SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ekspedlclja v „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredniitvo je v Semeniških ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
^tev. 250.
V Ljubljani, v torek 2. novembra 1897.
Letnili XXV.
m bojišču.
Dunaj, 31. oktobra.
Huda nasprotstva, katera so v naši zbornici nniiila vsako, — kaj še plodonosno delovanje, poostrila so se v zadnjih dnevih tako zelo, da sta postal» 28. in 29. oktober svetovnoznana in pomembna v parlamentarni kroniki.
Obstrukcija že dolgo bije boj krvavi. Za vsako pogubonosno sredstvo večine poišče si manjšina pri. pravni ščit v gibčnih paragrafih sedaj veljavnega in v muogem oziru zveriženega poslovnika. Vse pre-mišljanje, vse sklepanje umnih glav, kakor jih večina šteje na izobilje, razbilo se je do sedaj ob trmoglavosti in vstrajnosti obstrukcijski.
Tako se je rebus sic stantibus vlekel boj med „majue in minus" ves oktober, zavlekla se rešitev te parlamentarne uganke in odločilna ura je kaj pozno bila. Pri zadnji seji pa smo jo slišali, tedaj ko so se spoprijeli sovražniki v taki razjarjenosti, s tako resnimi in — lahko trdimo — zadnjimi rezer-vami, da je moč in sila obeh nasprotnih si strank do cela izčrpana, da je njih najostrejše orožje popolnoma skrhano, obrabljeno.
Po razburjenih prizorih, po siloviti borbi počivajo sedaj moči, da se oddahnejo in aopet pripravijo za četrtek, in mi, stranski gledalci, oglejmo si to bojevno polje in preudarimo sedanjost in bližnjo prihodnost.
Kaj je dandanes avstrijski parlament ? — Eine Wildnis, besetzt, beherrscht von „Wolfen"! Kraj, kjer naj bi v največjem miru, v najlepši slogi delovali zastopniki vesoljne Avstrije, postal je pribežališče razljučene „zverjadi", katero je Badeni smrtno ranil z jezikovnimi naredbami, s svojo politiko sploh.
—	Njemu je prvemu omahnila njegova železna roka, da bi jo okrotil.
Večina, boreč se z njo, delovala je v zadnji seji z vsem duševnim in telesnim naporom. Odločila se je za skrajni korak in upala na gotovi uspeh, češ, potom dolgotrajnosti seje uniči, onemogoči, uduši nemški krik. Pogajanja radi Dipaulijevega predloga so brezvspešno pojenjala. Dipauli sam bližal se je večini in manjšini, pa odstopiti je moral in sile, začasno pomirjene, završčale so zopet z isto, večjo močjo po — pultih in deskah avstrijske zbornice. Tedaj pa je večina trdno sklenila, napraviti konec temu brezupnemu stanju. Zlasti Cehi so, naveličani jeduo-ličnosti in intimno zvezani z Badenijem, z&upajoč na trdno svojo pozicijo, vpeljali zadnji manever.
Kot aparat vlade in večine nastopilo je torej predsedstvo s skrajno energijo proti preteči manjšini. Cesar si Kathrein, naganjan po Badeniju, ni upal, poskusila sta Abrahamoviz in Kramtf in facit je, da sta, popolnoma obnemogla, izprevidela brezvspeš-nost svoje požrtvovalnosti. — Lecher jima je z vatle dolgim govorom vzrastel toliko čez glavo, da ga strmeč, občudujeta in si vkljub Najvišjemu priznanju medsebojno ne moreta prikriti parlamentarnega poraza.
Kako triumfuje pak manjšina ? In skoro ne brez vzroka. Ce pomislimo, kaj je učinil Lecher s svojim govorom par excellence, — to mu moramo vsi priznati, — kako je Wolf ropotal iz razgrajal,
—	dosegel je pač višek nedostojnosti in pobalinstva, tako da so mu med njo uže priporočali „živino-zdravnika" Tiirka; — izvije se še tako hudemu nasprotniku obstrukcije priznanje nje žilavosti v surovosti.
Se ve, da je dobljena zmaga le Pyrrhove vrednosti ; kajti vsaka stvar ima svoj konec in Lecher
LISTEK.
Materi na grob.
(Vseh vernih duš dan.)
Le mirno spi vseh mrtvih dan, Ljubeče matersko srce ! Naj te ne motijo zvonovi, Brneči danes nad grobovi! Saj tebi ne, saj nam zvonć.
Saj tebi ne, saj nam zvonć, Ki mrzli dihamo še zrak, Ter nas budć tako resnobni K molitvi žalostni nagrobni, Da se zamišlja duh težak.
Le mirno epi vseh mrtvih dan! Kako vršć ljudje nocoj I Od groba hodijo do groba, Ljubezni vodi jih zvestoba, Čistejša, kakor lučij soj.
Čistejša, kakor lučij soj Ljubezen tudi v meni tli Do tebe, moja porodica, Življenja mladega vodnica Podoba sladka prešlih dni.
O da rodila bi jesen Cvetic, kar jih rodi pomlad,
Na tvojo ljubljeno gomilo Položil vencev bi obilo, Razsvetlil jo, kot bajen grad.
In ko bi nežen deček bil, In ne bridko izkušen mož, Solzdn bi sklonil se nad venci, Da v solzah lučij bi plamenci Odeevali s stoterih rož.
Le sladko spi vseh mrtvih dan ! Cemu bi dramil te moj jok ! V ljubezni svoji bi jokala Celo v nebesih, ko bi znala, Da solze toči tvoj otrok.
Saj kdo bi pač na svetu vsem In kjć iu kdaj poznal tako, Kaj se godi otroku v duši, Ki sam kleči na črni ruši, Eot speča mati le pod njo ?
Vsa čutstva mi nocoj drhtć, Ko pojejo zvonovi vsi. — Nebeški mir Gospod naj da ti 1 Jaz molim naj — ti pak, o mati, Le mirno spi, le sladko spi 1 —
Anton Medved.
se menda do četrtka tudi še dovolj ne izpočije na svojih lavorikah. Prej ali slej!
Badeni, Badeni, on pa je največji revež pri celem prizoru. „Triib ist sein Tag und schon schwach der Wind, der die Wolke seiner Wiirde vom Falle abhiilt", bi rekli lahko o tem politiku. Ce sodimo po zadnjih dogodljajih in če on res ni iz železa, umakniti se mora še preje nego pojenjajo Wolf et tutti. Njega umoriti, izpodnesti mu stol ministerskega predsednika in koncem osmešiti ga, je glavni njih namen. „Dobro jutro" zavriščali so mu petek v jutro, ko se je zopet prikazal, a on se je hipoma stresnil in baš mislil: Lahko noč, moj provizorij !
Sedaj je za nekaj dni potihnilo vse. Intermezzo naj pripravi vsakega med njimi, da se še jedenkrat poskusijo, in kdo da slednjič zmaga, prinese in pove nam prihodnja seja, ki ima trajati 40 do 50 celih ur, da le uniči jednega ali drugega : Aut sprejet provizorij — aut z Bogom Badeni!	V.
Instalacija vsenčilišeiiega rektorja.
Iz Zagreba, 20. okt.
Dne 19. oktobra se je obavila svečana inštalacija novega rektorja dr. Jurija Dočkala za bodoče šolsko leto. Lani iu predlani nismo imeli te svečanosti radi poznatih dogodkov prigodom cesarskih dnij v Zagrebu; vlada ni dovolila svečanosti, ker se je mislilo, da bi se mogli dogoditi kakšni neredi in demonstracije proti tedanjemu rektorju odnosno pro-rektorju,
Zdaj se tega niso trebali nič več bati in svečanost se je izvršila zares čisto mirno in brez vsakega zanimanja od strani naših višjih oblasti in občinstva. Bes je, da so imeli k temu svečanemu činu
Vseh mrtvih dan.
Zamišljen sedim v svoji sobi. Mnog lep spomin se mi vrsti pred duševnim očesom, mnog žalen spomin in ob teh spominih mi drhti srce. Eaj bi pisal ? Žalni so danes spomini, a zajedno tudi veseli.
Zor je otvezil svoja krila. Trepetajoč je gorel poljub zlatega solnca na veličastnih, tu pa tam že snežnih gorah — poljub trepečoč, kakor poljub one blede smrti, ki ga udahne na potno čelo umirajočega. Smrten poljub, saj je solnce poljubilo danes vseh mrtvih dan.
Dolgo sem slonel ob mizi — brezčuten za vse okrožje — saj mojega duha ni bilo tu — bežal je iz mračnega mestnega zidovja, osvobodil se telesne ječe, jaz sam pa sem sedel tu brez misli, brez volje.
Tam za onimi gorami, tam v oni gorski vasici, kjer sem vžil toli dobrega od blage roke materine, od skrbnega očeta, tam plove ob teh trenotkih moj duh.
Tiho stoji selo. Praznično diha narava — saj danes je
Vseh mrtvih dan. Žalostno trepeče glas zvonov iz zvonika male cerkvice, ki stoji poleg vaškega potoka.
Okoli cerkve pa so se vlegli na ono božjo njivo, kjer si počijemo kedaj tudi mi — moji dragi.
/ u na i
pristop samo pozvani, £ tudi teb je bilo malo, kajti v malo vseučiliščno aulo se ni ljubilo nobenemu riniti ve, a velika saboreka dvorana pa, v kateri eo se vršile inštalacije, ni bila nič več v to svrho do-zvoljena. Pri naprednih narodih se ta vseučiliščna svečanost visoko ceni ter ji prisostvujejo zastopniki višjih oblastij, pa tudi inteligentni svet, saj je vender vseučilišče kot najvišji znanstveni zavod za vsak narod, a posebno še za nas v vsakem pogledu neizmerno važen. Tudi pri nas so se v poprejšnjih časih vršile inštalacije na ta način, zdaj pa je to prenehalo. Nesrečna politika je tako močno obvzela naše občinstvo vseh slojev, da misli samo na politične borbe, ne pa na resnobna vprašanja našega kulturnega življenja. To je slabo znamenje, a za nas tudi škodljivo, ker smo majhen narod. Neobhodno je potrebno, da se v tem pogledu obrne kmalu na bolje, a temu morajo pomoči višji faktorji, če se bodo sami bolj zanimali za taka kulturna vprašanja ter narodu dajali lep primer v tem pogledu.
Poročilo prorektorja prof. A. Pavića je bilo prav obširno. Omenil je vseh sprememb na vseučilišču v pretečenem letu, v katerem je podučevalo prvi semester 55 profesorjev, v drugem pa 54. — Število vseučiliSčnih dijakov se je jako pomnožilo ter jih je bilo lani vpisauih v prvem semestru 484, drugi semester pa 436. To število pa dokazuje, kako bi se moglo naše vseučilišče krasno razviti, ko ne bi radi današnjega državnega ustrojstva bil tako rekoč nemogoč vpis cislitanskih državljanov, posebno Hrvatov iz Dalmacije in Istre ter Slovencev, in pa, ko bi se odprla še medicinska fakulteta. Se jedenkrat toliko dijakov bi štelo naše vseučilišče, ko ne bi bilo teh zaprek. Prva se ne dd tako lahko odstraniti radi državnopravnega položaja kraljevine Hrvatske nasproti Avstriji, kjer se iščejo ravno tako kakor na Ogerskem vsakotere zapreke zjedinjenju vseh Hrvatov, da ne govorimo tudi Slovencev. Pač pa bi se dala odstraniti druga zapreka, namreč odpretje medicinske fakultete.
In ravno prigodom letošnje inštalacije je zasvetila iz te tmine zopet mala nada, da bi se moglo zares v tem pogledu nekaj storiti za popolnitev hrvatskega vseučilišča. Prorektor je namreč v svojem poročilu omenil, da bode vseučilišče slavilo čez dve leti petindvajsetletnih svojega obstanka in da je akade-mični senat glede tega predložil vladi v tej zadevi svoje mnenje, kako bi se ta proslava obavila. Prorektor je v svojem govoru omenil, da bi se ta pet-indvajsetletnica proslavila najdostojneje, ko bi se pri tej priložnosti oglasilo odpretje medicinske fakultete.
Senat tega ni predložil vladi, pač pa moremo sklepati po besedah prorektorja A. Pavića, ki je jeden najuplivnejih in najuglednejih privržencev današnje vlade, da morda tudi le ta ni protivna tej misli, če tudi je verojetno, da so popolnoma od-j ' i =g=
Kako praznično so nakičena danes domovanja umrlih. Glej tam v kotu pri ograji grob. Ob njem kleči mati, moja rodna mati. Baz lic jej je kanila solza na grob poln svežih cvetic, ki so tako neme in vendar govore iz srca dragega pokojnega v srce hčerino.
Pod to rušo mi počiva dobri ded in ob njem kleči moleč, solzeč — moja rodnica.
Solnce je pogledalo skozi okno v mojo sobo in vzbudil sem se iz teh tajno bolestnih spominov.
Žalno veseli, veselo-žalostni spomini. Ees 1 Koliko lepih spominov se nam vzbuja ob grobeh v ta dan, ko smo z dragimi, sedaj večno spanje spečimi žili, v prijetnem krogu.
Ti spomini I Silijo nam solze v oči — a te solze le tečejo naj, saj so blagodejne, saj nam umirijo razmučena, pretesna prsa.
Zapustil sem sobo. Na grobe sem hitel, na grobe, ki so se danes tako olepšali. Eak prizor! Nemo vre množica ljudij ob vrstah teh nemih grobov. Jesenski cvetovi, katere je osula stroga sapa, so se zamenili z novimi, svežimi. In koliko svetil 1 Luč brli pri luči, venec leži ob vencu, oseba pri osebi ob različnih grobeh.
O, le klečite, le molite Po nepozabnih vam solzite Da bode grob od boIz rosan.
Od groba do groba hodim. Glej tu je kosti Kako mi pridiguje, kako govori češ: tudi tebi pride čas. Cegava neki je? Jeli bil njen lastnik revež, bogataš, učenjak ? Kdo ve ? Tam ob grobu vidim deklico. Sirota moli solzeč se nad grobom svoje ma-
siranjem predsodki neugodnih predlanskih oktober-ekih dnij. Potreba medicinske fakultete je jača, nego so taki predsodki, pa se bržkone misli tudi v via-diuih krogih o tem vprašanju, ki je tako važno za hrvatsko vseučilišče. In to vprašanje bi se moralo tem preje rešiti, ker v gmotnem pogledu ni velikih zaprek, kajti zaklad za to fakulteko iznosi že 600000 goldinarjev. Ta zaklad bi se dal lahko povečati do jednega milijona goldinarjev, ko bi k temu doprinesla tudi zemlja, posebno pa krajiški investicijo-nalni zaklad svoj del. Posebno iz poslednjega zakladi bi se morala izločiti večja svota v to svrho, saj je namenjena tudi za znanstvene svrhe, a naj se okoristi ž njo Hrvatska, ne pa Ogerska. Hrvatski narod je zbral dosta sredstev za svoj najvišji znanstveni zavod od lastnih svojih dohodkov, zakaj ne bi v to svrho žrtvovala tudi zemlja in ta zaklad, ki sta prva pozvana, da pospešujeta napredek naroda. Ce se pomnoži zaklad na jeden milijon goldinarjev, potem se more medicinska fakulteta odpreti s samimi obrestmi od svote. Kar se pa tiče profesorjev, ni se bati, da jih ne bi dobili med našimi domačimi zdravniki, med katerimi se nahajajo izvrstni specijalisti, a razun tega imamo že jedno čisto moderno urejeno bolnico, a druga se v kratkem začne urejevati. Tedaj tudi v tem pogledu ni nobene zapreke. Vse je pripravljeno, le dobra volja vlade je potrebna in hrvatsko vseučilišče bode popolno.
Po prebranem poročilu o prošlem šolskem letu je stopil novi rektor dr. Jurij Dočkal na rektersko stolico ter bral učeno razpravo o jedinstvu človeškega rodu, ki je povstal od jednega para ljudi, pobijajo protivni nauk Darvinov. Ker ni bilo časa, da prebere vso razpravo, bral je samo povzetke, iz katerih se vidi obilna priprava znanja in velika spretnost v razpravljanju takih vprašanj.
Svoj nastopni govor je završil z željo, da dela hrvatsko vseučilišče na osnovi dokazane resnice o jedinstvu Človeškega rodu za napredek Človeštva in še posebej hrvatskega naroda v smislu krščanskih propovednih načel slobode, jednakosti in bratstva.
Naj bi se ta želja vrlega vseučiliščuega profesorja in zdaj rektorja zares uresničila ter hrvatsko vseučilišče postalo pravi razsodnik krščanske vede, katere je tako potreben tudi hrvatski narod v današnjem svojem žalostnem položaju. Le če bodo iz hrvatskega vseučilišča izhajali krščansko naobraženi možje v razne stroke državne uprave, moremo se nadejati boljših dnij za ves narod. V to ime pomozi nam Bog 1
Politični pregled,
V L j u b 1 j a n i, 2. novembra.
Jhlinisterska kriza v Avstriji. Kar se je v sedanjih polit, razmerah moralo zgoditi, to se je zgodilo v ravno minulih praznikih ; grof Badeni je vložil
tere. Pogovarja se danes z njo, saj danes je
Vseh mrtvih dan. In ti žalni vzdihi. O, ne šumi množica radovednih gledalcev, ki nisi obiskala nikakega groba, ker nimaš nobenega svojcev na tej božji njivi! Ne šumi, pravim, ter ne moti tajno-žalostne godbe, v kateri odmeva ozračje — godbe pogovarjanja s svojci. Ti pa sirota, ne solzi se 1 Upanja svit ti sije. Združila se boš kedaj z njo na veke, z ljubljeno materjo svojo.
Mati kleči ob grobu sinovem, sin, hči ob materinem, prijatelj ob grobu prijatelja, sovražnik celo poklekuje na grob bivšega sovražnika — grob ju je združil — led sovraštva se je stajal ob tem dnevu — glej, solza mu pada na grob — zlata ta solza. O, smrt je izvrsten pridigar.
Ob nekem grobu ustavim korak. Kdo leži tu ? Prijatelj moj I Vlegel se je v grob v najlepšem cvetju, najlepših nadah. O, in koliko cvetov je strtih tu, koliko vrlih mož krije ruša njive božje, mož, ki so živeli narodu svojemu. Tiho spomini. Mirujte I
Dalje me vodi korak. Glej ondi pozabljen grob brez krasu, brez sveč, brez srca, ki bi molilo nad njim, brez tihih solza ob njem. In morda ravno ti v tem grobu potrebuješ molitve, morda. Morda pa zreš blažen na to njivo božjo in Bog ti je izbrisal vse solzč.
Ubrano petje mi zadoni v uho. „Spavaj mirno ti v tem pozabljenem grobu". Kako to tajnostno objemlje dušo. Le pojte, pojte — in jaz molčim Oddonelo je petje, sveče so dogorevale po grobeh, množica se je poizgubljevala.
Bistran.
ostavko in navstala je tudi za Avstrije neisogibna ministerska kriza. Ministerski predsednik grof Badeni je sieer poprej že dvakrat podal svojo demisijo, ki pa ni bila vsprejeta. Sedaj pa najbrže temu ne bo tako, ker je grof Badeni dovolj jasno pokazal, da ne more biti kos svoji nalogi. Naročeno mu je bilo, naj spravi nagodbeni provizorij pod streho. Bes je poskušal z mnogovrstnimi sredstvi, ki so se pa vsa pokazala kot brezvspešna. Grof Badeni namreč ni hotel hoditi po isti poti, katera jedina bi ga bila dovedla iz zagate, o opravičenih zahtevah strank ni hotel slišati ničesar. Zahteval je sicer od večine, naj zlomi obstrukcijo ter omogoči delovanje parlamenta, sam pa je bil gluh in slep za predpogoje, ki so jih stavile desničaiske stranke. — V soboto zvečer se je povrnil vladar iz Budimpešte in takoj drugi dan je moral poročati kabinetni načelnik o svojem neuspehu. Potožil se je najbolj gotovo na desnico, ki ni hotela potegniti državnega voza iz globokega brezdna. Drugi dan, namreč včeraj ga je vsprejel cesar zopet v avdijenci, pri kateri priliki je podal mož z železno roko svojo ostavko. Njegovim naslednikom se imenujejo razni politični vodje, toda dosedaj še ti nikake gotovosti. Gotovo pa je, da bode rešilo sedanjo težavno nalogo, namreč nagodbeni provizorij, le tako ministerstvo, ki bo ustreglo zahtevam posamnih desničarskih strank.
Poslanca dr. Lecherja, ki je v zadnji 25 ur trajajoči seji poslanske zbornice celih dvanajst ur govoril le stenografom in s tem zavlačeval razpravo o nagodbenem provizoriju, slavi vse nemško nacijonalno in liberalno časopisje kot največjega junaka sedanje dobe. Od vseh stranij mu dohajajo brzojavne in pismene čestitke na toliko „sijajnem vspehu" ter zahvale za njegovo „brezmejno požrtvovalnost, s katero je pripomogel ideji opozicije do tako sijajne zmage." S tem pa še ni vse končano. Urednik praške „Bohemiae" Willomitzer je skoval njemu na čast daljšo pesem, , Lecher-Lied" nazvano, v kateri kuje v zvezde njegovo brezmejno „junaštvo". V takih okolnostih je prav lahko mogoče, da postavi „zatirani" nemški narod njemu ter njegovemu zvestemu oprodi spomenik še za njiju življenja ter poda poslednjemu desko v roko, ker je tako „požrtvovalno" sekundiral svojemu soboritelju Le-cherju. Tako počenjanje nemškega Miheljna se mora gabiti tudi vsem trezno mislečim Nemcem, ki spoznavajo, da se z vsakim takim dejanjem še bolj osmeši pred avstrijskimi narodi.
Potovanje grofa Goluhotvskega v Italijo zanima razne avstrijske in nemške politične kroge v obilni meri, pa tudi italijanski časniki objavljajo daljše članke, v katerih kažejo na veliko važnost sestanka v Monzi. Zakaj giof Goluhowski ne obišče italijanskega kralja v Bimu, smo pojasnili že v zadnji številki; danes nam je dodati le najno-veje vejti v tem oziru. Grof Goluhowski obišče avstrijskega zaveznika prihodnjo soboto dne 6. t. m in je v to svrho povabil kralj Umberto ministerskega predsednika Budinija in zunanjega ministra Visconti-Venosta, da bodeta prisotna važnejim razgovorom. O tem obisku piše „Italie", da je poklon italijanskemu kralju gotovo znamenje za prijateljske razmere mej Avetro-Ogersko in Italijo. „Esercito" meni, da je trozveza popolno primerna politični in vojaški legi Italije, in bi bila toraj nesmisel, spremeniti to tro-zvezo. Di je temu res tako, pravi ta list nadalje, potrjuje obisk grofa Goluhowskega. Vse večjo važnost pa pripisujejo napovedanemu obisku nemški listi. „Kreuzzeitg." pravi mej drugim, da ta obisk ne bo samo čin vljudnosti, marveč se bode pri ti priliki izustila marsikaka politično važna beseda. Berolinska „National Zeitg." pravi, da je sestanek posebno zato velike važnosti, ker se ravno sedaj v raznih italijanskih listih toliko pisari o pomenu tro-zveze in o njenem postanku. Vsako važnost pa odreka temu obisku pariški „Temps", ki pravi, da je dolžnost novega ministra pokloniti se zavezniku Avstrije.
Državni kancler knez Hohenlohe ostane vkljub raznim poročilom in zatrjevanju nemških listov. Cesar Viljem je pred svojim odhodom v Lieben-berg obiskal kneza Hohenlohe. Pogovor je trajal skoro celo uro in pri ti priliki se je poravnalo vse obstoječe nasprotje. Preporna točka, vojaško-kazenski pravni red, je sedaj s tem rešena, da se prične takoj razprava v zveznem sv«tu in državnemu zboru se predloži načrt že v bodočem zasedanju. Nasprotniki se toraj sedaj še ne bado rešili sedanjega kanclerja, akoravno bi ga mnogi radi videli povsod drugje, le ne na kanclerjevem mestu.
Novi kubanski guverner maršal Blanco je došel zadnji dan minulega meseca na svoje mesto ter takoj prevzel svoj posel. Najpreje se mu je zdelo potrebno, naznaniti prebivalstvu svoj dohod ter ga v kratkih besedah obvestiti o svojem načrtu. V posebni okrožnici pravi maršal Blanco, da ima nalog uvesti na otoku samoupravo pod pokroviteljstvom 'Španije. On je prijatelj politike velikodušja in po-zabljenosti, pri njem najdejo varstva vsi, ki so po-slušni zakonom, nasprotno bo pa najstrožje postopal z nepokornimi elementi. Včeraj je Blanco že vsprejel deputacijo avtonomistov, ki so izrazili nado, da bo z uvedbo avtonomije zasijala otoku zarija miru. Poklonile so se mu tudi razne druge deputacije, katere je vsprejel najprijazneje. Kako in kedaj se izpolnijo nade špaojske vlade in avtonomistov, to je seveda vprašanje, na katero je sedaj odgovor še nemogoč.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. novembra.
(Grof Badeni odstopil.) Brzojavno se nam z Dunaja poroča, da je grof Badeni izročil cesarju ostavko celega ministerstva ter da se mej njegovimi nasledniki v prvi vrsti imenuje knez Lobkovic. V soboto in nedeljo je bil Badoni dolgo časa v avdi-jenciji pri cesarju in konec teh razgovorov je bila ostavka Badenijeva, katere cesar še ni vsprejel. Sedaj se vladar razgovarja z raznimi veljaki o političnem položaju in ti razgovori bodo konečno določili, ali cesar vsprejme Bidenijev odstop ali ne, in koga v prvem slučaju pokliče na čelo nove vlade. Ako bo res, da za Badenijem pride deželni maršal češki Lobkovic, je to znamenje, da se bo nova vlada opirala na desnico, poskusila z njo svojo srečo in, ako bi se nt) skazala dovolj močno, da razpusti državni zbor. — Kakor pa povzamemo iz zadnjega brzojavnega poročila, je vest o Badenijevem odstopu še prezgodnja.
(Shod v Žireh) se je vršil minulo nedeljo ob zelo številni udeležbi in v vsestransko zadovoljnost. Na shodu so poročali gg. drž. poslanci dr. Krek, vodja Povše in dr. Žitnik.
(Praznik vseh vernih duš.) Včeraj popoldne je bila skoro vsa Ljubljana po vsakoletni navadi pri sv. Krištofu, kjer je bilo pokopališče zelo lepo ozalj-šano. Danes ob osmih so prevzviSeni gospod knezoškof maševali v cerkvi sv. Krištofa in potem grobe obiskali.
(Dnevni red) občinskega sveta ljubljanskega rednej seji, katt-ra bode v sredo, dne 3. novembra t. 1. ob petih popoludne v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah. I. Pred-sedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročilo o razpisu c. kr, ministerstva notranjih zadev glede priziva občinskega sveta proti odloku c. kr. deželne vlade kranjske, s katerim se je ovrgel njegov sklep, da je mandat občinskega svetnika Jos. Turka smatrati ugaslim. IV. Finančnega odseka poročila : 1. o dopisu mestnega magistrata o izvršenem 32. žrebanju mestnega loterijskega posojila; 2. o dopisu mestnega šolskega sveta v zadevi nastanitve ljudskih šol v poslopjih na Vrtači; 3. o predlogu mestnega magistrata o zadevi inštalacije električne razsvetljave v Svicariji; 4. o dopisa mestnega magistrata o zadevi potrebne poprave sv. Martina ceste ; 5. o predlogu upravnega odbora mestne hranilnice ljubljanske, tičoče se določitve obrestne mere za posojila povodom uveljavljenja zakoua o neposrednih osobnih davkih. V. Stavbenega odseka poročila : 1. o regulačuem načrtu za oni del mesta, ki leži za južnim kolodvorom ob obeh straneh Dunajske ceste ; 2. o prošnji Kranjske sUvbeue družbe za izplačanje kolavdačnega zneska pri pehotni vojašnici ; 3. o ugovoru dr. Ig. Kotnika proti stavbni določbi mestnega magistrati št. 8271 de 1897 ; 4. o ugovoru Frana Lavrenčiča, hiš. posestnika na Kongresnem trgu št. 12 proti nivelu trotoarja ob hišah na južni strani Kongresnega trga; 6. o ugovoru Oroslava Dolenca, hišnega posestnika v Wolfovih ulicah št. 10, proti magistratnemu odloku št. 33.297 de 1897; 6. o ugovoru Adolfa Hiuptmanna, hiš. posestnika na Sv. Petra cesti št. 48, proti odloku mestnega magistrata št. 29.859 de 1897 : 7. o ugovoru M. Pallusovih dedičev proti magistratnemu odloku št. 29.536 de 1897; 8. o oddaji del za podaljšanje Bleiweisove c;ste od Marija Terezije ceste na Rudolfovo železnico ; 9. o ugovoru Valentina Leskovca, hiš. posestnika v Vodmatu št. 16, proti
magistratni odločbi št. 27 948 de 1897; 10. o prošnji posest. Adolfa Kaiserja za premembo stavbene črte pri parcelah 72 in 79/1 kat. občine Gradišče. VI. Šolskega odseka poročila: 1. o prošnji učitelja Frana črnagoja na barjanski šoli za povišanje dotacije za šolski vrt; 2. o prošnji I. mestnega otročjega vrtca, da se nastavi II učna moč; 3. o prošnji vodstva nemške deške ljudske šole za napravo razne hišne oprave; 4. o prošnji šolskega odbora obrtnih nadaljevalnih šol za letne subvencije zaradi otvoritve paralelke; 5. o prošnji mestne slovenske dekliške osemrazreduice za razne poprave. VII. Odseka za olepšavo mesta poročilo o uravnavi nekaterih javnih prostorov v mestu. VIII. Vodovodnega direktorija poročila: 1. o prošnji vodstva Lichtentburnove sirotišnice za brezplačno vodo; 2. o prošnji Miroslava Orosemana, I. vodov, monterja, za podporo; 3. o prošnji Antona Kozamernika in drugov na Trnovskem pristanu št. 20 za upeliavo vode ; 4. o prošnji Petra Pavlina in Josipa Usnika za upeljavo vode po znižani ceni; 5. o prošnji Frana Pilka za upeljavo vode k posestvom ob cesti na Budoifovo železnico; 6. o upeljavi vode na Prule. IV. Obč. svet. dr. Vinka Gregoriča samostalni predlog glede uravnave stavbene črte na Besljevi cesti ob posesti mestne občine in uravnave hodnika na ravno' tej cesti do Komenskega ulic. X. Personalnega in pravnega odseka poročila : 1. o oddaji službe blagaj. asistenta; 2.o oddaji službe mag. koncipista; 3. o prošnji stavb, asistenta Cirila Kocha za uvrščenje v višji činovni razred ; 4. o prošnji mestnih delavskih nadglednikov Vinka Premka in Hinka Magistra za povišanje plače oziroma za definitivno imenovanje; 5. o prošnji mestnega vrtnarja Vaclava Heinica za priznanje pravice do petletnic. XI. Finančnega odseka poročilo : o prošnjah za podpore. XII. Regulačnega odseka poročila o raznih odkupih. — Ko bi se v jedni seji ne mogle rešiti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode seja v četrtek, dne 4. novembra t. i. ob petih popoludne.
(Repertolr slovenskega gledališča.) V četrtek 3. t. m. ponavlja se takć sijajno uspela opera „La Traviata". V soboto, 6. t. m. prvikrat „Kozarec vode", veseloigra v petih dejanjih, spisal Scribe. — Glavne uloge so v rokeh gospice Teršove, gospe Danilove in gospoda režiserja Inemanna. — Kmalu potem pride na vrsto Auberjeva opera „Fra Diavolo" in kot druga operna noviteta Verdijev „Maskaradni ples". — V drami pripravlja se nova veseloigra „Tretja hči" iz peresa ruskega pisatelja Krilova z gospico Hilbertovo v naslovni ulogi. — Dne 21. t. m. potuje slovenska naša opera v Celje. Poje se Verdijeva opera „Trubadur".
(Značilno) „Slovenski list" piše: „Delavec" se prodaja v Ljubljani v narodni knjigarni g. Z a -g o r ja n a.
(Slovenski shodi na Koroškem.) Iz C e 1 o v c a , dnć 28. okt. V zadnjem času se je vršilo več slovenskih shodov. Dnč 17. okt. je napravilo katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Ko roškem v Kotmarivesi nad Celovcem shod, ki se je obnesel na zadovoljnost vseh poslušalcev v vsakem oziru izvrstno. Shod je bil v novi, z narodnimi in cesarskimi zastavami bogato okrašeni hiši g. župana Prosekarja. Nič ni pomagalo javkanje nemške klepetulje „Freie Stimmen", ki je že dan popred svojim bralcem naznanjala, da Slovenci drugod niso mogli dobiti primernega prostora in so se morali zadovoljiti z novo hišo, katera še niti dodelana ni. Veliki in prostorni zgornji prostori bili so natlačeno polni poslušalcev. Prišli niso samo kmetje iz domače vasi, temveč tudi iz oddaljenih Borovelj, Kaplje, Hodiš in sosednjih vasij. — Okoli 3. ure popoludne otvori č. g. Jos. Rozman iz Celovca shod, predstavi c. kr. okrajnega komisarja pl. R a i -n e r j a kot zastopnika vlade in na kratko razloži pomen in namen političnega društva. Potem odda besedo g. Š t i h u , ki govori o kmetskih potrebah. — O sedanjem političnem položaju, o neplodnem početju državnega zbora in o političnih strankah je razpravljal v nad uro trajajočem govoru kaplan Rozman. Župnik iz Kaplje, č. g. J. O g r i s je govoril o občinskih volitvah. Zupan g. Prosekar je predlagal sledečo resolucijo: „1. Dnč 17. okt. na političnem shodu v Kotmarivesi zbrani slov. možje izrekamo zahvalo in zaupanje svojim poslancem v koroškem deželnem zboru, kjer so se vstrajno potegovali za naše koristi. 2. Izrekamo popolno za upanje svojemu gosp. državnemu poslancu Lam-bertu Einspieler-ju in odločno obsojamo
obstrukcijo nemšk h poslancev. 8. Smo jako veseli, da nas je prišlo pouč t kat.-pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem, in želimo, da to stori še večkrat. 4. Pozdravljamo vladni predlog o kmetskih zadrugah, ki naj se čim preje upeljejo." O kmetskih zadrugah je razpravljal gosp. Rozman, ter kmetovalcem na kratko razložil dotično vladno predlogo. Shod je napravil na udeležence najboljši utie. — V nedeljo dnć 24. okt. je imelo katoliško delavsko društvo za Prevalje svoj letni zbor pri Stoki u v farni vasi. O društvenem delovanju je poročal ter razjasnoval razne društvene zadeve marljivi društveni tajnik čg. A. Križaj. Ii poročila se je razvidelo, da se je društvo prav dobro utrdilo in da pod vodstvom sedanjega odbora prav vrlo napreduje. Dokaz temu so med drugim srditi napadi od socijaldemokratične strani. G. Kaplan Rozman iz Celovca se je v daljšem govoru bavil s socijalnimi demokrati iz zavračal njihove krive nauke o zasebroeti vere in zasebni lastnimi. Z zanimanjem so številno navzoči možje sledili izvajanjem govornikov. Isto nedeljo je zborovala Ciril-Metodova podružnica v S t. Kanci-j a n u. Govorili so o šolskih vprašanjih č. gg. d r. Martin Ehrlich in Mat. Ražun iz Pli-berka, Jož. Hribar iz Celovca, Fr. Treiber iz Velikovca. Bilo bi shodu želeti večje udeležbe. V nedeljo dnć 7. novembra zboruje naše katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Borljah ob Žili, in Ciril Metodova podružnica v Medgorjah ob Grabštanju. Podružnica za Pribloves in okolico ima svoj letni shod dnć 14. nov. v Kazazah.	— ?? —
(Koroške novice.) Humberika cesta iz Celovca v Rožno dolino je sedaj cela preložena in dogotov-ljena. O tej preložitvi se je mnogo pisalo in govorilo in zlasti kmetje so si o nji napravili svoje posebno, dobro utemeljeno mnenje, katerega ne izpodrine nobeno hvalisanje liberalnih in uradnih listov. Dne 22. oktobra se je otvoril zadnji del ceste ob Novi vasi. Koliko vrišča je bilo takrat, ko so otvar-jali prvi del ceste in odkrivali Schmidtov spomenik, in kako klaverno se je sedaj vse zvršilo. Zbralo se je nekaj gospdde iz Celovca in okolice ter nekaj kmetov, a kakor nam je pravil očividec, bilo je vse bolj podobno kakemu pogrebu, kakor pa slavnosti. G. deželni predsednik je rekel, kako ga veseli, da je mogel cesto otvoriti še pred svojim odstopom, in kolikega pomena je nova cesta za promet 1 No, bržkone naj tolaži draga in daljša nova cesta Rožane, da je — železnica preko Karavank zopet splavala po vodi.
(Iz celovške škofije.) Na župnijo Gorje je pre-zentovan č. g. Vojteh K r e j č i, provizor v Crnečah, na župnijo Zgornji Milstat č. g. Jož. G r o s, župnik v Trtfliugu.
(Petindvajsetletnico mašništva) obhajajo jutri sledeči čč. oo. iz reda sv. Frančiška: Konstantin Lazar, general dtfinitor v Kamniku; Inocencij Ko-privec, defiuitor, vodja ljudskih šol v Novemmestu; Feliks Podbregar v Nazaretu na Štajerskem.
(Rubežen na vernih duš dan.) Prosim za vsprejem nastopnih vrstic: Danes na vse zgodaj so nad mć poslali z magistrata rubežen za dolžno svoto 25 gld. državnega posojila, dasi mi je nedavno isti magistrat doposlal naznanilo finančnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 6. oktobra št. 17.318, da mi je čas za plačilo te svote podaljšan do 1. jan. prihodnjega leta. Nekoliko manj pozabljivosti bi na magistratu nič ne škodovalo, ker bi se strankam prihranile neprijetnosti, rotovžu pa blamaža.
Fran Pavšner, krojač.
(Nezgode.) V Jeličnem vrhu je padel 29. oktobra raz streho krovec Pavel Miklavčič ter kmalu nato vsled pretresenja umrl. — V Dragomelu je 22. oktobra delavec Donato Bertolli z južnih Tirol streljal dvakrat z revolverjem na svojega svaka Mih. Berganta zaradi neke terjatve. Napadalec pa ni zadel. Izročili so ga sodišču v Kamnik. — Dne 27. oktobra se je kajžar Andrej Pibernik zadušil v spalni sobi. Zvečer je bila peč zelo zakurjena in naloženo je bilo na nji več obleke. Sopar in dim, ki sta navstala vsled tega, sta provzročila, da so zjutraj ob petih našli Pibernika v hiši mrtvega.
(V Trbovljahi je prišel v nedeljo 31. m. m. pod kolesa sprevodnik vlaka in je bil takoj mrtev. Nevarna služba.
Telegrami.
Dnnaj, 2. nov. Ministerski predsednik grof Badeni je izročil cesarju ostavko celega ministerstva. Kot naslednika grofu Badeniju imenujejo kneza Jurija Lobkovica.
Dunaj, 2. novembra. Političen položaj je še vedno nejasen. Cesar je dvakrat vsprejel Badenija v avdijenciji. Vest nekaterih listov, daje grof Badeni ostavko izročil cesarju, ni resnična. Razmere so, kakor so bile pri odhodu poslancev *z Dunaja, vedno iste. Premembe se zvrše šele tedaj, ako se prihodnji četrtek vladi ne posreči ugodno rešiti predloge za začasno nagodbo. Načelniki klubov vabijo poslance, da se prihodnje prve seje vdeleže polnoštevilno.
Dunaj, 2. novembra. Zunanji minister grof Goluhovski dospe jutri iz Galicije in odpotuje v petek v Monzo.
Dunaj, 2. nov. V vseh delih monarhije se je vršila včeraj slovesna prisega vojaških novincev.
Budimpešta, 2. novembra. Delegaciji se snideta v času mej 13. in 16. novembrom.
Belgrad, 1. novembra. Sinoči je priredil kralj Aleksander na čast novemu kabinetu dvorni obed. V napitnici na novo vlado je mej drugim izražal nado, da bo novo ministerstvo krepko podpiralo njegove težnje v korist domovini in srbskemu narodu.
Carigrad, 2. novembra. Včeraj popoludne ob polu petih se je pojavil močan, tri sekunde trajajoč potres.
London, 2. nov. „Standard" poroča iz Carigrada, da je turška vlada sklenila znova opozoriti velevlasti na krečansko vprašanje ter protestovati proti podpiranju vstaških teženj od strani grške vlade.
SlrairSi m«»:
30. oktobra. Katarina Los, zvonolivarja vdova, 71 let. Earlovska testa 7, mrtvoud
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
a a 3	čas opazovanja	Stanju barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	•«■s o ; ■ •E e S A . g ■a -N t» >
30	9 zvečer	745-2	11	brezv.	megla	
31	7 zjutraj 2. popol.	745-9 744 6	-04 2-8	si. svzh. si. vzsvz.	megla	00
31	7. zvečer	745 1	16	sr. evzh.	megla	
1	7. zjutraj 2 popol.	744-5 748-8	0-2 1-4	sr. jug er. jvzh.	megla oblačno	00
1	9. zvečer	744-8	1-2	sr. sever	oblačno	
2	7. zjutraj 2. popol.	745 5 745 1	17 3-6	sr. sever sr. ssvzh.	oblačno n	0-0
; Srednja temperatura sobote 1'7°, za 5-9° zod no.malom. Srednja temperatura nedelje 1-3°, za 6-l° pod normalom. Srednja temperatura pondeljka 0 9°. za 6-2° pod noriralom
744 1-1
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša ljubljena mati, oziroma tašča, gospa
Josipina Zor
vdova c. kr. brzojavnega oficijala
po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dnć 2. novembra, ob 6. uri zjutraj, v 65. letu njene starosti mirno v Gospodu zaspala.
Truplo nepozabne pokojnice se prepelje jutri, dne 3. novembra, ob pol 5. uri popoludne, iz hiše žalosti v Igriških ulicah št. 3 na pokopališče k sv. Krištofu.
Svete maše zadušnice darovale se bodo v raznih cerkvah.
Draga rajnica se priporoča v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dn<5 2. novembra 1897.
Zvonimir Zor, dež. računski oficijal, Miroslav Zor tapetar in trgovec, sina. — Darinka Černe roj. Zor, hči. — Alojzij Trčelf, davkar, Karol Trček, kr. računski oficijal v. p., brata. — M Inku Zor roj. PleilTer, s i n a h a. — Marija PlrsclitUtz, Josipina Trček, Marija Trček, svakinje. — Matija Plrscbtlltz, svak.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Zahvala.
712 1-1
O priliki smrti in pogreba naSega preljubega in nepozabnega soproga, očeta, oziroma starega očeta, gospoda
Štefana Žužek-a
nam jo došlo veliko iskrenih izrazov blagega sožalja, ki so nas v britki izgubi toliko sočutno to-Jažili. Zahvaljujemo se tem potom vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za podaiitev vencev in za udeležbo pri pogrebu, prečastiti duhovščini župnije sv. Jakoba, častitim oo. frančiškanom in gg. bogoslovcem, si. pevskemu društvu »Ljubljana« za petje žalostink ter vsem, kateri so se nas na ta ali drug način ob žalostni uri spominjali.
V Ljubljani, dn6 1. novembra 1897.
Žalujoči ostali.
sposoben za substitucijo, oziroma zanesljiv, v \seh notarskih opravilih izvežbau	741 3—1
notarski uradnik,
se sprejme takoj. P.ača po dogovoru. — Ponudbe notarju A. Rudesch-u v Radovljici.
Dragotin Pečenko,
mizarski mojster v Ljubljani, Rimska cesta 10,
uljudno naznanja prečast. duhovščini in slav. občinstvu, da je pričel samostojno izvrševati	572 20—10
mizarski obrt.
Ob jednem se priporoča najtopleje v naročila na vsakovrstna
stavbinska in pohištvena mizarska dela,
katera bode izvrševal povsem natančno iz dobro osušenega mehkega in trdega lesa po dobremu delu primerni ceni.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828)
p i* o <1 a. j a
domača in inozemska olim olja.
w
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani. cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacega blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 20
«s-
Ksr

Krčmarji in zasebniki, kateri žele kupiti
pristna, naravna vina,
obrnejo naj se do	677 15 — 8
Pavla Hponza
v Rovinju v Istri,
kateri da popolno jamstvo za pristnost njegovih vin. — Na želio vpošlje vzoroe belega in „moso&to rosa", terana in belega Isterskega vina.
ДГ Preč. duhovščino še posebej opozarja na svoja naravna pristna vina za uporabo pri daritvi sv. maše.
Ker otvorim tekom budečt-ga meseca svo;o novo kavarno in restavracijo v Philipip-jevem dvorcu v Špitalskih ulicah št. 9, koder mi prostori ne dopuščajo, nadalje voditi
zaloge vrhniškega piva,
»
odstopil sem jo s 1. novembrom t. 1. gospodu
Fr. Seunig-u.
Zshvalju;oč se svojim čestitim d. n. gostom in odjemalcem naprisrčneje, pripončim najtopleje svojega naslednika v restavraciji „Pri slonu" gospoda
Gabrijela Frolich-a
kakor tndi naslednika v zalogi vrhniškega piva gospoda Fr. Seunig-a ter prosim slavno p. n. občinstvo, da mi tudi v bodoče poveri svoje zaupanje.
Velespoštovanjem
740 1-1
YAN MAYER.
S 1. novembrom t. 1. sem prevzel od grspoda Ivana Mayer-ja
zalogo vrhniškega piva.
Zagotavljajoč najtočnejo izvršitev vsakterega naročila prosim, da se mi ista dopušiljajo v mojo pisarno na Marijinem trgu št. 2.
Velespoštovanjem
739 1-1
I I*. ^ЕТЈГ4IO-.
13 u n a j s k a 1> o
r z a.
Dne 2. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....102	gld.	25	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„	25	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......123	„	10	„
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	101	„	65	„
Ogerska zlata renta 4°/0.......122	„	05	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	95	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	949	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............353	„	40	„
London vista...........119	„	65	„
Nemški drž.bankovci za 100m. nem. drž.velj.	58	„	80	„
20 mark............11	„	75	„
20 frankov (napoleondor)............9	n	62V»„
Italijanski bankovci........45	„	15	„
C. kr. cekini......................5 „	66	„
Dne 30. oktobra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864. 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . n	„ južne železnice 3°/0 .
n	„ južne železnice 6°/„ .
n	„ dolenjskih železnic 4°/0
161 gld. — kr. 159 „ 25 „ 190 99 139 128 109 112 98
98 227 180 126
99
30
50 50 50
60 50 76
50
Kreditne srečke, 100 gld.......198	gld. 50	kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	156	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	75	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........74	,	—	„
St. Genćis srečke, 40 gld.......79	„	-	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......57	„	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	50	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	163	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3305	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	402	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	82	„	25	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	92	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....132	„	75	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	165	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................127	„	50	„
ЛкаГ Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„II K It C U
Wollzeile št. 10 Dunaj, Nlariahilferstrasse 74 B

ЛЛ"Ројавп11а"5»х& v vseh gospodarskih in finančnih stvaret
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti 2ЈГ iinložonlli glavnic.