Prihodnost gledamo v miniaturi
Predsedstvo občinske konference SZDL Je v torek, 26. februarja posvetilo pozornost trem pomembnim vprašanjem: delovanju krajevnih skupnosti, dolgoro-čnemu programu občin in mesta Ljubljane do leta 2000 In pripravam na nove programe v visokem šol-stvu.
Občinska . konferenca SZDL je na podlagi obiskov in pogovorov v vseh krajev-nih skupnostih naše občine pripravila obsežno gradivo o problemih delovanja KS. Gra-divo naj bi, kot so poudarili na seji predsedstva, služilo kot podlaga za delo tako so-cialistične zveze kot pbčin-skega izvršnega sveta. Veliko je namreč takih zadev, pri ka-terih so krajani brez sodelova-iya družbenopolitičnih orga-nizacij bodisi občinske upra-ve nemočni.
Igor Lavš je opozoril, da je delovanje delegatskega siste-ma močno zaostalo, kar sicer ni nobena posebnost naše občine ampak velja za vso dr-žavo. Delegati morajo na pre-dolgih sejah razpravljati o za-devah, ki bi jih lahko mimo izpustili iz dnevnih redov. Marko Polič je v zvezi s tem vprašal, kako sploh pridejo delegati do stališč, ki jih po-tem zagovarjajo. Pred vsakim zasedanjem skupščine ne mo-remo sklicevati zbora kraja-nov. Zato bi kazalo bolj po-udariti vlogo skupščine dele-gatov v krajevnih skupnostih.
Vinko Eršte je obvestil predsedstvo, da so uspeli v vseh krajevnih skupnostih ustanoviti tako imenovane koordinacijske odbore sindi-katov. Zdaj se bodo posebej pogovorili z vsemi predsedni-ki teh odborov o njihovi vlogi in nalogah. Koordinacijski odbori imajo po mnenju Olge Vipotnik posebno vlogo na področju varovanja in ureja-nja okolja, kar je v Centru še posebno pereč problem.
Družba kot celota ni dovolj prisluhnila dejavnosti krajev-nih skupnosti, ki imajo po mnenju Nikole Krstiča med drugim tudi veliko vlogo pri organiziranju sosedske po-moči, varstvu okolja in drugih zadevah. Za ta področja bi morali izdelati poseben pro-gram dela.
Vili Pšeničny je menil, da ima združeno delo še vedno premalo povezave s krajevno skupnostjo. Zato je predlagal, naj bi o gradivu razpravljal tu-di zbor združenega dela občinske skupščine in ne sa-mo zbor krajevnih skupnosti,
kot je bilo prvotno predvi-deno.
Uvodno besedo o dolgoro-čnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 do 2000 je podal Štefan Praznik. Opozoril je, da je planirarije na tem področju zelo težko, ker nimamo niti regionalnega niti zveznega dokumenta, ki bi obravnav^i dolgoročni raz-voj. Kljub temu pa smo se v Ljubljani lotili te naloge, saj utemeljeno pričakujemo, da bomo do izdelave predloga dolgoročnega plana dobili vsaj osnutek republiškega do-kumenta in bomo lahko mo-rebitna neskladja še pravoča-sno izravnali. Po njegovem mnenju bi morali z omenje-nim dokumentom zagotoviti nemoten razmah združenega dela, učinkovito izrabo pro-stora v naši občini in hitrejšo rast družbenega proizvoda. Izdelovalci gradiva niso do-volj upoštevali predlogov in pobud, ko je tekla razprava o prvih zasnovah tega gradiva.
Marko Feguš je menil, da je gradivo v primerjavi s prejš-njim zelo izpopolnjeno in da so v njem izpuščene nekatere neuresničljive ambicije. Ven-dar pa niso v njem obdelane celovite zasnove mestnega središča. Na nekaterih podro-čjih so podane podrobne reši-tve, na nekaterih pa so samo omeryene. Osnutek plana se premalo opira na lastne sile in preveč na solidarnost in po-moč od zunaj.
Zelo nejasno je po mnenju Vida Štempiharja obdelan razvoj občine Center in vpra-šaiye je, kako naj pridemo do bolj pogumnega programa. Na področju stanovanjske gradnje se na primer oprede-ljujemo za revnejše rešitve, kar pa ni naš končni namen. Vse delamo nekako pod vti-som državnih dolgov, vendar pa lahko utemeljeno pričaku-jemo, da bo položaj leta 2000 le krenil na bolje. Sestavljalci osnutka so, kot je dejal Albin Vengust pozabili na krajevne skupnosti in na socialni raz-voj v smislu socializacije me-snih površin; slabo so obdela-li družbene vede in občino Center na sploh. Ni podana primerjava    s    predvidenim
družbenim proizvodom in ne-kako prevladuje mnenje, da bodo vsi dobili pomoč za vse, kar je planirano.
Vili Pšenifcny je opozoril na področje informatike, ki bi moralo zavzemati zlasti v občini Center vidno mesto. Nimamo prostora za širjenje težke industrije, možnosti pa se odpirajo prav na tem podr-: ročju. Borut Plavšak je opb-zoril na pomanjkJjivo obdela* no področje kultjurajin naštel vrsto slabosti, ki so našle pro-stor v osnutku. Namesto, da bi bil osnutek nekakšen dalj-nogled v prihodnost, prevla-duje vtis, kot da smo daljno-gled obrnili narobe in gleda-mo naš razvoj v miniaturi, je dejal.
Dušan Semolič je pojasnil, da je pred mestno konferenco SZDL predlog, naj bi razpra-va o osnutku Ljubljana 2000 trajala tri mesece. V tem času pa imamo priložnost marsikaj spremeniti.
Med razpravo o pripravah na nove vzgojno izobraževal-ne programe v visokem šol-stvu so opozorili, da se neka-tere visoke šole niso povezale z rastjo usmerjenega izobraže-vanja v srednjih šolah in da so nekateri programi preveč pi-sani na kožo kadrovskih mož-nosti. Zastavili so vprašanje, kdo bo spremljal reformo na visokih šolah. Tu nimamo no-benega vrhovnega organa in edini, ki je za to pristojen, je fakultetni svet. Pa tudi ta je po mnenju Marka Poliča dvomljiv, saj predstavniki družbene skupnosti nimajo nobene povezave z organi, ki so jih delegirali. Kar zadeva idejno naravnanost študija pa je menil, da zgolj marksistični predmeti ne zagotavljajo sami po sebi idejne naravnanosti študija. Če bi temu bilo tako, je menil Albin Vengust, po-tem na FSPN sploh ne bi smelo biti idejnih problemov, saj imajo največ predmetov iz marksizma.
Strokovnjaki, ki pridejo iz naše univerze, se v svetu do-bro uveljavijo, ker lahko "ra-zvijajo svoje znanje naprej, pri nas pa tega ne morejo, je dejal Levin Sebek. Peter Po-žun pa je v imenu mladih opo-zoril, da se ob načrtovanju re-form običajno ne zavedamo dovolj, da delamo z ljudmi. Mladi so vznemiijeni, ker še vedno ne vedo, pri čem so na tem področju.
N. I.