priložena od
štajerskega gospodarskega društva.
L. 1883.
28. januarja.
Stev. L
Poziv poiiijati živino na Dunajsko razstavo pitane iivine.
Ker je Ruska in Rumunska meja za živino zaperta, ni toraj pričakovati, da bi dobili pitane iivine več iz imenovanih deiel, sklenilo je Dunajsko kmetijsko društvo , imeti vsako leto razstavo
G"ane iivine na Dunaju, da bi se dala priloinoet pčevalcem iivine in iivinorejcem spoznati se, in tako loije kupčije sklepati, posebno za Dunajski iivinski terg.
Ta razstava ima za planinske deiele, posebno pa za Štajersko veliko vainost, ker nar lepii in nar boljii pitani voli, kteri so se dobili do sedaj na razstavah pitane iivine na Dunaju, bili so Štajerskega plemena, ter se pokaže pot v naše doline tistim, ki pitajo iivino na debelo, kakor pivovar-jem , žganjarjem in sladkornim fabrikantom, kjer morejo kupiti dobre živine za njihove namene.
Na ta način pokazala se bo kupčevalcem in kupcem iivine prava pot, in ni dvomiti, da bodo iskali pri nas r kratkem iivine sa pitanje ravno tako radi, kakor jo sedaj iščejo rejo.
Dunajska razstava pitane živine bo 16. do 18. marca v novozidanem mestnem šivinskem tergu za mesarsko iivino pri sv. Harksu.
K ti razstavi dopustila se bo pitana goved, pitane ovce in koštruni, in pitane svinje vsacega plemena.
Od govedi se smejo razstaviti: Teleta do 6 mescev teletice, krave , voli in biki; od ovac : Jagneta do 6 mescev, koštruni in rejne ovce od 6 do lb mescev, in posamezne ovce brez ozira na starost in spol; od svinj : Svinje do 8 mescev, čez 8 do 14 mescev in višje, in svinje, ktere so se rabile že za rejo. Naznaniti se morajo nar pozneje do 15. februarja 1883 in se naznanil» listi dob ivajo v društveni pisarni: Gras, Hofgasse st. 8.
Stalnega denarja je plačati: Od teleta, ovce ali svinje 1 fl., za šopico ovac tri skupaj 2 fl., in za odrešeno goved 4 fl. Pri železnicah prosilo se bo sa znižane tarife. Pošiljati živino na to razstavo ni le živinorejcem v lastno korist in v korist deiele, temveč tirja to čast Štsjerske deiele, ktera ne sme dopustiti kakor naj bliineja sosedina, da
bi vladale na Dunajskem iivinskem tergu druge planinske deiele in kronovine, kakor je bilo do sedaj pri vsih takih razstavah na Dunaju , in da bi se Štajerska čisto izklučila iz Dunajskega terga, akoravno je na iivinorejo nar bolj navezana.
Centralni odbor je toraj sklenil oziroma na -ažnost pošilauju iivine na Dunajsko razstavo za našo deželo, resnično opomniti vse pitalce in vse posestnike Štajerske poslati svojo živino na to razstavo na Dunaj od 16—18 marca, in pooblastil je predsedništvo društva posoditi razstavljalcem železniških stroškov do polovice od iivine, ktera se je naznanila za razstavo pri tem društvu ali prevzeti te stroške na društveno blagajnico, če prosijo razstavlalci za to, in če je iivina taka, da je posojilo ali prejem stroškov na blagajnico vgoden.
Prosimo toraj poddruinice, da pripravljajo na vsak mogoč način pitalce in posestnike po svojih okrajih, da bi poslali svojo iivino na imenovano razstavo, ter naznanili nam pitano iivino, ktero mislijo poslati na Dunaj, kolikor berzo je mogoče naj zadneje pa do 10. februarja v naši druibeni pisarni: Graz, Hofgasse Nr. 8.
Gradec, 8. januarja 1883. Cratnlai ittu Su]irikig» katUJskiga teaitra.
Nasvet iz itajerske kmetijske družbe.
(Konec.)
Reklo nam pa se b), da to ispeljati bilo bi grozno teško, če ne nemogoče. Na to pa odgovorimo i angleškim pregovorom : .Kjer je resna volja, tam se tudi dobi prava pot * Saj se ve, da čisto brez dela, truda in stroškov tega izveršiti ne moremo, to je oči vidno. Treba bilo bi imeti zapiske (registre) naznanil, kar se je odprodalo bi se moralo tam zapisati, kar se je prodalo do čistega treba bilo bi izbrisati skerbeti bi bilo, da se naznanila objavijo, in treba bilo bi tudi malega prostora, kjer bi se razstavili izgledi (muštri) v lepem redu. Pa če vse to pregledamo in pretehtamo natanjko, ta trud ni tako velik, da bi smel
nas strašiti. Kjer predstojstvo poddružnic ne more preskerbeti samo teh reči, dobil se bo gotovo z aupljiv mož, kteri bo preskerbel vse to, in kte-remu se bodo po-iljala naznanila. Stroški se povernejo, če vsak naznanovalec plača za naznanilo kaj malega, česar so gotovo nikdo ne bo branil. Prodajalni zapisniki naj bi bili taki-le:
Število nax-	C«b naznanila	Ime 1 fttano* ,Tda vanje	Tvarlne na prodaj	opombe
1»	mesec «lan		koliko norta lastnost	
	1883 jan. j 7	I. O. nova vas st. 1»	SO hI. ; koruza bi 70ki. ,1 bela d. j Kcrnata	14. jan. 10 hI. od-prodal
Priporočamo časti vrednim poddružnicam našega kmetijskega društva, pretehtati dobro in natančno ta nasvet, da bi Be izveršil, bomo j<m pomagali z vso močjo, podpirali jih bomo posebno z razglašen jem vsih tacih naznanil v našem listu „Steierische Landbote.* Mislimo, da je to sredstvo dati našim udom resničnih dobičkov, toraj se bo pomnožilo število udov na tak način, pa tudi delovanje teh društev bode močneje in koristneje od dneva do dneva.
Delovanje Štajerskega kmetijskega druitva.
Obravnava centralnega odbora. Izpisek ii zapisnika seje 4. drcembra 1882.
1.	Sklenilo se je poalati načert poseljskega reda, kterega izdal je komite, vsem poddružnicam in okrajnim odbornikom do konca mesca decembra, da bi izgovorili njihovo mnenje, in nasvetovali morda kake premembe.
2.	Komitč, kteremu je bil izročen predlog podružniee „Ostgraz", da bi se povekšala osebna varnost in varnost premoženja na kmetih po novi kazenski postavi nasvetovalo je sledeče:
a)	Naj bi se poslala prošnja visoki c. k. na-mestniji, da bi pripomogla, da se nova kazenska postava pred ko mogoče napravi, in naj se ozira pri posameznih določbah te postave posebno na nevarnosti, ktere protijo kmetovalcu, in njegovemu premoženju na kmetih.
b)	Da bi se odpravile nerodnosti pri izverše-vanji postav na kmetih, ktere nerodnosti navedla je poddružnica „Ostgrazte so najdejo v resnici na kmetih, ali da bi se vsaj pomanjšale; naj bi se zidinilo več občin v eno; svoje premoženje občinsko pa naj ohrane vsaka občina, na tak način se da delati potem za dobro organizacijo (uredbo) oskerbljevanja občin, in za boljše Btanje občinskih uradnikov in službenikov. Načerti tega prilega naj bi se navedli v pisanju, in to naj bi se poslalo poddružnicam in okrajnim odbornikom, da bi jih presodili, in morda priporočili drugih pripomočkov pri tem nerodnostimi okom.
Te komitejeve nasvete sprejel je centralni odbor.
3.	Ker je poddružnica .Feldbach* prosila da naj bi bil regionalni goveji ogled za sredno Štajersko leta 1883 v kraju Feldbach-Radgona, sklenilo se je priporočiti deželnemu odboru Feldbach za goveji ogled.
4.	Sklenilo se je prisiliti nekoga po okrajnem glavarstvu, ki je prodal premiirancga bika, da bi povernil deržavno darilo, ktero je zapadel.
5.	Živinorejski komitč je predlagal odložiti sklepanje o napravi pristav za bike tako dolgo, da se dobijo izprošena poročita od kr. Ogerskega ministerstva o tamošnjih bikovskih pristavah; ter poročeval je, narediti komitč obstoječ iz gospodov: Karol baron Berg, Karol Haupt in doktor Gustav Wilhelm , da bi posvetovali se, kako pridobiti in razdeliti koristno bikov za rejo, oziroma na napravo bikovskih pristav. Po dolgem posvetovanji, pri kterem se je posebno omenilo, da sedajna razdelitev bikov po ilražbanji je novi postavi nasprot, prosili so nazo;'ega zastopnika deželnega odbora gospoda grofa Kotulinsky-a, da bi bil nazoč pri sejah subkomitejevih. Gospod Kotulinsky privolil jim je to, ter obljubil pri deželnem odboru nasve-tovati, da bi se soklicali okrajni nadzorniki, posvetovati poročilo o tej zadevi, in izrekel je zahvalo centralnemu odboru v imenu deželnega odbora, da jo bil odbor tako radovoljno sprejel novo govedo-rejsko postavo, ter pomagal jo izveršiti.
6.	Na prošnjo poddružnice Ausseo sklenilo se je dati tiskati skočilnih zapisnikov , ter jih razdeliti poddružnicam, okrajem in občinam, če povernejo stroške, kolikor jih ima društvo za tiskanje.
7.	Sklenilo se je predloženi ra un leta 1882 dati tiskati, kakor je bila do sedaj navada, in po-terditi na ert stroškov za leto 1883.
8.	Društveni tajnik poročal je o žetvi leta 1882.
d. Program 59. občnega shoda so napravili
ter odločili, da bo shod 28. februarja 1883. Sklenili so tudi imeti prihodnje seje centralnega odbora 4. januarja in 19. februarja 1883.
10.	Štajerski deželni odbor poročal je prošnjo Graške okolice za postavo proti koruznemu červu, da bi se premislila; centralni odbor pa ne svetuje take postave.
11.	Kot skušeni v ribarstvu imenovali so se o. k. namestništvu gospodje: Predsednik baron Waschington, Alojz Werk in Friderik Mflller.
12.	V komite za nasvetovano napravo, da bi se ljudski učitelji izobraževali, voljeni so bili gospod direktor (ravnatelj) Ad. Baumgartner, tajnik Fr. Maller, deželni šolski ogleda J. Rožek, profesor Janez Schmirger in profesor doktor G. Wilhelm, in udom odbora proti toči gospoda predsednikov namestnik U. Pairhuber in K. Schnetz. Zastopnikom pri posvetovanji o društvu za kupčijo in izvoinjo mlečnih tvarin imenovan je bil gospod tajnik F. Maller.
Tertni vertalec.
Odkar se je prikazala tertna uš t Breškem okraju in nekterih sosednih Ogerskih komitatih, Štajerski posestniki vinogradov pazijo na terto bolj kakor kedaj popred , ker treba je zapaziti vsako novo naselitev groznega sovražnika koj od začetka, le na ta način je mogoče pregnati hudobo s sredstvi, ktera so znana nam do sedaj. Ta natanjčni pozor pa pokazal je novih sovražnikov in bolezni tertnih, kterih do sedaj niso poznali, ali pa komaj porajtali jih; pravijo, da jih niso zapazili nikolj popred, akoravno narejale so že več let prav občutno škodo vinogradom. O nekem tacem sovražniku vinogradnem hočemo govoriti v sledečem. Tudi ta je bil gotovo že dolgo i asa v Štajerskih vinogradih, pa do sedaj ni porajtal nanj nikdo.
Poslan sem bil spomladi preiskovati nektere vinograde v občioab Burgdorf in Ileilenstein v Savinski dolini, po kterih bile so terte večinoma čiBto posušene. da so se že bali, da se je priklatila tertna uš v te kraje. Po sreči je bilo pa to prazen strah , pa vendar narejal je merčes , kteri pa je dosti večji kakor tertna uš, to škodo. Teite so po teh krajih visoke enako drevesom, da je steblo z mnogimi koleni večkrat visoko klaftro in še čez. Tu je mnogo starega lesa. Ta stari les imel je pri posušenih tertah posebno na mestih, kjer so izražale nove terte , male luknice , kakor da bi bile prestreljene s tičjim svincom. Prav lahko sem prelomil terte na tih mestih in zapazil sem med sterženom in lubadjo votle pota, ktera so se vila okoli lesa enako polževi lupini. Takih potov je bilo ne eni terti več, pa zmirom bili so v starih tertih, nikoli ne pri enoletnih. Dobljen je bil toraj vzrok bolezni. Sok, ki prihaja iz korenin ni mogel več stopati v veje, ker zaderževala so ga ta votljina. Kdo je bil pod-kopalac , kteri je narejal ta pota in uničil na ta način toliko tert (v enem samem vinogradu pol orala (joha) velikem bilo je posušenih IliOO tert.) Izdal se je sam, ker pogosto smo ga še našli v njegovih potih, po kterih živijo mladi nasledniki čez zimo. To je okoli en četert palca (cole) velik černorujav keberček, iz družine lesnih vertačev, po nemško Rebendreher (tertni vertač) ali černi kapucinar imenovan,latinsko pa Sinoxylon muricatum.
Po južnih krajih naznanil se je že popred in marsikterikrat prav občutno. Redtenbacher piše o njem v svojih bukvah „Fauna austriaca", da je napravil leta 1849 na Tirolskem tertam mnogo škode. Škodljiv pa je tudi hrastom, in Redtenbacher pravi, da je pokvaril leta 1855 verhove 30 do 50 let starim hrastom v cesarskih gozdih pri Montoni. Na Tirolskem, kjer gojijo terte po ger-mih in „bergljah" kakor jih imenujejo, prikaže se vsako leto, pa se vendar ni naznanilo še do sedaj, da bi bil napravil veliko škode. Pretečono leto napravil je po nekterih krajih Štajerske in na Kranjskem v Mokronom večjo škodo. Na sever-
nih krajih ga še niso zapazili, zato ga tudi v nemških spisih o vinoreji nikodar ne omenije. Samo Babo ga omeni splošno v svojih bukvah „Weinbau". Bolj natanjko ga popiše prof. Eijavec v svojih bukvah : „Škodljive živali." Tertni vertač ji dolg 5—6 milimetrov in 3 milimetre širok; velik čern vrat je kroglo oblečen , in kakor z zernom posut, čern sivokosmat život ima podobo valarja, perotna krila so rujava, z velikimi pikami, zadej poševi odrezana , vsako ima zadej dolg zob in na unan-jem robu tri male gerbice. Rujava tipalnika imata po deset udov, zadnji udi so veliki in imajo troje-listni česavnik. Noge so rujave nezobnate in pe-teroudne. Spomladi se babica zaverta v les pri gerči, ali na takem mestu veje, kjer teče sok počasneje, ter se tam pari. Potem pa začne de-1 ati pot polževi lupini podoben, in leže po tem potu jajčica, iz teh zlezejo červi, kteri se wertajo stran od babičnega pota navzdol v les, do zime so ti červi izraženi, se v lesu zamešičijo in ostanejo mešički čez zimo. Marsikrat izležejo že v jeseni kebri iz mešičkov. Pri priliki preiskavanja vinogradov sem dobil te kebre samo v senčnih in hladnih vinogradih ležečih proti severu, severo-vzhodu ali severo-zapadu. Po vinogradih ležečih proti jugu, nisem našel nobenega teh merčesov, menda jim dela sok sitnosti, kteri kroži po gorkih krajih hitreje. Navadno se zapazijo poškodovanja še le spomladi, ker se pokažejo terte suhe, ter se polomijo na tistih krajih, kjer so razjedene, če jih kdo hoče pripogniti Navadno ni treba izkopovati Buhih tert, ter nasaditi drugih, ker so terte pri koreninah še zdrave, zadostuje če se odreže terta blizo tal, od koder poganja na novo, saj se ve, da take terte prihodnje dve leti ne rodijo. Porezati pa se morajo ne samo suhe terte, temveč tudi take, ktere so najdene, morajo se tedaj terte po vinogradih skerbno pregledati, če bi ne imele takih luknjic, kakor smo omenili. Vso porezane terte morajo se skerbno pobrati in sežgati, da poginejo kebri, mešički in červi, kteri so še v tertah. Ke-brov iskati pomladi, ko se parijo po tertah in jih obirati, je sicer po asno in trudapolno delo, pa naj se vendar ne opusti v tistih vinogradih, kjer Be dobi ta merčes. Ker napada ta mer. es samo star les, bilo bi svetovati, ne gojiti visocih tert podobnih drevesom , in poprijeti se niskih, ktere kebru ne dajejo stanovanja. Ravno tako bilo bi tudi že čas. razumeti, da so na Štajerskem samo topli južni kraji ugodni vinoreji, senčnati in hladni kraji bili naj bi za gozde. Jül Hansel,
deželni potovalni učitelj.
Dopisi.
Poddruinica na Vranskem. 14. septembra 1882 imela je poddruinica zbor v Letuši. v kterem pogovarjali so se o štiftengi (milodarni napravi), ktero vstanovil je nadvojvoda Janez. Poddružnica sklenila je, naj bi se razpisale štipendije po okrajnih glavarstvih, samo volili bi okrajni zastopniki ko-
vača, kteri je vreden podpore. Nasvetovali so tudi, da. bi bilo licenciranje bikov v drugem malem pristojnem kraju, če ni bilo v pervem glavnem mestu dovolj deležnikov. Sklenilo se je na dalje, da naj se opomni centralni odbor, gledati, da se prisilijo posestniki zavarovati svoje premoženje proti požaru. Zvoljeni so bili gospod baron Ljudevit Wittenbach in baron Hackellerg zastopnikom poddružnice na na 59. občnem iboru kmetijskega društva. Gospod baron Warsber^ imenovan je bil vnovič predsednikom poddružnice, ter se mu je izrekla zahvala za njegovo dosedanjo delovanje. Poddružnica je ko-nečno odobrila pritožbo gospoda Lipolda proti deželni komisiji za gruntni davek, oziroma napovik-ianje davkov po okrajih mejočih na Kranjsko, in sklenila je navedujoča dobre vzroke prositi centralni odbor, da bi poslal peticijo na merodajni kraj ter prosil pomoči.
Sevnitka poddružnica. V zboru 19. novembra 1882 govorilo se je o novem teržnem redu na Dunajskem mesarskem tergu, ter sklenilo se je vladi zahvaliti se , za ravnanje o tem obziru , in izreči np, da se vlada nebo vstraiila izpehijti svojih namenov, če se tudi njim vpirajo nekteri. Tudi društvenemu predsedništvu in centralnemu odboru so sklenili zahvaliti so za postopanje v tem obziru. Gospod doktor Äusserer poročal je o načertu vin-carskega (vinograškega) reda, in predlagal je po-terditi ga razun odločbe odpovedi in popotovanja, kteri predmeti naj bi se postavili na dnevni red v drugo polovico mesca novembra, ali pa za mesec februar, kakor so skenili odborniki spodnjo Štajerskih okrajnih zatopov. S temi predlogami zadovoljna ie bila poddružnica. Tako tudi je poter-dila poddružnica nasvet poslanih odbornikov, da zgubijo občinski posli, kteri uidejo iz službe brez postavnega vzroka drug ali tretji čete rt leta, svojo plačo za prihoden četert leta. Večina sklenila je potem , da bi se nasvetovalo pri občnem zboru, naj se potegne centralni odbor zato, da bi se pre-naredila postava od 20. septembra 1868, s ktero se je odpravilo politično dovoljenje ženitovanja, tako da bi moral plačati, kdor se hoče oženiti, in nima grunta ali druzega premoženja dokazati, nekoliko v občinsko blagajnico, kteri denar naj bi se potem odločil odseku občinskemu za uboge. Gospod župnik (fajmoštir) Walter govoril je o koristi pripravljanja olja iz bučnih pešk, iz lešnikov, maka itd. in je naznanil, da bo poročal o tem več v prihodnji seji. Udom kmetijskega društva vzeti so bili gospodična Minihreiter, gospodje Vincenc Potočin, Miha Ötarkl in Jože Wermuth Odbornikom za 59. občno zborovanje kmetijskega Štajerskega društva zvoljena sta bila odbornika predsednik poddružnice Edvard Kautschitsch in France Lenček.
Iz Slovengradeca, decembra 1882. V občje se letos sliši vesela novica, da so kmetje s svojimi žitnimi pridelki zadovoljni. Rež in pšenica donesli ste osmotero, izjemno desetero ali dvanajstero seme,
Prilaga štajerska
kar je v naših krajih prav redko. Sena smo pridelali več ko v srednih letinah, ker je bilo na mnogih travnikih ravno toliko otave, kakor sena. Krompirja pa se je pridelalo po različnih krajih prav različno, v nekterih krajih ga niso dobili skoraj čisto nič, v nekterih dovolj , v nekterih pa prav veliko. Kakoršna ravno je zemlja, in kakor-šno bilo je seme. V mokri zemlji segnil je sko-raj ves krompir, posebno domače sorte. Na bolj suhih krajih obnesel se je dobro, ja marsikrat prav dobro, posebno zgodnje Rože, Vermont, Marmont, Göhlich, in tukaj pri nas pod imenom amerikanec znani krompir. Toraj so kmetovalci, kterim je komaj moč spraviti pridelanega krompirja, drugim pa je pognil ves, da ga bodo imeli komaj za seme. Vsi tisti pa so zadovoljni, kteri so zamenjali staro seme z novimi sortami, ali pa so si kupili krompirja novih sort za seme. Ajda se je tudi prav dobro obnesla posebno po planjavi, in kjer so dobili semena iz drug:h krajev n. p. iz Koroškega. Koruza (turšica) je pak slaba, ker pokvaril je je koruzni červ polovico. Mnogo kmetovalcev sklenilo je toraj ne saditi več nekoliko let koruze, da bi prognali ji hudega sovražika. Vsa sredstva, ktera smo rabili do sedaj pokončati ga, niso has-nila nič. Kaj je toraj storiti, ali bomo saidili nadalje koruzo temu škodljivemu merčesu P Lansko leto priporočal je pisatelj teh veratic v časniku „Steierischer Landbote" saditi samo zgodnje sorte po našem kraji, toraj so jih nam nasvetovali, pa samo dve sorti obnesli ste se nekoliko, ker bile ste dozoreli že sredi mesca septembra popolnoma. Dali ste pa žalibog le sredno velike storže, tukaj smo pa ravno tako kakor povsod drugej zadovoljni samo z dobro letino. Japansko storžno proso (fe-nih), ktero je dobil pisatelj tega od Štajerskega kmetijskega društva v poskušnjo , zrastlo je prav lepo in visoko, veliko višje kakor domače, dozorelo pak je le deloma, toraj se bo po naših krajih teško vselilo. Prav dobro se je pa skazal šesto-verstni ječmen, ki nima ne res ne plev, kterega sem sejal v poskušnjo, toraj bomo prihodnje leto poskusili z večjo setvo.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	S '5 J h		2		Ječmen	S * 0		Turiica		O 1		■S
	1.	kr.	fl.	kr	fl. j kr	a.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr	fl.jkr
Celje . . .	9	_	7	32	570	3	M	6	45	5	60	6 50
Maribor . .	7	60	5	50	480	2	92	5	61	_		sl-
Ptuj ... .	9	20	7	—	7 40	6	70	6	20	_	__	6 30
Gradec . . .	7	68	5	58	496	3	43	4	59	5	40	494
Celovec . .	7	68	5	69	4|52	S	31	4	88	5	—	518
Ljubljana	8	36	5	51	460	3	_	«	88	4		
Ormot . . .	9	75	7	32	5 70	3	98	6	45	5	60	6 05
Dunaj 1 8Jj	10	20	8	—	845	9	—	8	80	8	85	-20
Pest J 3 m	9		7	15	8 80	6	10	8	55	6	82	603
kmetijska drftibs.