40. štev. V Kranju, dne 3. oktobra 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarslg list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po po*ti za celo leto i K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav* n is t v o je na pristavi goep. K. Floriana v «Zvezdi >. Izhaja vsako soboto = zvečer = Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi aaj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Nedolžni žrtvi z dne 20. sept, v Ljubljani. V noči 20. septembra 1908 ustreljena Rudolf Lunder In Ivan Adamič na mrtvaškem odru v mrtvašnici pri sv. Krištofu v Ljubljani. Rudolf Lunder Ivan Adamič PODUSTEK. Politični porod slovenskega naroda. (Ivan Stanonik.) V zadnji četrtini osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja je Evropa nenavadno oživela. Na Francoskem je nastopila četa »prosvet-ljencev" in je vplivala s 3vojimi spisi na vso izobraženo Evropo. V Avstriji je poskusil cesar Jožef II. ponemčiti vse nenemške narode. Toda njegove prenagljene naprave so provzročile nezadovoljnost v najrazličnejših krogih, in njegovo delovanje je bilo prva izpodbuja pri probujanju ^nemških narodnosti v Avstriji. Med tem časom je na Francoskem pod vplivom žalostnih socijalnih razmer in zaradi delovanja „prosvetljencev" izbruhnila revolucija. Zablestel je sijajni Napoleonov genij, hotel si je podjarmiti vso Evropo, a moral je naposled sam ukiniti svojo ponosno glavo kruti usodi. Narodl-fa so se zdramili pri tej borbi. Oporo so našli v romantiki, ki je povsod zajemala svoje snovi iz slavne narodove preteklosti, negovala narodno pesem in s tem tudi umevanje narodne psihe. Romantika je zbudila narodni ponos, boljinbolj se je širila narodna zavest. Povsod so naglašali neodvisnost in individualizem posameznih narodov. Še celo evropejski vladarji so naglašali v boju zoper Napoleona v oklicih, da je vzrok vojne zasiguranje pravic, svobode in neodvisnosti vseh narodov. — Narodna ideja je res zmagala Napoleonov univerzalizem, toda evropejski vladarji se po zmagi niso več brigali za svoje obljube. Vladali so absolutno in zatirali s pomočjo raznih kongresov vsako željo po večji svobodi. Zato je med vzbujajočimi se narodi zopet zavladala nezadovoljnost, ki se je hitro večala zaradi prevelike oskosrčnosti raznih vlad. V letu 1848 je zopet prišlo do revolucije v raznih državah — tudi v Avstriji. Dobili smo parlament, a kmalo je zopet zavladal absolutizem. Ideja narodnosti pa se je v tem že tako okrepila, da se ji avstrijska vlada ni mogla več dolgo ustavljati. V tem ozračju so politično dozoreli razni narodi ; zavedli so se kulturnega pomena, ki ga ima narodna ideja. Tudi naš slovenski narod se je politično zdramil. Pri drugih narodih se je vršil j preporod hitreje, ker so imeli svoje plemstvo in ] izobraženci, ki so takoj stopili v prvo vrsto na- ! rodnih boriteljev. Po Slovenskem pa je bilo dru- ! gače. Plemstvo smo izgubili popolnoma. Tudi ' meščanstvo je bilo neslovensko. V šolah se je poučevalo samo v nemškem jeziku. Zato so se v šolah posvetni izobraženci in duhovniki navzeli nemškega duha in pozabili materinščino. Posebno hudo je bilo v sekovski vladikovini. Tam so prihajali med Slovence duhovniki iz graškega semenišča, ki niso znali v slovenskem jeziku niti najnavadnejših molitev. Kmetje so bili popolnoma odvisni od grajščakov, davki so bili naravnost neznosni. Poleg tega so vznemirjali kmete še ro-kovnjači in drugi tatovi. Poštna zveza in vsa uprava je bila silno slaba. Tak je bil položaj po Slovenskem, ko so se pojavili prvi delavci na političnem polju. Bil je Cojzov krog. Po nagovarjanju barona Žiga Cojza — ki je stal pod vplivom francoskih pro*vet-Ijencev — je začel izdajati Valentin Vodnik »Lublanske novice od vseh krajov celiga svejta". Prva številka je izšla 6. januarja 1797. Začetkoma je izhajal list dvakrat na teden, a že v drugi polovici drugega letnika je izhajal samo enkrat na teden. List je imel poučno smer; ni bil torej političen v današnjem pomenu besede. Napolnjen je bil z raznimi beležkami, ki jih dandanes beremo v predalu dnevnih novic. Toda, kdo bo bral slovenski časopis? Izobraženci potujČeni, kmetje Slovenci in Slovenke! Žrtvam 20. septembra L 1908, tako nedolžno usmrčenim in ranjenim, ae slovenski narod najlepše oddolži a tem, da prispeva v prvi vrati za oskrbo ponesrečencev, od katerih bo marsikteri pohabljen ali vsaj zelo oslabljen zapustil bolnico, potem pa ua njihove rodbine, k! so podpore potrebne. Združeni narodni odbor ae zatorej obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da ae odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno pa naši denarni zavodi, občine, korporacije i. t. d. Kot neizbrisno znamenje nase ljubezni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908 kot sve-doka smrtnega sovraštva, ki ga do nas goji na§ narodni nasprotnik, obenem kot opomin k skupnemu delu za prava natega rodu in jezika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo spomenik, dostojen stvari, za katero sta padla. Slovenci in Slovenke! Nabirajte in prispevajte, da na ta način ovekovečimo spomin na naša narodna mučenlka! Združeni narodni odbor. Prispevke, o katerih se bo polagal javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, sprejemajo jih pa tudi upravnižtva sbvenskih časopisov v Ljubljani, da jih oddajo imenovanemu odboru. II y a des jnges ... Letošnje leto je za nas Slovence zelo viharno. Vihar se je začel v Ptuju, ko so Nemci in Napol-nemci pljuvali na Slovence in Slovenke, pobijali Sipe, ugrabljali akte in klobuke, razlivali črnilo po slovenskih oblekah in krilih. Ti dogodki so provzro-čili hudo uro v Ljubljani. Tudi tu so se pobijale Sipe, nihče pa se ni dotaknil osebne varnosti Nemcev in posebno Nemk. Na to so prišli izgredi v Mariboru in Celju, kjer so se tudi pobijale Sipe. V vseh teh izgredih je nekaj »ličnosti, ali tudi važna razlika; namreč ta, da se ni nikjer drugod, kjer so izgrede provzročili Nemci, streljalo, pač pa se je to zgodilo v Ljubljani. Tu so streljali nemški vojaki na slovensko občinstvo — ubili onega dijaka in enega tiskarskega uslužbenca. Pri isti priliki je bilo sedem oseb težko in nebroj lahko ranjenih, In kaj je storila na to naša vlada. Po grozni noči dne 20. septembra se je spomnila na to, da imamo v Avstriji sodnike in državne pravdnike. Kdor je bral »komunike* dunajske vlade, izdan po ljubljanskih rabukah, je moral misliti, da je ranjki Sedelnicki zopet vstal iz groba. Niti besedice o surovostih in napadih v Ptuju, v Mariboru in Celju, niti iskrice sočutja za nedolžne žrtve. Dunajska vlada ne vidi druzega, nego razbite Sipe ljubljanske kazine, za vlado ni randaliral nihče drugi, nego ljubljanski mob, vlada kliče v akcijo policijo, orožnike in državnega pravdnika, pa ne tam, kjer so se izgredi sploh vrSili, ne v Ptuju, ne v Mariboru, ne v Celju, ampak samo v Ljubljani. Ta zopet oživeli Sedelnicki ae zgraža do duše, zanj ae je kalil javni red samo zaradi tega, ker ae je pobilo Nemcem nekaj Sip, prav nič pa mu ne moti spanja dejstvo, da sta ubita popolnoma po nedolžnem dva Slovenca in da jih je sedem težko ranjenih. Imamo sodnike. Pa samo v Ljubljani. Imamo državne pravdnike v Ljubljani, v Celju in Maribora, ali vlada je zavihtela svoj bič samo nad ljubljanskim državnim pravdnikom, državna pravdnika v C ;Iju in Mariboru spita mirno in uradujeta po načelu: kjer ni tožnika, ni sodnika. Dne 30. septembra je padla v Ljubljani prva nekrvava daritev. Vendar nemško jezero divja dalje in zahteva novih žrtev. Kadunčev slučaj je tipičen za tako naknadno justico, kakršna se vrSi sedaj v Ljubljani. Mi ne vemo, v koliko se vpošteva v ljubljanski justični palači izrek slavnega jurista, da mora biti dandanes vsak sodnik maziljen vsaj z eno kapljico socialnega olja. Prepričani pa smo in povemo na vsa usta, da bi bila dunajska ali graška policija reSila Kadunčev slučaj v lastnem delokrogu, da ga nikdar ne bi bila izročila sodišču. In če gre stvar tako naprej, bomo še večkrat doživeli, da je v Ljubljani pregrešek ali prestopek, kar je na Dunaju, Gradcu, morda celo v Galiciji in Bukovim policijski prestopek, in kar se v Olju, Mariboru in Ptuju ne kaznuje niti policijskim potom. Sedelnicki se je pojavil celo v sodni dvorani. Mi vemo, da Franc Klein presoja slovenske zadeve iz sence zvonika sv. Štefana. Stari Prade razgraja kakor zbesnela branjevka. Vso upravo in justico preveva danes strah pred nemškim furorjem. V jubilejskem letu živimo. Za našega justičnega ministra bi bila lepa in velika poteza, če bi se glede ljubljanskih izgredov dvignil nekoliko čez senco sv. Štefana, lep spomenik bi si postavil, ko bi izpregledai, da je delovanje ljubljanske justice v. sedanjih dneh podobno ropotanju mlinskih koles, ki ne meljejo žita, ampak stro kako zrno, ki ga jim slučajno donese veter; če bi izpregledai, da to postopanje ne povišuje državne avtoritete in ne pospešuje jubilejskega navdušenja. Prepričan naj bo, da bo ves slovenski narod občutil vsako obsodbo prihodnjih dni kot udarec v lastno meso in si to tudi zapomnil. Na vsem Balkanu vre, v Sand-žaku vre in po Basni straši srbska propaganda. Kranjska dežela in njeno prebivalstvo stopa pri bližajočih se zgodovinskih dogodkov vedno bolj v ospredje. V Ljubljani pa vlada zapravlja in z nogami tepta kapital, ki ga bo morda ob kratkem rabila stara Avstrija, rabila habsburška diuastija. Bili so časi, ko so se naši očetje, če so prihajali njih sinovi pohabljeni iz Milana in Verone, ali če so dobili od tam črno obrobljen list, tolažili in naSli nekak ponos v tem, da so služili ti njihovi sinovi pod Radeckijem. Ti časi so minuli. Če dunajska vlada tega ne ve, tem slabeje zanjo. Strah pred nemškim mobom v tem slučaju ni na mestu, furor teutonicus bo obstal, tudi če zaprete vse Slovence, tiste, ki so kaj zakrivili, in katerih ne boste dobili, in tiste, ki so zakrivili najmanj in katere sedaj zapirate. Zmerno kranjsko nemstvo pa mora, če ima še kaj mirne krvi, samo izprevideti, da je v njegovem interesu, da prej ko mogoče poneha ta grozna igra. Gospodarski boj, ki se šele začenja, ni šala za kranjsko nemStvo, tega boja ne bodo rešile sodne persekucije, ne ameine odredbe deželnega šolskega sveta, ne okrajni glavarji in orožniki, pač pa ga znajo poostriti. V pomirjanje dežele bi bilo želeti, da bi se obe narodnosti, da bi vse stranke obrnile do justičnega ministra s predlogom, naj se glede ljubljanskih izgrednikov justična uprava postavi na stališče, na katerem jo je vedao najti, če kak visok dostojanstvenik koga v dvoboju ustreli.. . _Gospodarski del. b □ □□ □ □ Na Jubilejno sadno ln grozdno razstavo I V soboto, 3. oktobra se o tvori ob 11. dopoldne sadna in grozdna razstava, ki jo priredi novomeška kmetijska podružnica v prostorih kmetijske šole na Grmu. Ta razstava, ki bo trajala 3 dni, ima za naše razmere tako važen pomen, da ie želeti najmnogo-številnejše udeležbe vseh, ki se zanimajo za napredek naše sadjereje in še posebej za napredek in razvoj naše sadne trgovine. Razstava ima pred vsem namen sadnega semnja in sicer za namizno sadje. Zato se bo razstavljeno sadje prodajalo na drobno in na debelo. Razstava bo na ta način nudila vsakemu najugodnejšo priliko za nakup lepega in dobrega sadja. Opozorimo na to zlasti vse sadne trgovce, pa tudi vse druge interesente, ki želijo kupiti kaj sadja za zimo. Razstava ima biti pa tudi poučna in ima pokazati našim sadjerejcem, kako je treba dandanes namizno sadje pravilno vkladati in razpošiljati, da se ustreže vsem zahtevam sadne trgovine. Na razstavi bo videti sadje vloženo v zebojčke, košare, večje in manjše zaboje in v sadne sodčeke. Razstava nam ima pa tudi še marsikaj druzega pokazati, ker je važno za napredek naše sadjereje. Na razstavi so imamo prepričati, za koliko smo v sadjereji napredovali v zidnjih 20 letih, dalje, kako se sponašajo novo priporočene sadne vrste in koliko so vredne za povzdigo dolenjskega sadjarstva. Da se to vprašanje pojasni na vse strani, se priredi povodom razstave tudi sadjarski tečaj, ki se vrši v nedeljo 4. oktobra in pri katerem se bo obravnalo tudi o vprašanju, kako bi bilo združenim potom izkoriščati in prodajati sadje. Kmetijska podružnica je storila vse, da bo razstava ustregla svojemu namenu. Sedaj je na nas ležeče, da jo pridno obiskujemo in da pokupimo razstavljeno sadje in grozdje. Želeti je pa tudi mnogoštevilne udeležbe pri sadjarskem tečaju i „Kdor Jemlje mladini materni Jezik, Ji krade razum ln življenje in oropa narod časti in pravice." Tako Je dejal veliki nemški pesnik Herder. revni. Razven tega navadni ljudje večinoma niti citati niso znali, ker se niso v nemških šolah nič naučili. Ni se torej čuditi, da Vodnikove .Novice" niso našle niti naročnikov, niti dopisnikov. Vodnik pripoveduje sam z nekako ironijo o .Novicah": Pretekla bo zima, Zastonje nas išče, Nobeden nas nima, Ko jaz in bukvišče. Kako mu je bilo pri srcu zaradi teh neuspehov, je povedal sam v predgovoru .Novic" za 1. 1898: Da b' zlomil si glivo, Kaj voščit ne vem, Lan* Uačil sem travo, Še letos jo grem. Vodnik je pisal sam skoro cel list, ko pa se razmere le niso zboljšale, je naznanil na koncu 1. 1880 v zadnjih dveh listih: ,V prihodnim lejto nebodo krainske novice več ven dajane." Tako je prenehal prvi slovenski politični časopis in ž njim tudi prvi poskus na političnem polju. Po oktoberskem miru 1809 so zasedli Francozi deželo in osnovali ilirsko kraljestvo. Zbolj-šali so upravo in uvedli slovenščino v šole. Podpirali so obrtnost in kupčijo, uradni list je večkrat prinašal študije o jugoslovavski poeziji, zgodovini in jeziku. Vodnik je hitro spisoval šolske knjige, kajti zaradi neuspeha pri .Novicah" je dobro spoznal, de je ljudska izobrazba predpogoj nastopa na političnem polju. Bil je tako navdušen zaradi hitrega napredka, da je zaklical v .Ilirija oživljeni": Duh stopa v Slovence Napoleonbv. En zarod poganja Prerojen, ves nov. Tudi Nemci so uvideli pomen novega stremljenja. Eggenberger, ravnatelj normalne šole v Ljubljani, je odložil svojo čast, češ, da v takih razmerah ne more več koristno služiti svoji domovini. Le prehitro je minula doba francoske vlade, razpršile so se Vodnikove nade in po slovenskih deželah je zopet zavladal nemško - centralističen režim, ki je preprečil vsako delovanje na političnem polju. Cojzov krog je izumrl; mlajši zavedni Slovenci, katere je posredno in neposredno zbudila romantika, pa so bili še premladi. (Nadaljevanje sledi.) Črtica o pletarskf razstavi. Spisal Fr. O . ... V radovljiški pletarski raztavi sem bil slučajno navzoč, ko je neka dama — po licu sodeč Židinja — nasproti vodju tamošnje pletarske šole izrekla sumničenje, češ, da je radovljiška pletarska razstava — podružnica tvrdke cPrag-Rudaiker>. Dali] je bilo to sumnjenje do pičice neopravično, bilo je vendar za razstavo jako laskavo, kajti omenjena tvrdka je prva svetovna tvrdka v pletarski industriji. Na radovljiški pletarski razstavi ni bilo niti enega predmeta iz omenjene tvrdke in vendar se je razstava odlikovala po mnogovrstnosti in ličnosti svojih predmetov tako, da bi delala čast tudi prvi svetovni tvrdki. Kakor že omenjeno v listih, je bil smoter radovljiške pletarske razstave predočiti občinstvu v naši deželi velikanski napredek, na katerem se nahaja danes že pletarska umetnost in ta smoter je razstava dosegla v polni meri. Tu je opazovalec zamogel motriti fazo na fazo v razvoju te umetnosti, ki je med modernimi ena najinteresantnej-ših. Priprosta košarica iz vrbja ti pripoveduje, kako ai je človeška roka znala prikrojiti iz te razstline pripravo, ki igra v domačem gospodarstvu tako važno vlogo. Kajti ni je že hiše več, v kateri bi se ne nahajala košara iz vrbja, porabna za sto in sto potreb. Ko je neumorno delujoči človeški um videl, kake važnosti je pletena posoda, Sel je dalje in izumil je Se celo vrsto drugih priprav ter jih prikrojil zahtevam življenja. Zato amo videli na razstavi vsakovrstne košare za to in ono uporabo: I, priloga „Gortnlcu" ifev. 40 z I.1903. Čigar kruh je* tega voljo veš! Navadili so te avstrijski birokrati© čez novih 20 let, da zopet pometajo s Slovani. Osobito Slo-venci smo jim pripravna pasa za njihovo okrutnost in objestnost, ker smo ravno «potrpežljivi oali>. Vsepovsod, kamor greš in pogledaš, najdeš v boljših birokratnih službah najrajše Nemce, če ni dru gače nemčurje, in Ce te ni drugače, pa take slovenske uradnike, ki sedejo na zadnjo oplat samo, če nadpravnik v Gradcu kibne ali pa deželni predsednik izrazi kako svojo ponižno željo. Daleč smo prišli in še enkrat naglašamo, sami smo si krivi tega položaja. Po koncu glave! to je naša deviza; če se bomo po tej ravnali, potem bode kapitulirala tudi tista točka v rotaciji našega državljanskega ustroja, ki pravi, da misli za vse državljane, to je birokracija, čeprav se mi temu mišljevanju prilagoditi ne moremo, ker smo ravno državljani zaničevane, «in-ferijorne* vrste. No, pa ta nas ne boli, ker sami vemo, kaj smo, in ker c. kr. porozni urad redno vsako leto izterjuje od nas davke, ker vsako leto dajemo redno svoje zdrave rekrute v obrambo drža /nih meja in v zaščito habsburškega prestola in ker smo si svesti, da nismo Slovenci — nboga parija med avstrijskimi državljani — nikomur storili niti za las krivice, pač jo pa pretrpeli na svoji koži že neštetokrat od strani Nemcev, ne da bi se bila državna oblast ganila v našo obrambo in to niti za 1% tega, kar je storila sedaj v zaščito nepreganjanih nemčurjev v Ljubljani. Pravijo, da se mora vzeto posojilo vrniti, in sicer, če ni posebnega dogovora, z obrestmi ob zapadlosti. Zapadlo pa je to posojilo, katerega nočemo več imeti. Da, vrnili bomo posojilo, pa plačali tudi obresti z obrestmi. Mal narod smo, in naše narodno premoženje tiči v prometu. — Ta promet ni slab, če ne bi se slovenskim nemčurjem in Nemcem ne odebelili tako trebuhi. — Pa ne 1 naše narodno premoženje tiči pred vsem v našem globokem narodnem prepričanju, v naši narodni nesebičnosti, požrtvovalnosti in pravičnosti — dokaz dnevi od 20. septembra 1908 naprej — in na tem temelju mora zrasli zgradba, kateri se bode reklo: «Narod gebi 1» Premoženje naše pa tiči tudi v tem, da je prišel čas, ko spoznavamo od dneva do dneva bolj, da je socijaliziranje slovenskega naroda skoz-inakoz tako potrebno vsakemu siromaku, kakor — recimo — vsakdanji kruh. Socijaliziranje slovenskega ljudstva, je sp as slovenskega ljudstva. ♦Nikdar več rob Slovan ne bol» Ko bodemo pa Slovenci našli pravo obliko v socijalnem življenju, potem nam tudi ne bo težko najti prave oblike do poti, ki vodi do boljšega kruha. Tega je pa vsak delavec potreben in ga tudi zahteva! košarice za kruh, za sadje, za perilo, za papir, za ključe i. L d. In šlo je višje in višje. K vrbi se je pridružilo vrbičje (ror), slama, bičje, palmovo perje, celuloza i. t. d. In pletarstvo je stopilo v novo fazo napredka. Od navadne domače potreba se je dvignilo na višek umetnosti. In zopet vidimo na razstavi izdelke, da se jim je uprav čuditi. Mismo potovalnih košev orjaških dimenzij in ročnih kovče-gov razne velikosti in oblike, nahajamo že pleteno pohištvo, stole, mize, etažere; — dalje mize za cvetlice, košarice za cvetje v najraznovrstnejsih oblikah, košarice za na trg i. t. d. Največje vlogo pa pričenja igrati pletarstvo v pletenem pohištvu, katero je na robu kolesa! nega razvoja. Pletenemu pohištvu je zagotovljena bodočnost in ta bodočnost je tem večja, ker je tako pohištvo pozvano skoro docela nadomestiti dosedanje težko pohištvo iz lesa in železa. Radovljiška pletarna je prva na Kranjskem in s svojo razstavo je pokazala, kake cilje si je zastavila za bodočnost na jugu države. Umestno je, da imamo ta izvrsten zavod pred očmi ob vsaki priliki, ko nam je omisliti za svoj dom, za okra-šenje istega in za praktično življenje predmetov iz pletarstva. Kakor sem cul pripovedovati, namerava pletarna otvoriti v Ljubljani in po vseh večjih mestecih v deželi pletarake salone, h kateri nameri smemo pletarni le čestitati. S to idejo si bode pletarna pridobil višek zaslug na potu tega lepega domačega napredka. _______ Sedaj pa besedo na našo centralno — do ljubljanskega centra se ne moremo več obračati — vlado! — Zakaj nam Ti, nad vse pravična osrednja vlada, pošiljaš na naše postranske vladne posto-janske ljudi, ki niti slovenščine niso zmojni in, kateri na ta način popolnoma po nepotrebnem, tudi z državno-aodalno-političnega stališča odjedajo slovenskim tpvaršem kruh na slovenski zemlji. Slovenski kmet ne razume takega činovnika, ki niti s slovnico v roki Z njim govoriti ne more — socljalna škoda je tedaj tako na strani slovenskega prebivalstva, kakor na strani tistih slovenskih kandidatov, ki žele vstopiti v državno službo, pa jih nepoklicani in vsled neznanja slovenščine nezmožni nemški in nemeurski kan-didatje zapostavljajo. Da je avanzma na strani slednjih, je po naši neumni pameti razumljivo. Ge pogledamo v naš kranjski okraj, kjer poleg v istini in splošno spoštovanega in velečislanega g. glavarja moramo prenašati dva nemška, oziroma nemčurska konceptna uradnika, ki niti slovenski, kakor je treba, uredovati ne moreta, nam sili pač na jezik žalostni rek: «DifflciIe est satvrans non scribere> ali: ne norčujte se iz nas! No, pa le v tem žanru naprej, prav, kakor se Vam zdi. Nam se pa zdi, da to ni niti dobro, niti prav, niti koristno, ker zlate besede: «Jam satis!» tudi še danes veljajo, če ae hoče nezadovoljen, te pen, postreljen in trpinčen narod paciflcirati! — In pri tem ostanemo. Pa brez jeze in zamere! Dopisi. Trilške novice. — Nemiri. Cela Slovenija se čudi, da povsod, kjer je le kaj Nemcev, se gode nemiri — le iz Tržiča, iz tako eksponiranega mesta se ne čuje nič, kakor da bi Slovenci izumrli. Ali temu ni tako. Se dogajajo v Tržiču nemiri, ki so morebiti večje važnosti, nego kdovekje; demonstrira se, ali no od slovenske strani, mi vemo, da pravica mora konečno zmagati — demonstrira se, napoveduje se bojkot — človek, ki imaš Se količkaj razuma, poslušaj — od nemške strani. V Tržiču, kjer prebiva med 3000 prebivalcev samo 190 Nemcev — vse drugo je slovensko — napovedujejo Nemci in že isvrSujejo bojkot proti slovenskim trgovcem in obrtnikom. Kateri osel bi se ne smejal ? Vemo namreč za tovarnarja, ki radi poslednjih dogodkov v Ljubljani, ne naroča več blaga pri svojem najbližjem sorodniku samo radi tega, ker se je slednji udeležil pogreba nedolžnih žrtev in ker je v svoji izložbi izpostavil njihovo sliko. Tu mora človeku zastati pamet. In vendar se naše ljudstvo še ne zdrami, še vedno nosi svoje groše onim ljudi m, ki iz celega srca sovražijo naš narod, ki vedno povdarjajo «von den Windischen leben wir nicht», ki pa vseeno radi žive od naših žuljev. Slovenec! Kdaj prideš do samostojnosti 1 — Tudi pri nas, d asi ni prinesel ni eden časopisov vesti o tem, so se vršile demonstracije. A ne od nas Sloveneev. Našim ubogim privan-drančkom, ki bi, če bi bili naši tovarnarji pametnejši in ne bi vlivali olja na žrjavioo, so nekako preveč zrastle peroti. Predvsem imamo v mislih nekoliko pisarčkov-nemarnežev iz predilnice, enega občinskega odbornika, ki se pa ne sme prištevati toliko te časti, nego bi se lahko priporočil kam na kako planino za pastirja, in enega prismojenca, ki ga ima naš župan za strelovod. Slovenci smo bili na tako eksponiranem mestu, kakor je Tržič, cel teden mirni. Mnogo je vplivalo na nas to, da se je z gotove strani vedno povdarjalo le mirno, tiho delo. Ker pa nismo pričeli mi, pričeli so oni. Na zdar mirnemu in tihemu delu! Nikdar si v Tržiču dosedaj še ni upal kak pritepenec izzivati mirno domov idočega domačina, kako se je to zgodilo predpretekli petek. Stalo je pred cerkvijo par naših mladeničev, tri so bili od piaačev Geka in Kroni e rja — oba iz predilnice — izzvani na prav nesramen način z «Bagage» in «halt's Maul». Fantje so to pretrpeli, ker je prišel poleg policaj, in ker so vedeli, da ko bi se jim tudi godila slaba, bi bili le oni zaprti. Sicer pa je bilo to tudi iz drugega vzroka prav. Škoda je namreč, da bi si umazal pošten slovenski fant roke na takem človeku, kakor je Kromer, ki niti posteljne snažnosti ne pozna; in Gek, ki se druži ž njim, mora biti njemu vsaj podoben. — Drugi škandal, v katerem igra vlogo tudi eden naših nemških občinskih odbornikov, se je odigral v nedeljo. Troje naših ljudi je zavilo iz stranske ulice na trg, kjer so jim prišli nasproti: občinski odbornik Bathelt s soprogo, Wächter s soprogo, katerima izzivati pa je bilo najmanj potreba, »snažni» Kromer, mariborski renegat Tiso, gosp. Perne s Batheltovo gpdč. hčerko in dva smrkavca, katera pa nista vredna, da pridejo njiju imena v pošten časopis. Ta lepa družba se je čutila v premoči proti imenovanim trem Slovencem, in jih ju začela na jak lep način izzivati s «HeH- klici*. Pri tem se je vedel posobno lepo občinski odbornik Bathelt, ki je od občinskega premoženja obogatil, in ki je enega Slovencev, kateri je na njegov «Heil» odgovoril s «Nasdar», sunil v prsi. No, preračunili so se; niso mislili namreč na burne čase, v katerih živimo, in bil je diven pogled na njihovo dolge obraze, ko je bil v trenutku ves trg poln slovenskih mladeničev, ko je ves trg odmeval «Na zdar»-klicev. Sreča njihova, da so jih ščitili orožnižki bajoneti in revolverji naše «nepristranske» policije. Obljubljamo jim pa, da se je to zgodilo poslednjikrat J — Čudno! Govori se po Tržiču, da je pisal župan Mally predilniškemu ravnateljstvu pismu, v katerem prepoveduje vsako izzivanje od strani predilnlških uradnikov. No, in glej 1 Ravno poslednjih izgredov so se udeleževati najbolj uradniki predilnice: Gek, Kromer in Wächter. Ali županova beseda pri predilnici tako malo velja, ali pa predilnica izgrede še celo odobrava in izpodbuja svoje ljudi. Sicer pa moramo pripomniti, da je gesp. župan začel pri napačnem koncu: začeti bi moral najprej pri svojem nadebudnem sinčku, potem pri svojih uradnikih in potem bi se šele moral obrniti na druge tovarne. Saj vidite, da smo mirni, zakaj naa Vaša garda izziva? Co hočete kri — tudi ta lahko teče 1 — In mi Slovenci? Kaj naj rečemo na vsa ta nizka izzivanja, iz katerih se vidi, da bi naši nasprotniki videli najrajši, da bi padlo tudi v Tržiču par Landrov in Adamičev? Slovenska kri je za tržiške Nemce in nemškutarje predragocena. Po vsej Sloveniji se poziva na gospodarsko samoosvo-jitev, poskusimo tudi mi Tržičani! Slovenec, kupuj samo od Slovenca, in videli bomo, koliko časa jim bo še rasel greben!? Rojaki, veste sami, katerih trgovin in obrtnikov se imate ogibati, tujcem pa priporočamo sledeče samoetovenake gostilne: «pri Slugi», «pri Gasparinn», «pri Bastlju», «priJozku», «pri Mlinarju», «pri Pelar ju», «pri Mazu», «pri Skalarju*, «pri Ruechu» in «v Vanderhovci», kjer je tudi kavarna; samoslo-venske trgovine na trgu so: «pri Mallyju», «pri Engelsbergerju», «pri Zelencu», in pri Lavšu. To so naši ljudje — te podpirati je dolžnost vsakega Slovenca, ki pride v Tržič, zlasti v takih krajih, kjer se bije ljut boj med slovenskim in tujim življem za obstanek. Loške novice. — Človek iz «Pumpenhansa». Na kolodvoru v Skorji Loki službuje neko revše, ki se prišteva samo zaradi tega Nemcem, ker je rojen v «Pumpenhausu». Da se je pa akazal še za bolj vnetega nemčurja, se je poročil z neko navdušeno nenako s Koroškega. Tudi napram strankam se obnaša skrajno nesramno. Nadutež ne izpregovori v uradu nit* ene slovenske besede, čeravno mu je spraviti samo s Slovenci. Radovedni {[smo, kaj bi porekli k temu njegovi starši. Bog nam daj še kaj takih «Pumpenhäuserjev!» — Škofjeloški nemiurji se skušajo na vsak način znebiti madežev, katerih so si sami nalezli o priliki demonstracij v Ljubljani. Ker si niso megli izmisliti boljšega sredstva za to očiščenje, so si izbrali sodišče. Jako imenitno! Upamo, da bodo ti ljudje sedaj vendar enkrat prišli do spoznanja, da jih tudi sodišče ne bo opralo tega, kar so zagrešili napram Slovencem; nam je pa to v veliko zadoščenje, ker bo s tem dobila javnost priliko, občudovati kretanje loških nemčurjev. \? Betnico. Cenjeni gospod urednik! Čudili se boste, da tudi v naši skriti vasici ni vse tako, kakor bi moralo biti. Sicer se v enem ozira ne moremo nikakor pritoževati; imamo res vzornega župana, ki se trudi za blagor in korist občine; šola pa, kjer bi moralo biti preskrbljeno za mladino, ne izpolnjuje nikakor svojih nalog. Ni slabo naše šolsko poslopje in marsikdo bi se ne branil — kakor to dela naša učiteljica — stanovati,v njem. Prav čudno je za naše skromne kmetske razmere. Kdor pa hoče uvaževati pregovor: ,Ni vse zlato, kar se sveti," naj stopi skozi prislo-njena vrtna vrata in naj občuduje razne vrste plevela, katerega škodljivost hoče najbrž gdč. učiteljica prav živo slikati svojim učencem. Prejšnji g. učitelj je bil pač drugačnih misli, ko je zasadil šolski vrt z raznimi cepljenkami, hoteč na ta način mladini pokazati uspehe umne sadjereje in s tem zboljšati blagostanje našega ljudstva. Gotovo se mu ni sanjalo, da bo njegov trud rodil take sadove po prizadevanju sedanje učiteljice, ki ima sicer, kakor namigujejo sitni in natančni ljudje, za vse drugo dovolj časa — kar bo tudi gotovo rade volje potrdil g. župnik. Velik del občanov pa je — kakor ste uganili, g. urednik — mnenja, da je boljše mladini kazati uspehe na sadjarskem polju, kakor pa navajati jo k temu, da tam, kjer bi se morala učiti reda, občuduje — plevel. Mislimo, da ima učiteljica nalogo, da uči v šoli, ne pa razdira s pomočjo našega župnika to, kar so drugi z velikim trudom napravili. Občinski odbor in šolski svet naj pa brez ozira storita svojo dolžnost, zato jima bo hvaležna gotovo cela občina. ▼ Kranju, -Jne S. oktobra 1908. Dolegscl)e bodo imele svoje ustanovne seje dne 8. oktobra v Budimpešti. Tega dne bo tudi sprejem pri cesarju in čitanje prcstolnega govora. Zi predsednika avstrijske delegacije je namenjen Član gosposke zbornice vitez Madevski. O zasedanju ae poroča: Najvažnejši predmet, o katerem bodo. delegacije obravnavale takoj v začetku zasedanja, je bosansko vprašanje. _3 zaradi te stvari so je rlelegacijiko zasedanje odgodiio za 14 dni, kov je bilo treba zbirati potrebni material. Baron Burian bo baje v svojem poročilu predlagal, naj se ustanove okrajna zastopstva. Madžarski člani se zadovoljo s to napravo. HrvaŠki delegatje pa bodo razvili pri tej priliki celo ustavno vprašanje ter spravili na površje hrvaško državno pravo. Gledo zvišanja častniških plač je že vse pripravljen«■-. Glede izboljšanja plač moštvu pa se namerava za poskuSnjo rešiti na dva načina: v enem <1-Iu armade se taktično izboljšajo plače, v drugem delu pa armada le sama nabavi potrebne predmete ter jih razdeli med vojake. Jezikovni zakon bo vlada v jesenskem dr-Žavnozborskem zasedanju predložila zbornici, kakor smo že poročali, za uredbo jezikovnih razmer na CoSkem. Jugoslovanski klub namerava pri tej priliki vložiti nujni predlog /.a uredbo jezikovnih razmer na Staj«rkero, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji. Podohne predhge bodo . stavili Rušim giini-' je£uovnih razmer v Galiciji in j Bukovim ter radikalni Ceh. glede Moravske in Štezij". Nančni minister dr. Marohet je imal razgovor s 5 zastopniki čeških obrambnih društev zaradi minoritetnih Sol. Marchet se je proti njim obnaSitl arogantno. Rekel jim je: . Polovica čistega dobička je določena za omenjene nedolžne žrtve. Ker je torej namen te prireditve tako vzvišeno plemenit, je upati obilne udeležbe zlasti od strani vseh narodno čutečih Ločanov, ki so v teh, za domovino zelo kritičnih časih na tako jasen način dokumentirali svojo ljubezen do rojstne grude. Občinski odbor meitne občina Radovljica se pridružuje vseslovenskemu žalovanju zaradi nedolžnih žrtev padlih dne 20. septembra t. 1. v Ljubljani in odločno protestira proti temu. da se ni ščitilo skupštinarjev družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju, da se pa je nasprotno v Ljubljani ponovno streljalo na nedolžne bežeče ljudi. On zahteva odločno neizprosno kaznovanje krivcev in protestira proti lažnivemu pisanju nemških listov. Slednjič zahteva, da se čim preje ustanovi mesto jugoslovanskega ministra in se to tudi popolni, da se bodo varovali jugoslovanski interesi, katerih zdaj prav nihče ne zastopa. Za spomenik nedolžnim žrtvam še določi 25 K in za ranjence 50 K. Sklenjeno in soglasno sprejeto v seji dne 29 sept. 1908. Zgradba vodovoda za mesto Kranj in okolico, s katero so začeli v drugi polovici meseca julija t. 1., vrlo napreduje. Zajetje Cemšentkarjsvega studenca kakor tudi izkopavanje zemlje za razbremenilni rezervoar, ki se bo nahajal v bližini, je v toliko dogotovljenn, da bodo mogli kmalu pričeti z betoniranjem. Vodovodna proga od Cemšenikaije-iiega studenca do državne ceste Kranj - Železna Kaolja, ki meri 2 km., je izkopana; v dolgosti 500 m so že položili vodovodne cevi. Pri kilometru XI. državne ceste Kranj - Železna Kaplja je izkopan 700 m dolg jarek za polaganje cevi. Temelj za rezervoar pri Tupaličah je iz. večine izkopan in skoro jaraejo betonirati ta rezervoar, ki bo meril 450 kubičnih metrov. Na Kranjskem polju poleg Omersove hiSe pridno kopljejo temelj za rezervoarni stolp. Ker so tla za temelj precej neugodna — obstoje namreč iz ilovice, katere plast sega jako globoko in ima v sebi le posamezne kamne raztresene, — bodo napravili jako široko podlago iz betona, da se tako razdeli in razbremeni silni pritisek, ki ga bo imel masivni, težki stolp na temelj. Kako misli c. kr. Častnik inf. rog. 27. o Slovencih. V ponedeljek proti večeru je srečal c. kr. poročnik ljubljanske garnizije, pešpelka 27. Muiler nekega gospoda, s katerim je preje prijateljsko občeval. Ker ga je pa ta gospod sedaj le toliko pozdravil, kolikor zahteva olika, je to gospoda Mullerja speklo tako, da je rečel doličnemu gospodu: «Fuhlensiesichauch solidariseh mit dem slovenischen M ob V* Nagovorjeni, gospod se je na te besede zasukal in šel naprej. C. kr. častniku se je pa le posvetilo v glavi, kaj je izustil, zato jo je urnih krač pobral za odšlim ter ga prav lepo prosil, da naj tega dogodka ne priobči v ljubljanskih dnevnikih. Gospod mu je prošnjo usliSal. Mi smo zvedeli za ta dogodek in ker nismo ljubljanski dnevnik, ga natančno pribi-j emo, da izve slovenski svet, kako misli o njem c. kr. častnik. Qospo4 Anton Korošec, tukajšnji c. kr. živi-nozdravnik, se je včeraj zopet demonstrativno udeležil občinske seje, ker je videl, da ni na programu ničesar narodno-političnega. Gospod Korošec je namreč še vedno član občinskega odbora v Kranju in obenem tudi še vedno občinski uslužbenec. Prvi obsojenec, demonstrant Kaduuc, slaboten in bolan dečko, ki je vrgel za dragonci kakor oreh velikanski kamen, je bil obsojen na 14 dni zapora. Is Selc. Tudi v naši dolini sočustvujejo ljudje z Ljubljančani. Svojo nevoljo nad nemško objestnostjo so dali duška s tem, da so razbili nemške napise po vaških tablah. To se je zgodilo ponekod tudi v hribovskih vaseh. Veseli nas ta narodna zavednost, ker je vsa dežela jasno pokazala, da čuti slovensko. Obnašanje ljudstva ob tem času je najbolje merilo zavednosti. Naj se ta zavednost kaže tudi zanaprej, da bodo naši ljudje kupovali le pri Slovencih. Jazbec na sprehodu. Letos se je v precejšnjem številu pojavil ta štirinožec v loviščih okrog Smlednika in Trboj, zlasti okolu Save. Eden ali drug ga je že srečal, ko mu je ob belem dnevu leto3 pred nosom čez pot kebacal. Koliko je ikode v Ljubljani? Nemški Usti so pisali, da je na pobitih šipah v Ljubljani škode 50 do 60.000 kron. Te dni pa čitamo takisto v nemških listih, da je sodna komisija cenila vso škodo na 8443 K 56 vin., o J katere svote odpade na kazino 3929 K 50 v. Sedaj razumemo zahtevo naših Nemcev, da ?a jim naj nemudoma izplača odškodnina v r.ne?ku 50 do 60.000 kron. Radi bi ponašali v svoj žep 40 do 50.000 kron, da bi se na ta način oškodovali za grozeči bojkot. Toda ta premeteni načrt se jim ni posrečil. Gibanje za gospodarsko osamoevejo slovensko se začenja razširjati. Obseči pa mora vse kroge. Trgovci in obrtniki slovenski imajo pri tem gibanju tudi svoje neopustljive dolžnosti. Imeti morajo dobro blago po primernih cenah. Ogibati se pa morajo tudi oni vsega, kar krepi nasprotnike. Slovenski trgovec in obrtnik, ki se poslužuje nemških denarnih zavodov, zakrivi ne-odpusten greh. Dovolj je kulantnih slovenskih! Kdor greši proti temu, naj si bo svest, da se nastopi proti njemu, kakor proti odjemalcem nemških trgovin. „Union-Bank" je nemško židovsko podjetje. Nobene zveze s to banko, Slovenci. Narodni ponos, kje si 1 Za to. banko pohišuje in krošnjari neki semit Berger okoli naših trgovcev. Do vrat in na hlad ž njim, Slovenci 1 Nekaj veseleča v teh resnih časih. To vam je bilo smeha zadnjo nedeljo v Radovljici. Noč ima svojo moč in vzela je nemški napis tvrdke Otto Hömana v Radovljici. Neki gospod, drugače jako kratkoviden, zapazi to in jo odkoraka urnih korakov k orožnišld postaji, zahtevajoč, naj se takoj poizveduje po tobožnih zlikovcih. Tako so se trudili ubogi orožniki, povpraševali in letali okrog, a zaman. O zlikovcih ne duha ne sluha. Slučaj nanese enega orožnikov k gosp. Homanu, kateri sedaj šele o tej zadevi povprašan pove, da je odstranil napis on sam. Govori se, da je ta neki — gospod okrajni komisar Kordin. Hudobni ljudje so potem pravili, da je vsled tega krasni obrazek g. Kordina trpel škodo. Svetoval bi mu, naj si ga sedaj namaže in drgne z lepo-tičnimi sredstvi, ki jih ima gotovo dosti v zalogi. Na koncu si Še dovoljujem doprinesti mu naše ponižne, a iskrene in srčne čestitke k temu dokazu njegove izvanredne bistroumnosti in vneme za sveto nemško stvar. Hudomušne ž. Gasilno društvo na Koroški Beli priredi veliko veselico v nedeljo, dne 4. oktobra 1908 v prostorih gosp. Rozmana na Koroški Beli. Družbi sv. Cirila In Metoda je poslala «Ceska akcijska pivovarna* v Čeških Budjejovicih K 19260 kot provizijo za 963 hI. piva, razprodanega na Kranjskem od 1. junija do 23. septembra 1908. Gotovo lep znesek za tako kratko dobo. Slovenci sami pa morejo ta znesek podesetoriti s tem, da naročajo izključno le pivo omenjene pivovarne. Le žal, da se mnogo toči «Meščansko budjejovičko pivo*, katerega glavna zaloga pri nas je v Sp. Šiški. To pivo prihaja od meščanske pivovarne, ki je najhujša nasprotnica Čshov v Budjejovicih, ki podpira «Schulverein» in absolutistično nastopa napram češkim uslužbencem. Započeta gospodarska emancipacija pri nas naj se pospešuje i stero, da se naroča akcijsko pivo, saj se s tem podpira našo družbo, nasprotno z meščanskim pivom «Schulverein». Kdorkoli pije to pivo, naj si zapomni, da je pospeševal germaniziranje naše mladine. Upamo, da se bode v bodoče točilo po vseh slovenskih gostilnah poleg domačega piva in ostalih dobro-znanih narodnih čeških piv le češko budjejo-viško akcijsko pivo, ki je poleg navedenih vzrokov tudi jako dobro in priznano po vsem Češkem. Svarilo. Pred dvema mesecema sem bral v v «Oestereichicher Kaufmann» naznanilo «Mond-Ücht ein Wunder der Chemie», to naj bi bila baje luč, ki ne potrebuje nobenega prilivanja i. t. d. Naročil sem ta čudež in obenem tudi denar poslal na omenjeno tvrdko. Čakal sem mesec dni zastonj, potem sem opomnil pismeno, kako da ne pošljejo naročenega toda tvrdka še do danes ni poslala niti naročenega, niti ni odgovorila. Imenuje se: A. Selb, Warnsdorf 337, Böhmen. Toraj pozor pred to tvrdko, da se še kdo drugi ne vjame v past! Imenoval je cesar Častnim kanonikom ljubljanskega kapitelja g. Ivana Novaka, dekana v Radovljici. Mali Laizarlni, uadporočnik pri belgijskem polku, je zmerjal Slovence s «iloveniiche Bestien*. Ne vemo, kaj poreče k temu njegova mati, ki je bila prej kravja dekla in petem hišina prodno jo je njegov oče poročil Lazsarinieva mati je doma iz Besnice nad Kranjem, kjer ni bilo ne takrat in tudi ni zdaj nobenega Nemca; psujoč Slovence s •Sloveniscbe Bsstien», je Laz«trin> paoval svojo lastno mater. škofjeloška c. kr. pošta je imela nad vhodom v pisarno samoneraški napis Ker pa je gospod poštar zavedni Slovenec, zato je iz lastne iniciative napravil samoslovenski napis. Kranjska hranilnica v Ljubljani izplačevati mora dan na dan velikanske svote. Ljudstvo dviga vloge v tako velikanskem številu, da se niti zvrstiti ne more. Tudi Gorenjci prenašajo svoj denar v slovenske zavode. V Ratečah je zavladala silna žalost in ogor* čenje, ko je ljudstvo izvedele o ubogih ljubljanskih žrtvah m postopanju c. kr. vojske. Priproste kmetijske ženice so jokajoč pomilovale žrtve. Možje in fantje so jezno etissali pesti ter zabavljali, rekoč: Nas Slovence pobijajo kot pse na cesti, v zahvalo jim pa moramo dajati še davek v denarju in krvi. \ Kje je pravica? Po vasi jo zaplapolale črne zastave. IŽupanstvo je v občinski seji protestovalo proti postopanju c. kr. vojske in zahtevalo strogo kazen t za vse. ki so zakrivili to klanje. Popoldan je zvo-| nilo v župai cerkvi v spomin mrtvece*. gi ; starčke, ki so se odkrili, se križali in molili za padle žrtve. Duhovi se še dosedaj niso pomirili. Tako praznujejo vrli Ratečam 60 letni jubilej. Občinaki odbor občine Mošnje je v seji dne 19. m. m. na predlog občinskega odbornika Am-brožiča protestiral proti nemškim napisom na postaji Otoče, kakor „Ottotsche", „Kassa", i. t. d., ter zahteval samoslovenske, ker so slovenske občine prispevale za to čakališče. — Ker pa Slovenci ne upajo na kakšen vspeh, je nekdo s črno i barvo pobarval vse nemške napise. Občinski odbor Spodje Šiške je sklenil v svoji S seli dne 29. septembra sledečo resolucijo: 1. Od-| ločno obsoja nasilni nastop proti skupščinarjem sv. j Cirila in Metoda v Ptuju, ki je izzval opravičeno j nevoljo v Ljubljani in drugod; 2. izreka svoje glo-l boko obžalovanje, da je v Ljubljani 20. septem-I bra tekla nedolžna slovenska kri, ker je c. in kr. j vojaštvo streljalo brez pravega povoda na bežeče ljudi; 3. zahteva najstrožjo preiskavo in neizprosno kaznovanje krivcev; 4. najodločneje protestira proti nesramni in obrekljivi pisavi kulturnih nemških li-I stov; 5. izrecno pozdravlja složni nastop vseh Slo-{ vencev, ki so se našli na grobu narodnih muče-\ nikov. Dalje je sklenil: da se podari v bolnici se nahajajočim ranjencem 100 K, za spomenik ustreljenim pa 100 K. Uboj. Na cesti proti Česnjevku bil je ubit posestnik J. Murnik iz Adergasa. Storilci so že znani in pod ključem. Zdravstveno okrožje Škofja Loka. Deželni odbor je sporazumno z deželno vlado imenoval začasno g. dr. Karola Zakrajščeka okrožnim zdravnikom za ondotno okrožje. Preložitev letnih in živinskih sejmov v Kranju. Deželna vlada je dovolila na prošnjo mestne občine kranjske, da se prelože sejmi, ki so se vršili dne 25. aprila, 1. avgusta, 21. septembra, 18. oktobra in 11. novembra vsakega leta, na prvi ponedeljek meseca maja, septembra, oktobra, novembra in decembra od 1. januarja 1909 naprej. Če pa pade na prvi ponedeljek praznik, se sejem vrši drugi ponedeljek istega meseca. V Sori je bila v nedeljo kot osmina darovana maša za nedolžni žrtvi — Adamiča in Lundra — ob obilni udeležbi ljudstva. Samostojni kranjski šolski odbor ss Spodnjo Šiško se je včeraj prvikrat voliL Voljeni so: Gg. Vijem Maurer, Fran Burger, Dragotin Mohar, Miha Bizjan, Jakob Kogovšek- Namestnika: Anton Ho-man in Anton Vernik. Šolski nadzornik ostane g. A. Pogačnik. •Kranjska hranila t ca* je morala, kakor poroča «Neue Freie Presse», v dveh dneh dvigniti pri svoji bančni zvezi 250.000 kron in 150.000 kron, da okrepi svoje blagajniške zaloge. To je odkrita beseda in vsak pameten Slovenec, ki ima svoje vloge pri «Kranjski hranilnici*, ve sedaj, opozorjen po nemškem časopisu, kaj mu je storiti. Ii Šenčurja pri Kranja se piše: Tu smo imeli dne 28 septembra slovesno zadušnico za padli slovenski žrtvi. Cela vas je bila zavita v črno. Ljudstvo je bilo silno ogorčeno in se glasno zgražalo nad vojaško okrutostjo. Obljubilo je, da se hoče držati gesla: «Svojl k svojim*. Dvojezični napisi so bili mahoma odstranjeni in nadomeščeni s samoslovenskimi. Posnemanja vredno. Neki trgovec, pri prost mož v Poljanski dolini, v oselskih hribih, je bil odjemalec neke firme v Ljubljani, ki je bila veljala za slovensko. Pismeno fe naročil prejšnji teden zopet blaga. Ko je mož bral v listih, kaj in kako se godi v Ljubljani in da je dotična firma nem-škutarska, je mož pohitel na dve uri oddaljeno pošto ter brzojavno odpovedal naročbo. Tako dela preprost mož, prava slovenska gorenjska korenina Tudi Pol|snska dolina ni saoiiala. Ko se je izvedelo o grozodej*tvih nemških kuiluroooscev v Ljubljani 20. septembra, je tudi našemu pripro-stemu ljudstvu zavrela kri ter dajalo duška natrp-kejšim izrazom »lakaje pesti. Kakor drugodt tako ao tudi tukaj izginili nemški napisi po občinskih deskah in drugod. Ljurijo pravijo: če gremo mi med Nemce, te moramo naučiti nemški, naj se še Nemci nauče med nami slovenski Res, tako naj bo! Kako/ drugo 1, tako je tudi v naši dolini zvonilo na dan pogreba nedolžnim Žrtvam pri župnih cerkvah, kakor tudi pri podružnicah. Tudi pri pogrebu je bila dolina častno zastopana. Krepko naprej za svobodo in pravice našega naroda! Jsvomiškl «Sokol* je preložil svojo javno telovadbo na mesec oktober in to v znak sožalja z srnami 20, sep^rnbra. Čitalnica v Šiški. Dne 4. oktobra bi imela biti čitalniška veselica v slovo potrjenim članom, ki morajo k vojakom. Iz ozirom na usmrčenje Lundra in Adamič • ter še v bolnioi se nahajočih težko ranjenih, se nameravana veselica opusti. Vojaško veteransko društvo v Kranju je sklenilo, naj se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. izvan-redni občni zbor, pri katerem se bo predlagalo slovensko poveljevanje. Obenem se bo določil primeren jn?sek kot prispevek za oskrbo nedolžnih ranjencev 7. dno 20. septembra 1908 v Liubljam. Godovi prihodnjega tedna: 4. tožuivenska nedelja, Stanislava, Tegodrag; 5. Placid, Vratoslav, Mojmir; 6. Bruno, Bunoslav, Ljubila;. 7- Marko, Dragbnika; 8. Brigita, Dragosta; 9. Dlohizij, Nadislav, Svetina; 10. Frančišek, Stremil, Odola, Dobromila. Tedenski sejem v Kranju dne 28. septembra 1908. Prignalo se je — konj, 62 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 3 domačih telet, — hrvaških telet, 130 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, 60 buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 11*50, proso K 7-50, rž K 10—, oves K 8-50, ajda K 9'—, repno seme K —, fižol ribničan K 14-—, mandalon K 14—, koks 15*— za 50 kg. Ustreljeni divji zajci se dobijo vsak dan pri 855 1 JOSIP FUSO stavbenika v Kranja. Vtosfa sode iz hrastovega lesa modne ln v dobrem stanja od 800 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sode z vratcami 22* ie-9 od700 do 1200 litrov, od 1200 do 6000 litrov oddaja po jako zmerni ceni tvrdka M. Rosner d Co. = LJUBLJANA = poleg Eoslerfeve pivovarne Razprodaja! Zaloga vsakovrstnega blaga, kakor: Izdelanih blnz, predpasnikov, modrcev, plašče v i. t. d po nizkih cenah pri Pavli Bablč trgovina v Kranja. »'» Razprodaja od . vinotoka naprej 1 SloVenci! 864 2—1 Kupujte In zahtevajte le najboljše čistilo (krema) za čevlje in nanje v prid družbi sV. Cirila is Metodi katero se dobi vedno fe T trgovini J. Knšlan v Kranju. ^? ¿fe> sta ¿ta «te sta «ta ¿fe ale «ta sta «ta «fe «ta^«ta«ta|lf J FR. &EVCIK, pnikar | «I v Ljubljani, Židovske nlice 7. |£ 1 «mV ¿* ■i Priporoča svojo veliko zalogo najbljsih puik in samokresov najnovejšega zi-stema. Kakor tudi munioljo in vse druge lovske pripravo po najnižjih cenah. Popravila so izvršujejo točno. ::: CeBOVDikl II ZUtCVUle ZlStOflj Id POStllie prtlStO. ::: 822 12—11 j£*<^> ejs «js <£|s «ja aj? ap tj« <^> tja ®js aj? ajs ÖTOÖMÖÖ Električna gonilna sila. Tifiru oljutib barv, liti in f irntži Brata Eberl orkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja EJBbljIBt MiUoiiöeTe 111100 6» nasproti hot.,Union« Ustanovljeno 1842. Telefon 154. □□□□□□□□□□ Loterijska srečka dne 20. septembra 1.1. Trst 14 63 85 37 47 Prano Onierao -v Kremnjva. prodaja domaS« bukovo oazlje In vlite lcotle Mearle» ase>ll. 389 t Stanovanje s 3 sobami kuhinjo, shrambo, z lepim razgledom so takoj' odda. — Več pove upravništvo »Gorenjca". & Angleško skladišče oblek & I O. Bernatovlč v. Idnbljana, Mestni trg 5. Moška konfekcija i Cez ?600 oblek od . . K 8*— raprej > 1500 površnikov in zimskih sukenj . . » 12.— » » 2000 plaščkov . . » 7*— » > 300 kožuAnih sacro s krznastim ovratnik. » 16*— > * 2000 suknenih hlač . i 390 • Deška konfekolja: Čez 1800 oblek ... K 8*90 » 500 plaščkov s kapuco » 3*90 » 250 površnikov in zimskih sukenj ...» 8'— naprej Damski konfakolja: Jesen, in zimske obleke od K 10'— nap. Jesenske in zimske jopice » » 4*— » Jesenska in zimska krila > > 8*90 » Jesenski in zimski ran- glani..... » » 6"— » Jesrna. in zimski paletoti » > 8"— » Delni plaščki s kapuco » > 7*— » Suknene in delainove bluze..... » » 390 » Daklltka konfekcija: Velika izbira oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj. V zitoii tez 1000 it\m~WtoW po X 5*80 in Ui 5000 Klobaso K«P od K I*— «aprif »»■SV», 318 5J—12 Samo edini poizkus i prepriča, da ^Vl*^^ vzdržuje J za osne %IWkia^*Nw^vye 'n usnJene stvari d/* / ^ft&^^ nepremočljive, ^ * prožne in mehke Isto tak o je Ralnerjevo hitre blilieče Voščilo zavito v podol¿asfih rdečih efkatljmh po 5, 8, kom. pri kj priznano dobre kakovosti. Julij Raincr, Beljak ^-c^e^ ^Na7> Svoji ts: svojim 2 Narodni botel pllirija'1 v Ljabljanl Kolodvorske ulice. 3 minute od Južnega kolodvora. PriporoCa svojo priznano dobro restavracijo, izvrstna domača vina. Vedno sveže pivo. — Potujočemu občinstvu so na razpolago udobno urejene najelegantoejse sobe po niakih oenah. 356 2—1 Za ranogobrojen posti se uljudno priporoča SVOJI k SVOJtlll! Marija Novak, hoteiirka. Velika zaloga nagrobnih vencev in trakov! Najnižje cene! F. n. Slavnemu občinstvu Kranja in okolice naznanjam, da sem otvoril v Kranju, Slavni trg štev. 132 lastno trgovino L^^ftTrtTJ^ Kot dolgoletni poslovodja tvrdke F. Urbane sem si pridobil popolno znanje v tej stroki ter tudi popolno zaupanje vseh cenjenih odjemalcev. Potrudil se bom torej vedno p. n. občinstvo kar najbolje postreči z dobrini novim blagom in kar najnižjimi cenami. Priporočajoč se slavnemu občinstvu kot začetnik v blagohotno naklonjenost 258 1 z odličnim spoštovanjem Franc Krencr- Najnovejši vzorci blaga za moške in žene! Solidna postrežba! SINGER šivalne stroje naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po teb napisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti naii stroji se ne oddajo prekupcem, temveč se jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstvu. SINGER Go. Akc. dražba za šivalne stroje Kranj it. 53. ' 30 r Nova kubična knjiga! ■Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo i 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; t. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosU; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 52—36 Knjiga stane v močno celo platno vezana 5 K, po pošti SO vla. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raiunari ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 8 K 20 vin. Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. Mavrici] 5«olej orar oa Jesenicah .lev. 19 priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budltkc, ura na nihala, sretane in ¿eHsioe, po na|nl«ilk oanah. M Popravila mm se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro „IHTACT". Kolesarske potrebščine HB. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne Uáajajtakim.ki urmrijo niti izučeai niso. 17—SI I I + Brata HLAVKA izdelovatelja kirurg, instrumentov atelje ss ortop. aparata in bandaža Cjtibljana, preiernovettleB priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in iaha-lacija s paro, sterilizirane obvaze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—29 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila oa Izvraujejo to6no( hitro In diskretno. Galvaničnl poniklovani zavod z obratom na motor. Popravila aa ucvrtkujajo točno jn oano. 1 Jr=Jr=J, ■Jr=zJr=ft^Jf. I Sladoled isaaesnkr*ar»nj »%^a^e* 299 28-20 najfinejši, več vrst,? kakor tudi ledena kava, čokolada I. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtu, Kranj. Zunanja naročila točno in ce-* neje kot povsod drugod! * Ludovik Borovnik pušk ar v Borovljah (Ferlaeh na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pus' za lovce in strelce po najnovejših si temih pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr, proizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—51 Iluatrovanl oenllsl eaetonj. J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikov^e ulice sat. 4* Stulieio-sietio li koittrokcllsko kllaCavilčarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaliteta: 152—46 valj ioni zastori (Rollbalken). .Zlate sVctiaj«: Berlin,Pariz,$initd. K* K Najboljše kosmetično ZObOčistllno sredstvo Jzdtlovattlj 0. Scydl '£j ubij a na, Spital.-Sfritar. ul. 7 G. Tdnnies 422-35 tovarna za stroje, železo in kovinolivaroa v LJubljani priporoča kot posebnost žage in vso stroje sz obdelovanje lesa. Fran cis-turbine osobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Kavarna »Ilirija" v Ljubljani oddaijesa 3 Minute od Ivinega kolodvora je vsak dan 813 12 celo noč odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen poset ^ Svoji k svojim! 256 52—30 Staroxna.ua narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov po oeni 30—50 vin. liter; potem s plzenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke c Meščanske pivovarne*, in isb ornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza »chwarzenberga v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška posts|s. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase in drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča Avgust Drefse prva in najvooja tovarna nafti in glinastih izdelkov v LJubljani. 1 52—24 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—64 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na sahtevanje zastonj. Za šolsko sezijo priporočam vsakovrstno šolske potrebščine n. pr. zvezke, knjige, torbice, nosila za knjige, pisalno in risalno orodje, papir ln sploh vse v to stroko spadajoče predmete v največji Izberi ln najnižji ceni. Ha drobno in dobolol ===== Ha drobno in dobslol Anton Adamič, Kranj trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom Kranj, Glavni trg. «-» Blue vrani is spodaj* Krila Predpasnik« Moderce Šerpe Pasove Ovratnike Mašence Jabots Srajce Perfle] Otročje oblekce Kritne oprave JET J J 2 - I ff f I I * f S I S 3 ra J3 o flu Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka is Ljubljane 195 52-46 A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU na. glavnem trgu v hlii g. Pavilarja Priporoča sa pomlad ln poletje elegantne klobuke za damo in otroke pariike ln dunajske modele. Žalno klobuke. • Klobuke sprejemam v popravilo. - Zunanja naročila točno. ===== 3 Z s ä * 5 ei fi C 00 CO « _ o a> S3 X» *> O a* »s J e s J ■O ,2 B> o -s33! Giace in svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Zobozdravnlški atelje dr. Edvard Močnik. ▼ Kranju 344 52—5 Je od 18. septembra 1963 slav. občinstvu vsak dan ne samo ob nedeljah kakor doslej, na razpolago. 5t«Ke«pferd Ulpo milo najboljše milo sa kožo. Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! M, Podkrajšek friser sa dame in gospode LJubljana, Sv. Petra oeata 35. Filijalka 147 52-57 nasproti hotela ..Union' iytUm laite priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzro- čuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloga vsakovrstnih vpletk striženih in zme-šanih las. Oddelek; za dasu s separatnim Vbodom. Kupujejo se zmešani ln odstrišenl lasje po najvišjih cenah. Zobotcittiii sftlji Oton Seydt v Roossovi hiši nad prodajalno ZOBOVJA, tudi ne da bi te odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI ae Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. ni-68 Sprejemne ure vsako nedeljo in pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. ure popoldne. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovsns zadruga s omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada iznaša: 178. b*ez odbitka reutnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V.% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6*/«. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1907.: 15, Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure pop. izvzemši nedelje pop. Poštno-hran ilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 120—67 Izdaja konsorcij .Gorenjca* Odsoverni urednik Lavoslav Mikus, La*tni»» in ti*<3k Iv. Pr. Lampreta v Kranju-