Klerikalci niso mogli navzlic izzivanju spraviti demonstrantov pred sodišče, skušajo na ta način provzročiti, da bi rud. ravnateljstvo preganjalo delavce, ki so se udeležili demonstracij Konji so se mogoče res ustrašili, a da so de-monstrantje spremljali nadsvetnikov voz z žvižganjem in vpitjem, pa je prav grda klerikalna laž, vredna c. kr. kateheta Oswalda, ki pa najbrže vendar ne bo mnogo koristil z njo idrijskim klerikalcem. — Proti demonstrantom izigravajo klerikalci tudi sodbo nekega češkega uradnika (ime zamolče). Če se je kdo izmed čeških uradnikov res tako izrazil, bi temu gospodu samo svetovali, naj prečita samo nekaj številk „Slovenca", pDo-moljuba" in nNaše moČiu, pa bo kmalu sprevidel, kje je sirovost doma in bo potem motril z drugega stališča protiklerikalne demonstracije v Idriji Da pa tudi na Češkem ne vladajo tako nedolžne razmere, je nam predobro znano. Saj ravno na Češkem izhaja protiklerikalno gibanje, in so pravi Cehi ponosni na to. Spominjamo se na mnogobrojne demonstracije proti klerikalcem na Češkem, a te so se vse hujše izvršile, kakor zadnje v Idriji. Prav žal nam je, da ni Oswald povedal imena tega češkega uraduika. ki zna biti Čeh a la Buohal. Zato nas pata sodba niti malo ne vznemirja. V kaki zvezi pa je idrijska že ezuiea in podržavljenje mestne realke s protiklerikalno demonstracijo, pa je znano samo olikanemu katehetu Oswaldu. Če žele klerikalci podrobnejših podatkov o obnašanju svojih pristašev v sprevodu in sicer, pa jim lahko izborno postrežemo.
Ustanovni čebelarski sbod v Br&ljinu. Podružnica c. kr. kmetijske družbe v Novem mestu je na svojem zadnjem občnem zboru sklenila, da ustanovi tudi čebelarsko podružnico. V ta namen je povabila vse okoliške čebelarje 28. t m. na ustanovni občni zbor v Bršljin. Naprosila je tudi osrednji odbor Čebelarskega društva, naj pošlje na ustanovni shod govor-
(Dalje v prilogi).
Priloga „SlcvcBsfce»E Narođn" it. 175, đne 31 julija 19D7,
nika. Osrednji odbor je poslal gosp. nadučitelja Likozarja iz Ljubljane. Shoda se je udeležilo nad 60 čebelarjev. Gosp. vodja R. Dolenc otvori shod, pozdravi vse navzoče čebelarje, kateri so se v tako obilnem številu udeležili ter predlaga, da si izbero izmed sebe predsednika današnjemu ustanovnemu shodu. Bil je enoglasno izvoljen g. vodja R. Dolenc, kateri se zahvali za izkazano mu zaupanje, pozdravi g. Likozarja kot zastopnika osrednjega odbora ter mu poda besedo. Gospod govornik je v izbornem govoru pojasnil namen in pomen čebelarskih podružnic. Podal nam je tudi mnogo nasvetov k umnemu čebelarstvu ter končno predlagal ustanovitev čebelarske podružnice za novomeško okolico. Gosp. vodja Dolenc se je zahvalil g. Likozarju, kateri se je odzval vabilu in je res tako dobro rešil prevzeto nalogo. Odgovarjal je še na nekatera stavljena vprašanja, nakar so se začeli oglašati novo pri-stopivši člani. Društvu je pristopilo 30 novih članov. Nato se je pričela volitev podružničnega odbora. Končno se še enkrat gosp. predsednik zahvali g. govorniku in s tem je bil toli in-pozanten shod zaključen. Navzoči Čebelarji iz Toplic, koji imajo že svojo podružnico, so pa naprosili g. Likozarja, da bi tudi pri njih priredil kako predavanje, kateri jim je obljubil, da prideta 2 govornika 15. avg. tja. Na svidenje torej 15. avg. v Toplicah nav Čebelarskem tečaju.
Iz Št. Petra na Krasu. Delavci, ki imajo opravilo pri nakladanju premoga na postaji v Sv. Petru, so delo ustavili, ker se jim ne dovoli zahtevani počitek.
Izlet V Trst napravi okrog 300 gojencev zveze dunajskih zavetišč za dečke in sicer od 5. do 13. avg. V Ljubljano pridejo 6. avgusta. Sprva so se mislili ustaviti za več ur tudi v Postojni, vendar se zdaj ne bodo, kakor nam poroča osrednje nadzorstvo te zveze, ker jim je okrajno glavarstvo postojnsko naznanilo, da vlada v Postojni legar in je uradni zdravnik odsvetoval tam izstop. Gojenci bodo čas, ki bi ga sicer prebili v Postojni, preživeli v Ljubljani. Natančen, program za Ljubljano še ni določen prenočili bodo gojenci v šotorih.
Pianechi v Bolcanu? Po neki
privatni vesti se baje nahaja že dolgo pogrešani vodja tukajšnje gluhonem-nice g. Pianecki v Bolcanu.
Hrvaška pesem ga je razburila. V Celju je v soboto zvečer sedelo v gostilni „Pri angelju" nekaj srbskih in hrvaških trgovskih pomočnikov, ki so bili dobre volje in tudi peli. Ta pa pride v sobo trgovec Koss, ki je enemu izmed njih raztrgal ovratnico, kajti njegova pristna nemška kri je bila razburjena vsled hrvaške pesmi. Seveda je nastal velik šunder, ki se je nadaljeval še na nlico. Nauk: ne silite v nemške gostilne, ko je slovenskih dovolj !
Pl. Vistarini pobegnil v Ameriko. Kakor poroča nP. S.u, jo ]e bivši brežiški glavar pl. Vistarini, ki je bil v preiskavi zaradi poneverjenja, pobegnil v Ameriko. Zato se je baje ustavila preiskava proti njemu.
Sokolska slavnost v Žalcu v nedeljo 4. avgusta bo krasna manifestacija sokolske in narodne misli na Spodnjem Štajerskem. Priprave se vrše v največjem slogu, dame iz Žalca in sploh cele Savinjske doline z največjo vnemo skrbe za šotore, zanimanje za slavnost je povsod veliko. Mnogo sokolskih društev je prijavilo svoj prihod in sodelovanje pri javni telovadbi. Tudi več slovenskih in hrvaških poslancev se pričakuje na slavnosti v Žalcu Opozarjamo na posebni vlak, ki vozi iz Celja v Žalec 11 15. Ponoči ob 1 vozi posebni vlak iz Žalca v Celje. Bratska društva opozarjamo, da čim najhitreje naznanijo svoj prihod v Žalec „Sokolu", prijave za obed naj se tudi najhitreje vpošljejo. — V sobotno našo številko se je vrinila pomota: pozdrav je na kolodvoru in nato pred občinsko hišo.
Spominsko   ploščo Simonu
CrrogorČiĆU postavi 1. septembra županstvo Rihenberk.
Štrajk pekov v Celovcu. Vsi pekovski pomočniki v Calovcu so ustavili delo. Zahtevajo deseturno delo z enournim odmorom, višjo plačo, popolni nedeljski počitek in praznik 1. maja. Ako mojstri sprejmejo te pogoje, bodo takoj podražili pecivo.
Tatvina v „Narodnem domu" v Trstu. 291etni delavec Franc Smrekar iz Krškega je vlomil v tobakarno v „Narodnem domuu v Trstu in odnesel ves drobiž z mize. Ko so ga prijeli, je imel petkronski denar v ustih. Ostalo pa po žepih.
Nevaren ljubimec. Luciji Peric v Trstu je njen ljubimec Filip Traendo, Lah iz Italije, grozil z odprto britvijo, ko sta se nekaj skregala. Peric je letela kričaje do policijskega inspektorata, ljubimec pa za njo. Nevarnega moža so aretirali in izročili sodišču.
Po nedolžnem obdolžen. Listi, zlasti laški, so prinesli te dni vest,
da je g. J o s i p M a k o v e o, sprevodnik državne železnice v Trstu, izvabil iz neke laške mladenke v Gorici 600 K, da ji je obetal zakon, dasi je že oženjen. Gosp. Makovec zdaj naznanja, da se vsa stvar njega nič ne tiče, ker že več let ni bil v Gorici in da tudi laškega jezika ni vešč. Mora biti kdo drugi, kije morda zlorabil njegovo ime.
Napad na zdravnika. 241etni Čevljar Humbert Ambrosio iz La-tisane pri Vidmu v Italiji, je v Trstu obiskoval tečaj bolniških strežnikov. Ker ni prestal končne skušnje in ker mu predavatelj zdravnik dr. Stenier na noben način ni hotel dovoliti po-navljalne skušnje, napadel je Ambrosio zdravnika s čevljarskim nožem na cesti in ga sunil v pleče. Rana k sreči ni nevarna. Napadaloa so zaprli.
Star pohotnei. Pri oeljskem okrožnem sodišču je bil obsojen 74-letni obČ. revež iz Slov. Gradca v trimesečno ječo, ker je spolno zlorabil dve 131etui deklici.
Objava. Naselitveni zakoni republike Chile razločujejo dve vrsti priseljencev: naselbniške koloniste in navadne priselnike. Naselbniki so oni priseljenci, katerim je chilska vlada potom potovalnih agentur v Evropi s pogodbo obljubila raznih ugodnostij n. pr. prepustitev prostranega polja, živine in poljedelskega orodja za nizko ceno in na obroke. Navadni pri-selniki pa prihajajo iz lastnega nagiba v deželo ali pa vsled poziva kakega v republiki Chile stanujočega industrij ca, posestnika ali rokodelca s posredovanjem chilskih agentur v Evropi. Prvim in drugim je ob sedanjih razmerah treba resno odsvetovati izseljevati se v Chile. Zadnjim zlasti radi tega ker je chilska vlada pred nedavnim sklenila pogodbo z nekim laškim agentom, ki nabira v prvi vrsti laške in španske naselnike za njo. Rudarske in druge delavce pa je treba svariti pred izseljevanjem tudi radi tega, ker so kakor znano chilski delavci zlobni in silno radi nasprotujejo priseljencem. Najugod-ne ši čas za izselitev v Chile so meseci od novembra pa do aprila. Natančnejša pojasnila o izseljevalnih zadevah se dobe pri chilskem konzulatu na Dunaju in pa agenturah v Hamburgu in Genui.
Živinski sejmi v Ljubljani. Deželna vlada je dovoiila v smislu sklepa obč. sveta ljubljanskega z dne 5. julija 1904, da se v Ljubljani vpeljejo živinski sejmi vsako sredo. Dosedanji letni in živinski sejmi in letni blagovni sejmi odpadejo. Ako je v sredo praznik, je sej m delavni dan po prej. Na teh živinskih sejmih se smejo prodajati sledeče živali: 1) Goveda, in sicer biki, voli, krave, drobnica in teleta; 2.) kozli, koze in kozlički; 3) koštruni, ovce in jag-njeta; 4) prašiči. Vsako prvo sredo v mesecu se smejo prodajati tudi konji.
Pijače poleti. V vroči poletni dobi je najboljša in najbolj zdrava pijača m a lin Če v sirup zmešan z vodo. Ta sirup proizvaja in oferira izborno lekarnar G. Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik in papežev dvor zalagatelj. (Glej današnji inserat !) Ta izboren preparat smo sami poskusili in ga z mirno vestjo vsakomur najtoplejše priporočamo.
Kolo ukradel je sinoči od pol desetih do pol enajstih dosedaj še neznan tat Francetu Staretu na Glin-cah št. 28, ko je imel v kuhinji mizarskega mojstra Mateja Oblaka. Kolo je sistem „Royalu in ima na zadnjem delu zapisano „Triesteu ter je vredno okoli 160 K. Tat se je, ko je prišel v kuhinjo sezul čevlje in jih tam popustil, kolo pa odpeljal.
Ptiči v kletki, ptička pa v luknji Kakor smo že včeraj poročali, je bilo gosp. Hermanu Kranzu ukradenih iz na vrtu se nahajajoče kletke 5 ptičev, in sicer 3 liščki in 2 kanarčka, v skupni vrednosti 27 K. Policija je tatova izsledila v osebah obrtnih vajencev Antona Verbiča in Ivana IIu-dečka, katera je vtaknila v luknjo, kjer bodeta poslušala mesto ptičjega petja rožljanje ključev, ukradeni ptički bodo delali pa zopet veselje svojemu gospodarju.
Nesreči. Ko se je včeraj popoldne s kolesom peljal po Poljanskem nasipu brivski pomočnik Jakob Kočevar, se mu je zagnal pod kolo nek pes, vsled česar je kolesar padel in si izpahnil levo roko. Odšel je takoj v deželno bolnico, kjer bode v kratkem okreval. — Istega dne je peljal delavec Albert Vidmar iz Ivunči-čevega dvorišča voz premoga. Predno je še prišel na cesto, ga je pritisnilo tako ob zid, da se je zgrudil na tla in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 52 Slovencev, 60 Maoedonoev in 24 JBrvatov, nazaj je prišlo pa 12 Slovencev.
Izgubljene in najdene reči Šolski učeneo Gabrijel Meiringer je izgubil prost bankovec za 10 K. — Elizabeta  Mechijeva je izgubila de-
narnico, v kateri je imela nekaj čez
3 K denarja.
„Društvena godba ljubljanska11
priredi danes v hotelu „Lloydu Sv. Petra cesta, društveni koncert za Člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 v. — Jutri se vrši kon-oert v restavraciji pri „Zlati kaplji", (Tratnik), Šv. Petra cesta. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstopnina prosta. _
* Drobne vesti. — Velik požar je uničil v Temešvaru kolodvorska skladišča državne železnice. Škode je nad pol milijona kron.
— 20 oseb je zgorelo pri požaru neke šestnadstropne hiše v Njujorku.
— Peklenski stroj se je raz-počil na pošti v Kološvaru. Dva uradnika sta oglušela, neki sluga je smrtno ranjen. Stroj je oddal na pošto neki delavee.
— Cigane morilce, ki so izvršili štirikratni roparski umor v Danošu, imajo že pod ključem. Morilci so trije mladi Cigani, med njimi je 171etui Kolomber, ki je priznal, da je izvršil na umorjeni hčerki gostilničarja Szarvasa nenravno hudodelstvo.
— Umori otrokvBerolinu Že zopet je napadel in ranil neznan mož neko deklico in sicer neko 12-letno. Zaprli so mizarja Jiihringa, ki se je hotel v ječi umoriti. Pri njem so dobili odlomljen držaj instrumenta, o katerem so izrekli zdravniki, da so vsem napadenim otrokom rane ž njim prizadete.
— Glede uvoza živine iz Ogrske na Hrvaško je ban Rako d c z a y odpravil dosedanji zadržek ter se sme živina svobodno voziti in goniti Čez mejo.
— Italijanska policija. V Napulju so orožniki naznanili drž. pravdništvu tri policijske komisarje, nekega stražmestra in več uradnikov, ki so Člani roparske kamore. Zaprti tatje so priznali, da so plen delili z uradniki ter so imeli o tem natančne zapiske.
— Zopet napad na otroka v Berolinu. Včeraj se je izvršil sedmi atentat. V neki veži je neznan mož napadel llletno Elzo Richert ter ji zadal več ran na rokah.
— 15 vojakov so obsodili na smrt zaradi zadnje zarGte proti ekvadorskemu predsedniku. Osem obsojencev so takoj ustrelili.
— Madžarski dvoboj. V nekam gozdu pri Vel. Varadinu sta se streljala drž. poslanec Holasz in časnikar Hovanvi. Hovanvije dvakrat streljal a ni zadel, docim Halasz sploh ni streljal.
— Pretepanje med zakonskimi ni vzrok za ločitev zakona. Tako je razsodilo najvišje sodišče, češ, da tepena žena nima pravice zahtevati ločitve zakona, ako je s svojim vedenjem dala povod za pretepanje.
— Krščansko-socijalni terorizem na Dunaju. Pri električni železnici na Dunaju so odpustili 26 voznikov, ker niso hoteli pristopiti h krščansko-socijalni stranki. Proskribiranih imajo še nad 300 uslužbencev. Odslovljeni so sklicali protestni shod, na katerem se je sprejela resolucija, da je boj proti klerikalcem boj na življenje in smrt za osvoboditev svobodne misli.
— Ker j e r azžalil cesarico Marijo Terezijo je bil v Korneu-burgu obsojen 581etni opekar Jilek v enomesečno ječo.
* Popra se bo letos silno malo pridelalo. Na Javi ga bo samo okoli 2400 stotov, na Sumatri pa 37 000 stotov. Iz tega sledi, da se bo najbrž tudi poper podražil.
* Italijanski izseljenci. Izseljevanje iz Italije narašča od leta do leta Leta 1905 se je izselilo iz Italije 736.331 prebivalcev, leta 1906 že 786 977, tedaj za 60 646 oseb več kot prejšnje leto. Ako se bo izseljevanje množilo v tej meri, bo kmalu nova Italija v — Južni Ameriki.
* Druga sibirska železnica.
Ruski ministrski svet je odobril načrte za drugo železnico skozi Sibirijo. Načrt se predloži tretji dumi, kakor brž se sestane. Nova proga bo šla od Omska do Bajkala in Tanhova do Karimskaje, kjer se razcepi, in sicer proti Irkutsku in proti Bajkalskem jezeru. Proga od Omska do AČinska bo imela 1132 vrst ter bo veljala 28 milijonov rubljev; od Irkutska do Bajkala in od Tanhova do Mandžurije bo merila 1235 vrst, a stroški so ^roraČunjeni na 48 milijonov rubljev.
* Parnik ubil velikega kita. Boston, Mass., i), julija. Potniki parnika Admiral Simpson, ki je dospel v Boston Lz Jamaike, so na svojem potu videli redek prizor, ko si* je velikanski kit približni pamikovemu vijaku, kalni ga je ubil   in ga skoraj
prereza! na dvoje. Kapitan Henabavp trdi, da Še nikdar ni videl toliko kitov ob ameriškem obrežju, nego te dni. O čudnem dogodku pripovedujejo, da so kita ugledali dopoldne dne 6. t. in. Morje je bilo tako mirno, ka-
kor olje in tako so vsi potniki in mornarji skoraj hkrati opazili blizu ladje velikega kita. Ko je kit ugledal parnik, se mu je takoj približal in prišel tako blizu vijaka, da ga je slednji z vso silo udaril in se zakopal v njegovo meso tako, da se ni mogel odstraniti. Ko je končno nastala luknja v kitovem truplu dovolj velika, je odletel v morje in dalj časa brizgal vodo visoko v zrak. Pri tem je z repom udaril s tako silo po parniku, da je le malo manjkalo, da niso odnehale železne plošče. Več. minut potem, ko je plul parnik že dalje, je bilo še videti, kako je kit brizgal vodo. Večkrat se je dvignil vsled bolečin iz vode in videti je bilo v njegovem hrbtu velikansko luknjo. Voda je bila na površju daleč na okrog krvava. Par minut zatem se je kit umiril, kajti bil je mrtev in njegovo truplo je mirno plavalo po vodi. Ostali kiti so takoj videli, da nekaj ni v redu in so hitro odplavali proti iztoku.
* Kaj čita nemški cesar. Cesar Viljem čita zelo malo časopisov. Redno čitajo časopise posebni uradniki, ki zanamive stvari izrezujejo ter jih pošiljajo v dvorni urad. Tu minister cesarskega dvora še vse enkrat revidira in izreze, kar se mu ne zdi pripravnega za cesarja. Cesar potem čita, kar mu dajo. Vendar pa čita nekatere časopise tudi cele. Toda to niso socijalislični »Vorwiirts«, ne klerikalna »Germania«, ne libela I ni »Beri. Tagblatt«, ne reakcionarna »Krentz/eitung«, temne monarhist ie ni »Loknlanzeiger«. In tako zve cesar za vse — javno mnenje. Neko številko »Ziikunftn«, ki je izišla v novembru, je čital cesar šele pet mesecev pozneje, ko mu je dal list njegov sin prestolonaslednik. In vendar cesar Viljem o vsem govori in vse zna. Pač ni čudno, da se čestokrat zaleti, ker ni informiran o razpoloženju javnosti.
* Junaška žena. V Newportu je obhajala nedavno 501etnico službe čuvaj ka morskega svetilnika Ida Le-\vis. S 16. letom je že opravljala težavno službo svojega očeta, ki je bil čuvaj svetilnika. Vsak dan je peljala v čolnu brata in sestro v šolo ter pri taki priliki rešila nekoč 4 otroke iz morskih valov. Po očetovi smrti so jo kot 201etno mladenko potrdili v težavni službi, ki jo še danes kot 681etna starka vestno opravlja. Za svojega bivanja v svetilniku je rešila 18 oseb iz morskih valov, med njimi v enem dnevu dva vojaka.
* Temperatura poletnih pijač. Naravno je. da rabi poleti telo mnogo več pijače, kakor druge letne čase, ker izgubi telo s potenjem mnogo potrebne mokrote. Nevarno pa je piti mnogo mrzle vode pri razgretem telesu, ker mrzla pijača čez mero raz-hladi notranje, posebno prebavno organe, vsled česar nastanejo lahko vnetja. Zaradi tega je neprevidno uživati ledene pijače (sladoled itd.) Najbolje vpliva voda, ki ima 8—10 stopinj, dočim s 15° že ne vpliva več poživljajoče ter ne ugasi žeje. Najbolja je taka, ki jo dobivamo iz studencev, ki so vsaj 3 m globoki. Pri I »ravna pijača zoper žejo poleti je tudi črna kava.
* Roparjeve šale. V trgovino nekega berolinskega optika so vlomili ponoči neznani roparji ter pokradli blaga za kakih 500 K. Svoj posel so izvršili povsem nemoteno in mirno. Z vseh pokradenih predmetov so odstranili lističe, na katerih je bila zapisana cena ter te lističe lepo skupaj zložili na mizo, da si bo lastnik takoj izračnnil, koliko ima škode. Da pa bo optičar tudi vedel, kakšen je bil vzrok za vlom, razstavili so v izlogi dobro ohranjeno, veliko denarnico, toda prazno.
* Ameriška sodba o Madžarih. Neki mladi Madžar, Szallav, je umoril v Ameriki svojo ljubico ter gn je vsled lena sodišče v Clevelandu obsodilo na smrt. Pri razpravi se je ve del morilec tako ravnodušno in cinično, da je predlagal njegov zagovornik, naj ga preiščejo na duhu. Sodnik pa se je temu predlogu najodločneje protivil, češ, da se obtoženec ne vede tako zaradi duševne bolezni, temne zato, ker madžarska pasma stoji na tako nizki stopnji izobrazbe in presvete, da Szallav ne more pojmiti, o čem se sploh razpravlja. Obsojenca bodo v Kolumbiji usmrtili z električnim strojem.
* Kako človek najhitreje brez (ruda obogati. Treba je, da izvrši na Nemškem veliko lumparijo, kakor jo je storil čevljar Voigt v znani aferi kopniškega stotnika. Mož sedi v hladnem zaporu, od vseh spoštovan in oboževan, a vsak dan mu prihajajo darovi. Posebno tek m n jejo ženske, ki so navdušene zanj. Že v prvih mesecih svoje kazni je »zaslužil« 44.000 mark, a ta vsota neprestano narašča. Neka bogata dama mu je naznanila, da ga vzame za moža, kakor brž pride iz ječe. Da mu pokaže, da ji je na stvari resno, napravila je oporoko, v kateri zapušča sleparskemu čevljarju 125.000 mark za slučaj, da bi ona poprej umrla, kakor pride on iz ječe.
* Trideset let bojni vjetniki. V
zadnji rusko-turški meji so padli Rusom v roke trije ranjeni turški vojaki iz Smirne, Col i k Husein, Mula Mehmed in Jakub Ahmed. Kmalu so pobegnili iz rostovske bolnišnice ter se klatili po gozdih. Toda kmalu so jih dobile ruske patrulje, in obsojeni so bili na pet let težkega dela v Sibiriji. Na potu v Sibirijo so zopet pobegnili, toda zopet so jih ujeli, nakar so bili obsojeni v 251etno prisilno delo na otoku Sahalinu. Petnajst let so delali ubogi Turčini v sahalinskih rudnikih, a nato jih je car pomilo-stil. Naselili so se potem v vasi Ko-Bunaj med nekim narodom, o katerem ne morejo reči ali je japonski ali kitajski. To pleme prebiva v votlih drevesih, vozi se s pasjimi sankami ter se oblači v pasje kože. Tu so živeli osem let, dokler jih niso našli Japonci ob začetku vojske z Rusijo ter jih prepeljali v Tokio, kjer so bili vsled velike rasti predmet splošnega občudovanja. Živeli so imenitno po vseh trgovinah so jim dajali, kar so potrebovali zaman. Končno so jim nabrali denarja, da so se vrnili domov. Ker pa jih nihče več poznal ni doma ter niso imeli svojih ljudi, kupil jim je sultan skupno hišo ter nakazal vsakemu 100 grošev mesečne pokojnine.
* Nemoralni župnikov pes. V nekem šlezijskem mestecu se je pripetil nedavno dogodek, ki imenitno ilustrira ultramontansko hinavšcino, V tem mestu živi toleranten katoliški duhovnik, ki spoštuje tudi liberalna načela ter je vsled tega med prebivalstvom zelo priljubljen. Seveda pri uit raniontaiicili ne, ki mu pri vsaki priliki mečejo polena pod noge Ta župnik ima krasnega psa bernhardinca. Graščak na bližnjem gradu ima psico iste pasme, in ker n i n je bilo do tega, da dobi čisto pasmo, prosil ji* župnika, naj mu posodi psa za par dni, da oplodi psico. Župnik je prošnji seveda ugodil. Za to so zvedeli župnikovi protivniki ter so ovadili ta »nemoralni« čin škofu. V par dneh dobi župnik pismo od ordinarijata, ki ga je vprašal strogo, ali ne ve, kaj se spodobi za katoliškega duhovnika in kako je mogel posoditi psa za tako »nemoralne« namene. Obenem mu je ordinarijat resno položil na srce, naj nikdar ne stori več takega pohujšanja za vernike.
:: Čuden samomorilec. V Boulon-
skena gozdu pri Parizu so našli nedavno obešenega neznanega moža. Iz pisma v njegovem žepu se je zvedelo, da je obešenec 251etni Jos. La-my. V tem pismu je pisal: »Slišal sem na dan francoskega narodnega praznika, kako so antimilitaristi klicali: Proč z armado! Dasi nisem Francoz, vendar me je srce bolelo čuvši take besede. Nočem počakati propasti Francije, zato se rajši usmrtim.«
Ljubavna drama. V Jablanici v Hercegovini sta se poročnik Nikolaj M u n t e a u in soproga komandanta Z. nadvse strastno ljubila. Ker se je njuno razmerje izvedelo, sta sklenila skupaj umreti. Poročnik je ustrelil najprej na ljubico, ki jo je smrtno ranil, nato pa končal še sebe.
Književnost
— »Ljubljanski Zvon«. Vsebina avgustovega zvezka:l. Vladimir Levstik: Noč. 2. Vojeslav Mole: Stara pesem. 3. Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa. (Dalje prih.) 4. Vladimir Levstik: Xa razpotju, o. Dr. Jos. Toniin-šek: Iz učenega in neučenega Berlina. (Dalje prih.) 6. Ktbin Kristan: Vitez Ivan. (Dalje prih.) 7. Milan Pugelj: Bil je pomladni čas. 8. Vladimir Levstik: Historija o kugi. (Konec) i). Oton Zupančič: Geslo. 10. Dr. Ivo Šorli: Klic čez vodo. (Dalje prih.) 11. Adolf Robida: Mrtve moje so oči. 12. Podlimbarski: Izlet v Krakov. 13. Milan Pugelj: Sentimentalnost. 14. Dr. Niko Županič: »Ilirija«. 15. Philetas: V mraku. 10. C. Golar: Jelar in njegov sin. 17. Književne novosti. Anton Burgar: Simon Gregorčič. — Zabavna knjižnica za slovensko mladino. — Časopis za zgodovino in narodopisje. — Oton Zupančič: Dr. Fran Ilešič: Cvieče slovenskoga pjesničtva. — Dr. Fr. Ilešič: (Dodatek urednika »Antologiji« dr. Fr. Ilešiča.) — Dr. Jos. To-minšek: Jugoslovanska biblioteka — Cankarjeve »Vinjete«. — Pavel Grošelj srednješolska izvestja leta 1907. 18. Fpodabljajoča umetnost. Iz umetniških krogov. — Razmere slovenske umetnosti in načrt za ustanovitev slovenske umetniške galerije v Ljubljani. li>. Med revijami. Dr. Jos. T.: Cankarjeva drama »Nioba«. — Dr. Jos. Tominšek: »Suvremenik«. — »La Revue Slave«. Listnica uredništva. Popravek.
— Založnik L. Sihuentner v Ljubljani nam poroča, da je Kettejeve poezije razprodal in pripravil drugo pomnoženo in ilustrovano izdajo, ki ima iziti čimprej. Knjigo je zopet uredil A. Aškerc, ki je napisal tudi obširno živi jen jepisno in knji-
ževno kritično črtico, ilustracije je izvršil slovenski umetnik M. Gaspa-ri; poleg ilustracij je priđejan tudi pesnikov portret, fotografski posnetek Ketteja na mrtvaškem odru iu faksimile rokopisu nekega njegovega soneta. Že to, da so bile Kettejeve poezije razprodane tekom par let ter da se je vsled veduega popraševanja po njih založnik odločil še za eno izdajo, nam priča zadostno, da je slovenski narod porazuinel kaj pomeni Kette v naši književnosti. Imena: Kette, Aškerc in Gaspari so nam porok, da se imamo zopet nadejati knjige, lepe v vsakem oziru; tembolj, ker nam dosedanje Sehwentnerjeve publikacije jamčijo za to, da je oskrbel tudi tej knjigi kar naj elegantne j -šo zunanjo obliko. Več o njej izprego-vorimo, kedar izide in se nam dopo-šlje v oceno.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave  pred deželnim sodiščem.
Boga in Mater božjo {e preklinjal. 27. maja je na stavbišču II. državne gimnaziie na Poljanah delal 431etni prisiljenec Juri Rogelj. Ker mu je paznik po kosilu vzel steklenico polno žganja, je že pijani Rogelj vzrojil in začel preklinjati Boga in Mater božjo. Obtoženec se je pri obravnavi izgovarjal na pijanost. Priče so potrdile, da je bil še zvečer pijan, ko je domov prišel. Rogelj je bil že 26krat kaznovan in presedel v ječi 1667 dni, ne vštevši dolgotrajnih preiskovalnih zaporov. Govori jako pametno in naredi vtisk jako inteligentnega človeka, ki je v treznem stanu najboljši Človek, kakor so vedele povedati priče. Le kadar se napije,! zabrede v kako neumnost. Rogelj je bil popolnoma oproščen.
Ugodno priliko je porabil delavec France Kavčič iz Medvedjega brda, ko je v družbi Jožefa Baje a preteklo je^en v Bukovju ponoči našel na nekih drvih nad Knezovo hišo pijanega in spečega fanta Janeza Simčiča iz Belskega. Potegnil mu je iz žepa mošnjičnk s f»0 K. Denar je deloma delil z Bajeem, estanek je zapil. Obsojen je bil na 6 mesecev ječe.
Aretaciji se je upiral Stražnik Miha Huda les v Ljubljani je dalje Časa opazoval brezposelnega trgov-skaga pomočnika Eduarda Hožiča iz Št. Lorenca pri Mariboru, ko je po trgovinah beračil. Stražnik ga je ustavil, potem ga pezval, naj gre ž njim na glavno stražnico. Na frančiškanskem mostu ga je pa hotel Hožič z dežnikom napasti, a se ni upal, ker mu je stražnik zagrozil, da bo rabil orožje. V Stritarjevih ulicah ga pa obdolženec zagrabi za bluzo, pri ruvanju se Hožič spjdtakne in pade. Na tleh ležeč je bil z nogami okoli sebe in suval z rokami proti stražniku. Ko je došla pomoč, se je posrečilo ga ukle-niti in odvesti na mestni magistrat. Ta je navzoče zmerjal z „barabamiu in jih nazivljal „pse". Obdolženec je bil že večkrat zaradi vlačuganja kaznovan in šele pred kratkim po od* gonu z Dunaja iztiran. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bo pa oddal v prisilno delavnico.
S „ceho" je UŠel. Delavec Rade Mrooš iz Gromirja pri Ogulinu doma, je prišel dne 16. rožnika t. 1. zvečer v tunelsko restavracijo na Hrušici. Mesto plačila se je z natakarico spri in odšel, ne da bi zapitek poravnal. Ko gaje na prošnjo natakarice France Binder pred restavracijo pozval, naj plača, se je Mrooš obrnil in z odprtim nožem sunil Binderja v stegno. Obsojen je bil na 6 tednov ječe.
Tatinski postopač. Šele 18 let stari Peter Gro han iz Kranja je sicer pekovski pomočnik, kateremu pa za resno delo ni mar, marveč se klati po svetu in krade, kjer more, kajti bil je že zaradi enakega delikta večkrat kaznovan. Letos meseca majnika in junija je izvršil v družbi nekega Še dosedpj neznanega tatinskega tovariša več tatvin. Tako je izmaknil na Uncu pri Antonu Rebcu dragocenosti in par zimskih čevljev v skupni vrednosti 112 K 60 v. Na Fužinah pri Oslici je vzel Janezu Gladku obleke za 36 K, na Selu Mariji Se-lak par čevljev in v Olševku Mariji C erar dva para čevljev in naglavno svilnato ruto. Zelo drzno se je vedel pri tatvini v Ustju, ko je vlomil v Seksovo hišo. Pobral je dva para Čevljev in nekaj drugih reči, potem je hotel odpreti skrinjo, v kateri je bilo 160 K gotovine, a je bil prepo-den. Ko je med potjo prodajal te ukradene reči, je prišel orožnikom v roke, katerim je rekel, da mu je ime France Hrast ar in da je doma z Opčin pri Trstu. Vzlic temu, da Gro-han večinoma svoje izvršene tatvine taji, so se mu po zaslišanih pričah povsem dokazale. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe, po prestani kazni bo pa oddan v prisilno delavnico.
Telefonsku in brzojavno norotlla
Dunaj 81, julija. Uradni list prijavlja cesarjevi Lastnoročni pismi na ministiskega predsednika B e c k a in W e k e i- 1 a v zadevi k v o t e. Ta
je do 31. decembra določena tako, kakor je bila doslej.
Dunaj, 31. julija. Danes se je razglasil sankcionirani provizorični budget do konca tekočega leta.
Karlovci 31. julija. Jutri se sni-de sib>ki cerkveni kongres. Pogreb patrijarba Brankoviea bo v ponedeljek.
Budimpešta 31. julija. Listi poročajo, da se mudi bivši minister Kri-Btoffv pri fem. Fejervarvju, kjer se ajo priprave za ustanovitev nove madžarske stranke, sestavljene iz pristašev bivše liberalne stranke in iz naprednjakov.
Rim 31. julija. Tu je bila velika manifestacija zaradi škandalov v »zavodu potolažene matere božje« v M i lanu.
Bratje Sokoli!
V petek zvečer bo ba-kljada in serenada županu
Iv. Hribarju. Želeti je , bratie, da se serenade ude
ležimo   v    kar največjem števila.   Zbirališče  v društveni telovadnici ob 8. uri zvečer.
Redovne vaje se vrše jutri, v četrtek, ob 9. uri zvečer v telovadnici. Na zdar !
Odbor ljublj. Sokola.
Uabilo na naroclo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da [jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
7s - leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6-Pol leta... n 12(— I En mesec .. „ 2a— V upravništvu prejeman na mesec K1-90. S pošiljanjem po pošli v Avstriji velja:
Vse leto .. S 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec .. „ 2-30
Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko
in druge dežele vse leto 30 K. Mg" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
Wf List se ustavlja 10. dan po potekli
naročnini brez ozira vsakemu, kdor je
ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo ..Slovenskega Naroda".
Ceneno domačo zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,MollovegaSeidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež kočo prebav jnja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekar-aar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na jUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1   IG—11
Otrok najboljša obramba proti bolezni je, razen čistosti in utrjenja, priprosta redovna prehrana, za katero si izbere pametna mati najrajša živilo, ki je naravno in ne obstoja iz kemično izpremenjenih sestavin. Nobeno živilo ne ustreza takim zahtevam bolje kakor iz čistega planinskega mleka, fino zmletega pšeničnega suhorja in sladkorja sestavljena Nestlejeva otroška moka, ki je izvrstno sredstvo proti črevesnemu in želodčnemu katarju.
O gojitvi ust so vsi zobozdravniki (Jahresbericht der osterr. Zahnarzte 96 97) soglasnega mnenja, da pripada prva vloga mehaničnemu čiščenju, in sicer najpriprav-nejše z dobro krtačico za zobe. Izplakniti usta z vodo ali ustno vodo samo ne zadošča, in še manj zadošča to za čiščenje zob in odstranitev vedno se usedajočega zobnega kamna, pravcatega vzroka zobnih bolezni. Po vseh izkusili priporoča se kot najugodnejša, najzaneslivejša in obenem najprijet-nejša metoda čiščenja uporaba zobne kreme, ki jo dobimo v tako splošno izkušenem Sargovem Kalodontu povsod. Ta zobna krema ne doseže le absolutno potrebno mehanično čiščenje zob, temveč tudi ^naj-gotovejšo desinfekcijo ust proti tvoritvi glivic it.d. in hladi obenem ustno duplino, sploh postane redovna in neizogibna potreba, kakor hitro smo se navadili nanjo.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 27. julija: Lovro KoŠir,"zasebnik. SO 1. Ililžerjeve ulice 12. Oatarelost. — Viktor Rohr-man, bančni uradnik. 26 let. Zaloška cesta 2. Vsled poškodbe po strelu.
Dne 28. julija: Ivan Klopčar, posestnik. 64 let. Vrtne ulice 8. Kap.
Dne 29. julija: Matevž Cankar, dninar. 74 1. Kadeckega cesta 11. O&tarelost.
Proti p ran a jem, luskinam in izpadanja las
deluje najboljše priznan*
Taio-cliD tinta
katera okrepčalo  lasliće, odstranjuje luake in preprečuje izpadanje las.
I Bteltlenlea z navedom 1 kron*.
Razpošilja  se  c  obratno  pošto  ne  manj kot dve steklenici.
Zaloga vtoh preizkušenih zdravil, medic. mil. medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rešljiva cesta it. I
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubil. mosta. 10 31
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za  druibo sv. Cirila  in Metoda:
Gospod Franjo Natek, c. kr. poštni oficial v Celju K 4-—, daroval g. dr. Gosak v Celju kot gost kluba »Občina Breg". — Stava med gg. Levcem, c. kr. merosodcem in Krakerjem, zasebnim uradnikom v Ljubljani K 2 —. Častita rodbina inženir Orel v Ljubljani K 10—, mesto venca na krsto umrlega g. Viktor Rohrmana. — Skupaj K 16 —. — Srčna hvala!
Za dijaško podporno društvo „Ra-dogoj" v Ljubljani: Gospod Ubald plem. Trnkoczv K 20—, mesto venca na krsto Viktorju Rohrmanu — Gosp. dr. Al. Kokalj, odvetnik v Ljubljani K 20—, mesto venca na krsto g. Viktorju Rohrmanu. — Skupaj K 40—. Lepa hva'a!
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna bank« v LJubljani13
Uradni kurzi duri. borce 31. juiya 1U07.
4*2°
4V.
49;
t 'o
4t, o,
4»/.
4* 4'
o
o/
■ i o
emisij-:1
Halolbani papiijl.
4*2V# majska renta.  .  . .
0 srebrna renta . . . svstr. kronska renta . .
m    zlata        „    . . f% ogrska kronska renta . zlata „ posojilo dež. Kranjske posojilo mesta Spljet
4V//o      - - Za,d,ar
41/i°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 .  . . 4»/, Češka dež. banka k. o.
4*i -     ž. o.
4V«*/0 zast- Plsma £al- dež-hipotečne banke . .
pešt. kom. k. o. z
10 pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč ......
prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. 1 t' , avstr. pos. za žel. p. o.
SreCke.
Srečke od L 1800'/, .  • • „    od 1. 1864 ....
9 tizske......
_    zem. kred. I
1 n . H
ogrske hip. banke "    srbske a frs. 100-
turške......
Basilika srečke .  . .
Kreditne •    .  . -
Inomoške » ...
Krakovske , ...
Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa 9 ... Ogr. „ m m • • • Rudolfove 9 ...
Salcburške , ...
Dunajske kom.   9     . .
Delnice.
Južne železnice .... Državne železnice .  . . Avstr.-ogrske bančne dcln. Avstr. kreditne banke    . . Ogrske     „ »       • •
Zivnostenske „ • ■ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . < • Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. d™>' 1 Avstr. orožr.e tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valuta.
C. kr. cekin .....
20 franki......
20 marke.......
lovercigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji ,.......
Dne 30 julija 1907.
Pšenica  za oktober BI SO If I UM
Rž „ ....    60 -  - 880
Koruza    c avgust       ,   ■ „ „  mm  19.8      • « Oves oktober    .   « *
ajf«aJSS| tf» 10 h tišje.
HeteorolosKno poročilo.
?iiin* nad morjem acc.   Srednji tračni ta** 733 0 mm.
Denar	Blag
96 95	97 15
98 30	98 50
96 90	97 10
115 20	115 40
92 60	92 70
110 40	110-61
98 90	U9 90
!C4b0	102-—
9S-36	100 85
£805	99 —
99-	100 —
96 75 i	97-25
99 25	95 60
1C2 50	103 50
98-60	99'£0
98 —	99 —
99 25	1*30 25
98 5:	9950
99 75	lUU-76
99 30	
987 R	99 76
2957S	29? 73
100 —	101 —
149 10	161 10
?49 —	263 -
14 7f	142 75
50	264 BO
T69 25	275 U5
231 -	5 37 —
94 SO	10050
182 7*.	183-75
SQ 25	22-2 .
*22 -	4?8 —
84	88--
89 50	93 60
'9 50	62*50
43-50	45J0
"6 26	28-26
67-	73 —
88 -	92 —
452 —	458' —
148-76	14975
*64-2!>	655-25
806 -	815 —
64825	649 25
762 25	7b3 26
841 -	24151
730 -	737 —
698- -	693 —
260U--	•;6io —
54126	542 25
261 -	264 -
601 -	6^4--
ise-	140 —
lim	1138
iu u	19 14
•848	23 64
»4 —	24 08
117 45	1 765
96 6*.	95 85
1*63	2i^3
IP4	5
Zahvala.
10 !  I    6 56
50 60
6R8 8 03
3 «—»	Cas opazovanja	8tanje barometra v mm	2 6 I ^ eu > B ee	Vetrovi	Nebo
30.	J. sv.	730 0	19 1	sr. Hzah.	dež
31-	7. aj.	7319	16-2	sred. vzhod	oblačno
e	L pop.	7317	20 0	ar. svzh.	pol. oblaS.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja, ki so nam ga tako vsestransko izkazovali ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga oziroma brata in svaka, gospoda
Ivana Elopčarja
hišnega posestnika
dalje za številno udeležbo pri pogrebu in za darovane vence izrekamo s tem najpresrčnejšo zahvalo.
»V Ljubljani, 30. julija 1907.
2523 Žalujoči ostali.
Rožne prevode
Iz nemščine v slovenščino
eirkoiarjev, pisem in dragih tiskoviD oskrbi ceno izvežban uradnik v tej otroki.
Naslov   v   upravništvu „S!ov Naroda".
Zahvala.
Ob prenagli i o prezgodnji bolestni izgubi našega iskreno ljubljenega, predobrega očeta odnosno tasta, starega očeta in strica, gospoda
Lovra Koširja
nam je došlo toliko dokazov odkritega in presrčnega Bočutia, da se čitimo dolžni zahvaliti vsem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu kakor tudi za lepe prekrasne darovane vence izrekamo vsem dragim prijateljem in znancem tem potom uaso najiskrenej§o zahvalo. 2&14
V Ljubljani, 30. julija ,907.
Žalujoči ostali.
Dve samski osebi iščeta za november
stanovanja
z 2 sobama in kuhinjo. 2302—2 Ponudbe   pod     samska" na upravništvo „Slov. Naroda".
„SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih izvodih po tO vin. v sledečih trafikah
Ljubljana:
Bizjak l.9   Vodmat, Bohoričeve
ulice št. 10. Blaznik L, Stari trg št. 12. Blaž M.f Dunajska cesta št. 14. Dolenc Jerica, Prešernove ul 52.
Črni vrh nad Idrijo:
Lampe Ivani trgovec.
Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec;
Dolenc F., Kolodvorske ul. št. 26. | Werli Karolina, trafikantinja
Srednja včerajšnja temperatura: 21*5° nor male 19 8°. — Padavina v mm 27 7.
Snoči po polnoči močna nevihta.
Elsner M., Kopitarjeve ulice 1 Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Guštin Lina, Šelenburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kleinstein J., Jurčičev trg št. 3. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št. 12. Kristan Iv., Resljeva cesta 24. K u stri n A., Breg št. 6. Kušar J., sv Petra cesta št. 52. Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler L, Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Stiene Ivan, Valvazorjev trg št 4. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št. 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št. 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36. Ušeničnik Fr. Židovske ul št. 1. Velkovrh A., S'.\ Jakoba trg 8. VVeinert H., južni kolodvor.
Šiška:
Franzot M., Spodnja Šiška na
kolodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški.
Kamnik: Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Fischer Oton, paviljon. Pretnar Ivan, trgovec.
Javornik (Gorenjsko): Zorč Leopold, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko):
Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica: G robote k Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru.
Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec.
Novo mesto: Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Radni:
Dermelj   Alojzij,   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logateo: Rus Jos., trgovec
Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31 Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, trgovec.
Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec.
št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant
Komen pri Nabrežinl: Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvoru.
Trbovlje: Treo Antonija, trafika, Ceije:
Miklauc Marija, trafika v
rodnem domu*. Zvezna trgovina.
Celovec. Sowa Josip, časopisni bir6 Gorica:
Bajt J„ ulica Campo Sarjto št. 43 Gabršek A., knjigotržnica Hovanski Ivan, Via Corno št. 22 Kvebelj Peter, Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Marek J., tebakarna, drž kolodvor. Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru.
Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole fi) Nabrežina:
Na kolodvoru.
Divača:
Na kolodvoru.
Trst:
Grammaticopulo Aristide, Pi-
azza Barriera veccbia (vogal
ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-
serma št 1. Može Karolina, ulica Miramare
št 1
Schimpff F., državni kolodvor. Stanič S t., ulica Molio piecole št 3.
Opatija:
Tomašič Anton, trafikant. Milic Ivana, trgovka.
Voloska: Anton Špendov, prodaja novin PulJ:
Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17.
Grado:
Gabršček, Slovanski Kiosk. Reka :
Si kič Gjuraj, trgovec, via An-
drassv št. 7. Trbojevič Gjuraj, Via del Mola Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vili. Alserstrasse št. 9.
16
MU
za mizarsko obrt sprejme takoj
Ignacij Vehar ^3
|v LJubljani, Oradaske ulice &t. 12. Proda se
Imotocikel
tvrdke Ptica s 4 HP.
Naslov pove upravništvo „Siov. 1%'aroda". 2512 l
Majhna hiša
3;i prijetoem kraja v Ljubljani se odda vsa ▼ najem ali pa tudi samo Stanovanje /> 2 sobama in knhinjo.
Več pove Ignacij Vehar, mizar, Sradaške ulice št. 12.        jih?—3
Mladega
trgovskega - - -- - - - pomočnika
s < erij«ko in železne *troke sprejme takoj FRANC PICEK, trgovec v Ribnici, Kranjsko. 2515—1
r.
Fran Dolša
2620
ne ordinira
od 1. do 15. avgusta
Meščanski hotel „Lloyfl".
Danes m vsako sredo
n
Društvene godbe za člane.
Nečlani plačajo 40 vinarjev.
K mncgobrojnemu obisku vabi
Karel Tauses,
2:21
restavrater.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „Slov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363  strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schwentnerjn,
v Ljubljani, Prešernove ulice.
Od i ilsiOTTstna*
Prva kr.tvornica klavirjev
Ljubljana
lillšerjeve ulice 5      Blizu Gradišča
Rudolf A. Warbinek
m
O
CD
< o
o
O
Priporoča  svoje  prve   vrste,  za vsa podnebja   solidno narejene planine 1 klavirje in harmonije tudi samo-igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno
in računijolnajceneje.    1706 15 Rajvaćja tvornica na jugu Avstrije.
Dvoje lil stanovanj
v solnčni legi, vsako obstoječe iz: 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo pralnice in delom
vrta, se za avgust odda na Dunajski cesti št 60. 2402-4
Fran Švigelj na Bregu
pošta Borovnica,  i&£e dobrega in Bpretnega
kurj ača.
Nastup službe 15. avgusta t. 1., plača po dogovoru. 2511—1
Bani
dobe dela z dobro plačo do novembra pri zidavi šole v Gornjem gradu.
Zglase naj se pri stavbnem podjetniku Lad Iv. Rothu, intenirju in mestnem stavbniku v Celju ali pri šolskem gradbenem vodstvu v Gornjem gradu pri Celju. 20I6
D1, Schuster
je odpotoval do 15. avgusta
+
4
higijenske,  kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni
pasovi,   pasovniki, nogavice za krčne žile in pa
-I- vsi predmeti za bolniško postrežbo -|-
Lnstna delavnico za obvezila v hiši.
Gal
TRST. Cono 4. GORICA, Corso Verdi 11.
2441—b
UM Bratouž
Sv. Jakoba nabrežje ZS
priporoča cenj. občinstvu iz mesta In z dežele kakor tudi ženinom In nevestam 206 —31
svojo ~ veliko zalogo
pohištva
po najnižjih cenah.
Skladišče
in veliko podstrehe is skladište
se da z novembrom v najem na Du-najski cesti št 12. 2023-13 Poizve  se  pri  lastniku Ivanu Matblanu starejdem.
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu električne postaje 80 oddajo V najem takoj ali za pozneje. 2449 3 Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
VhšejHfc
(belega vina) skoro  nove,  dobre in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni 2368—9
Fran Cascio
&&&&&&&&&&&&&&
Pf«I. I. jI. tti
je odpotoval 2bl7, do srede septembra.
4& v^ v^ v^^^^^^^ v^ v^^^ v^^^^^
C. in kr. intendancija 3. voja k št. 6297 1. 1907.
Aviso
zaradi zakupne oddaje sena, slame, drva in premoga, potem deloma
ovsa za v postajah
Bruck na M. Ljubno Marein			okrajnem glavarstvu v	Brucku na Muri		6.	
Judenburg				Judenburgu		7.	
Maribor Slov. Bistrica Strass				Mariboru		9.	
Celje Ptuj	septembri		vojaškem preskrbovališču	Celju		10.	
Celovec Št. Vid na Žili Volšperk	0 0 •a 0	ile pri	v	Celovcu		12.	C T3
Beljak - Jezernica	:obra	se bodo vrš		Beljaku		13.	dopol
Kotje	j* 0		občinskemu uradu v	Kotjem		16.	JE
Gradec	-a 0 0	'iiavc	vojaškem preskrbovališču v	Gradcu	CJ	17.	Gfl a> •O ,Q
Trbiž Malborget Rabi	tovitveno dot	udbene obrav	občinskemu uradu v	Trbižu		19.	gusta 1907 (
Bovec 1	1 zago	0 a.		Bovcu		20.	> od
Šmohor	tvo za		okrajnem glavarstvu v	Smohorju		22.	
Ljubljana	vojaš		vojaškemu preskrbovališču v	Ljubljani		24.	
Gorica Gradišče Ronchi	nastanjeno			Gorici		26.	
1 Kanal			občinskem uradu v	Kanalu		27.	♦
Tolmin			okrajnem g'avarstvu v	Tolminu		28.	
Trst Koper			vojaškem preskrbovališču v	Trstu		31.	
Za to obravnavo veljavne pogoje obsegajo pri gori navedenih obravnavalnih mestih razgrneni razglasi in zvezki pogojev, kateri zadnji se dobivajo zastonj pri vojaških preskrbovalnih skladiščih.
V Gradcu, julija 1907.
8 porabo vrta se oddajo za november
v Rožni dolini pri Stononlku.
2606 2
V najem se odda takoj dobro idoča
pekarila
z vso opravo vred. — Kje, pove
upravništvo „Slov. Naroda". 2491—2
Parna mlekarna u Medvodah
proda]a 2188- 9
1 , mastni (delavski) sir po K '90 I kg, Va mastni (delavski) sir po K I 10 kg, celomastni In trapistovstci sir po K I 60 I kg.
Zavoinina prosta po povzetju.
30 minut oddaljeno od mesta Maribora, z mlekarstvom,   sadovnjakom  in vino gradom,  travniki,   d ji varni   in gozdovi se zaradi smrti takoj proda.
Ponudbe pod „Herrschaf tsgut Postiach 52", Maribor. 2434-3
2508
C. in kr. intendanca 3. voja.
V trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj v pouk
Ulico ali Ift
dobrih staršev. 2476—2
Jakob Šega
Škocjan pri Mokronogu
Avstro-ogrska banka v Ljubljani ■-- —
išče za svoje bančno poslopje od 15. avgusta t. 1. zanesljivo zakonsko dvojico brez otrok kot 2500—3
hišnika.
Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prednost imajo mizarji, zidarji itd. Osebna predstava prosilcev dopoldne od 9.—11. v bančni pisarni.
5000 Kron zaslužim
plačam onemu, ki mi dokaze, da moja čudesna zbirka
600 kosov samo za fl. 250
ni priložnostni nakup in sicer: Pristna švicarska pat. sist. Roskopf žepna
ura, točno regul. in ki natančno gre, 8 3letno tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. doub e-zlata prstana (za dame in gospode); aagl pozlačena garnitura: manšetni, ovratniski in naprsni gumbi; r delni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po žrl i: prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska damska broŽa, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno usni. denarnica; par amer. butonov z i mit. žlabtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali V lase iz pristnih jutrovsk) h biserov; b indiskih Čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 350 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsahi hiši - zasronj. Vse skupaj z eleg. sist Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2'50. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja
S. UR BACH, svetovna razpošiljal niča
l4rali.o%' 59.
N. B. Kdor naroči 2 zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najtin. žepnih robcev. Za neug-jaioče denar takoj nazaj, vsak riziko tcrej izključen. 2522
V Stetinu, T. junija 1907. ?alkenwaIderstr. 23 I.
Gospod Qcibricl picccli
lekarnar v Ljubljani, Vaša 2163 6
Želodčna tinktura
je na meni napravila prav dober učinek dl M ne morem kaj, da Vam a hvaležnosti ne izrečem priznanje in povsod ne pohvalim Vaše želodčne tinkture.
J? velespoštovanjem
gospa Jflara /}ierer.
1J
SVETOVNOSLAVNI
298-45
RNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRAN GA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU!
Neutrpljiva v vsaki družini!  Dobiva se v vsaki boljši del katesni
trgovini in v vsaki kavarni.
Trgovski sotrudnik
(boljša moč) izvežban in spreten prodajalec v manufakturni in modni stroki ter zmožen štirih deželnih jezikov in trgovsko izobražen, se ponuja dobrim tvrdkam v navedeni stroki. Eventuelno gre tudi za potnika.
Blagovoljna pisma na upravništvo „Slovenskega Naroda" pod „Trgovina". 24*4-2
C. In kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
PICCOLI, Liliia
umu!
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano  odlikovan,  priporoča  nastopne preizkušene izdelke:
Mfl|Jn Ciriin    najskibneje prireien iz aromatiskih  gorskih malin, ie izredno
cm n U v o''"K; Ci8t izdelek, neprekosljive kakovosti, pomešan z vodo da priletno in žejo gaseeo pijaco. Steklenica J kg sterilizirana, velja K HM*, zaboj b 2"> steriliziranimi steklenicami, katere se ne pok*arijo, franko zavojnina i K 1 3o iz Liubljane Poptni zavoj, neto 'č kg, franko zavojnina in poštnina K 6'—. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 2t , 40 in 1 L kg. 1 kg stane 1 krono.
Tinktura za želodec
tek vzbujajoče, prebavno, in  odprtje telesa
pospešujoče   sredstvo,   i steklenica 2, vinarjev.
Naročila se točno izvrše proti
pOVZetjU, 1943 s
Železnato vino
vsebuje za slabokrvne In nervozne osebe, blede in slabotne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek.  Ena pollitrska
steklenica  2 kroni    Poštni zavoj s 3   steklenicami   K G'60 franko zaboj in poštnna.
Korbolinej Avenarius Novec (Gyps)
(od katerega imam Hamo-prodajo za Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za v^ako drugo obrt,
Use
olja in mazilo za stroje olje proti prahu
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja. 2131 n
prste
kakor tudi
priznano
najboljše
priporočam po tvorničkih cenah
K N N
N
1 Tov
ama pohištva
266--31 m
GLAS
Ljubljana, Turjaški trg
Največja zaloga
pohištva
i
•S.
za spalne In ledilne sobe, salone In gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, Ilmnatl modrool, otro&kl vozlflkl Itd.
rs,
■ I
m », ..t
5 I
l I
oc 1
Dacarja
sprejme pogodit veno društvo za uiitnino za davčni okraj Radovljica. 2498-2
Ženitna ponudba.
Dobro situiran trgovec, 40 let Star, v predmestnem kraju ljubljanskem, želi v svrho resne jfe-nitve tem potom znanja 5 dobrosrčno gospodična ali vdovo brez otrok, staro 25 do 35 let. Jma krasno posestvo in trgovino vredno nad 50.000 kron.
I Zahteva se nekoliko premoŽenja in veselje do trgovine.
Oziralo se bode samo na resne ponudbe, ako mogoče s fotografijo, katere naj se blagovolijo doposlati do 5. avgusta t. L na upravn. „Siov- Aarcda" poa .Merkur 1907'.
Stroga tajnost se vnaprej Zagotavlja. 44H5 - 3
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
B^f vs p*vi»a-Pred Škofijo 19, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4. 31
si oglejte velikansko 31
sukneno zalogo <§>
R. Mikiauc
v LJubljani, Špltalsko 30 ulice itev. 5.
O h t a n k pod ceno!
Št. 865/m. š. sv.
2530
Razpis službe.
Na mestni nemški dekliški osemrazrednici v Ljubljani je popolniti iz. praznjeno
v ■
Prošnje je vlagati po predpisani poti  do 31. avgusta t. 1. pri c. kr,
mestnem šolskem svetu ljubljanskem.
Zakasnele ali pa p manjkljivo opremljene prošnje se ne bodo upoštevale.
C. kr. mestni šolski svet v Cjubljani,
dne 26. julija 1907.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne I. maja 1907. leta.
Odhod iz Ljubljane jui. ieL:
4*58 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. se p tem br a.)
7*05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Go rica, Trst d. ž.f Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
II-40 predpoldne.   Osebni vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Trbiž. I-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 8.4-5  popoldne.   Osebni  vlak  v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35~zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v Ljubljano jut. ieL:
e.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
II50 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6-58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8- 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Rudolfovega.
11*15 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiž;: Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
6- 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. jun:
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7-IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*50 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Same
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-48 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 1059 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika 6M0 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika.
9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstn,
S~ iTl/fMfiaf T Mubljam tf vlfV Židovske ulice št. 1
puskar priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
20—31
s.K in samokresom
■
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. — Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Krnppovimi cevmi za brez-dimni smodnik.
Priporočam tudi veliko zalogo vseh
lovskih potrebščin
s»»  najnižjih cenah.
Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo.
*>oovriiki na aahtevanje zastonj in postnim goroato.
1
i
4
M pristna
goriška
in različna vina
se točijo najceneje
▼ 203—31
Goriške.
f Stari trg 13.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratneiših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nooeua druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživele in Bmrt z mai J '.'ijorimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku   petih let pravico do dividende.
BnBMMMBMBMnana^^ffi^^¥>wgg^ j^/otbmhiii i n ininiiHaMBMaE^nroimBta 'im—nrni
„S L M V IJ Ti**
m   m   m   m   vzaj e m n o zavarovalna bnnka v Pragi.   -   -   - -
Rez. fondi: 38,242.074-78 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 01,936.993 72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z meahozl mlo* aniUo-nnrodno upravo*
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop v LJubljani, cigar pisarne ao v lastnej banČnej hidi
i &tcv.
, 4
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode ceoiuje takoj in najkulantnnf. Uliva  najbo^Si   aloves, koder   pv. ilnje.
Dovoljuje   iz  čistega   dobička izdatne podpore   v   narodne   in občnokoristnt namene.
Delniška družba Združenih
Žalec in Laški trg
oro*« ivol
alltetai
izborno pivo. crno pivo Jnlvntor".
tfSST   Zalog« v Spodnji Siftki.        Telefon štev. 187.   ~Q£Q 146426 Pešiljatre na dom sprejema restaurator gosp. E. Kr tilnik ,ylfaroc!ni dom11, LJubljana, (itev. telefona 82.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to Pustoš lemiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.
4U
D0U
71
45551
61
4747