167. številka Trst, v ponedeljek dne 27. julija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna^a: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za će t rt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakamah v Trstu »e prodajajo posamične evilke po 6 stot 3nvč.); izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti jc moč I Srbija in Bolgarija. Včeraj 90 došle z Balkana senzacijonelne vesti, kater.h se moramo Slovani in posebno mi Jugoslovani od srca veseliti. Te vesti zatrjujejo namreč, da bolgarsko-srbsko prijateljstvo postaja vedno intimne še ter da upijivni bolgarski in srbski politiki vseh strank delajo na to, da se med Bolgarijo in Srbijo sklene — personalna unija. Zadaje dni vršila so Be toliko v Sređen, kolikor v Belemgradu tozadevna velevažna posvetovanja. Sestavljen je baje že načrt, po katerem se bo skušalo dospeti do zaželjenega cilja. Načrt je feledtči: pred vsem se v Bolgariji s p močjo vojske pahne s prestola sedanjega oemsue^a kneza Ferdinanda, na kar se — če bo le mogoče zakonitim pottrm — tudi njegovo dinastijo odpravi iz Bolgarije; potom proglasi bolgarsko narodno sobranje dinastijo Karadjordjević ; ustanovi personalno ud o med obema slovanskima (iržaveraa ter se potem sklene v lago salon, kakor se je izražala »intelektualen«. Ni pa mogla iz p jčetka odvrniti razgovora od mestnih spletk in dogodkov iz gralne hiše, katero je Viadrovski imenoval »slovanščtn >«, trdeč, da se ondi čuje več slovanskih jez kov, nego v&eh drugih. Via- drovski, sprovajajoČi svoje življenje v Monte Carlo, se je poglavitno vkvarjal s tem, da se je rogal lastnim rojakom in drugim bIovenskim bratom. Bil je to njegov konjiček, katerega je rad jezdaril skokoma, brez oddiha. Torej je bil takoj jel pripovedovati, kako je pred par dnevi v »Carcle da la Mediter-ranect, ob sesti uri zarano ostalo pri igri samo sedem o?eb in vsi ti eo bili Slovani. »Afi Be že rodimo s tem«, je dejal, obrni vši se k gospodinji. »Po drugod, vidite gospa, ljudje štejejo na ta način: devet, deset, ednajit, dvanajst itd., vsak pravi Slovan pa pravi nehote: devet, deBet, vaiet, dama, kralj... Tako je !... Na Kornišo zahaja smetana naše družbe in tu iržemajo sir iz nje«. Knez Valerij, s koničasto lobanjo, je na to proglasil z glasom človeka, ki odkriva skrito resnico, da vsa strast, ki presega mero, je pogubna, vsekako pa da k »Cercle de la Mediterranče« pripada dokaj odličnih goltov, s katerimi se aplaČa, da se človek seznani. Tako je naletel on ondi pred tremi dnevi na Angleža, prijatelja Chamberlaina, kateri An glež ga je povpraševal po odnošajih naše dežele, on pa mu je opisal na obiskovalnici kretnega. Gotovo se more o položaju na Ogrskem trditi to, da ni sedaj nič gotovega! Vedno se še ugiba, da li bo Khuon še nadalje kapituliral pred opozicijo, ali pa za-prične politiko »železne pesti«. Govori se tudi še vedno o razpuščenju zbornice, kakor o zadnjem sredstvu. Grof Apponvi ima sedaj polne roke dela in na vse strani konfdrira v »prilog« Khuenu, a Khuen mu ne zaupa več. VeČina misli napraviti še slednji poskus in hoče v prihodnji seji Btaviti predlog, ki bi slednjič odrezal ob-strukcijsko debato o vladinem programu. Večina hoče namreč predlagati, naj se zaključi debata o vladinem programu ter prične razprava o drugem predmetu. O tem predlogu d« smejo govoriti le štirje govorniki, na kar zbornica jednostavno glasuje o predlogu . Čudno jo le to, jda ss ni veČina takoj poslužila tega tako priprostega in vspešnega orožja proti obstrukciji! Ali se ga pa hote ni hotela poslužiti? To je jako verjetno o znanih tajnih zvezah, ki vežejo na Ogrskem večino in — opozicijo. njeno ekonomično in politično stanje sploh ter zlasti še društvene aspiracije. Ta obiskoval-nica pride brezdvomno v roke, ako ne Chamberlaina, katerega ni tukaj, pa vsaj Salis-| bury-ja, kar bo še bolje. Bržkone se tudi 1 srečajo s Salisbury-jem na p'esu, ki ga namerava prirediti francoski admiral in ob času katerega ima biti ve3 »Formidable« a žur električno razsvetljen. Kresovič, ki ni le boleiial na jetiki, marveč je bil človek iz drugega tabora ter je sovraž.l družbo, v kateri se je moral kakor odgojitelj Romula in Rema kretati, se je, ko je začul govor o obiskovalnici, jel ironično smejati, gospa Elzen pa, hoteča odvrniti pozornost od njega, je dejala: »Tu ljudje doprinašajo Čuda. Ćula sem, da ima biti vsa pot od Niče do Marzilje električno razsvetljena«. »Ta načrt je izdelal inženir Ducloz«, dejal je Svirski, »ki pa je pred par meseci umrl. Bil je tako strasten elektrik, da je, mislim, zapovedal v oporoki, naj bi bil njegov grob električno razsvetljen«. (Pride še.) Nova doba na Hrvatskem bo — stara doba. Doba strope zakonitosti. o kateri je sladko govor. 1 n ban gr. f Pejačevjč, se je inaugur.rala z eklatantno nezakonitostjo. Na mesto prejšnjega sitno-raadjarskega napsa — Mapvar Allamvasutak — na poslopju državnih železnic v Zagrebu so priredili dvojezičen napis, toda, z madjar-ščino na prvem mestu ! To je očitna nezakonitost in kršenje nagodbe, ki na hrvatskem teritoriju ne p^zna drugega jezika, nego hrvatskega — Gr« f Pejačevič je torej začel z nezak< nitostmi in s tem je že na viseči ravani po kateri mora — po fizikaličnem zakonu — iti niz dolu. Mnogi pa dopuščajo možnost, da bi imel grof Pejačev č res pošteno voljo v to, da v Hrvatski nastopi doba zakonitosti, ako bi ne bilo — grofa Khuens. Ta hoče dalje po telefonu vladati nesrečno Hrvatsko, a gr<.f Pejačevič je preveč pohtČen siabič, da bi se mogel vspešno upirati teiefon:čmm povelj« m Helervarv^a. To pa tem manje, ker se mu bo opirati na stranko, ki je poslala brezčutna tudi za naj-huja žaljenja naroda in njegovih pravic. Nadaljeval bo torej na Hrvatskem zistem, katerega je Gabrijel Ugron v svojem govoru, ki ga je imel te dni v ogrski zbornici, označil z besedami : »Meni se pokriva obraz z rudfeč;c », ko mislim da je — tu je govoril proti grofu Kburnu - še en del v kraljestvu sv. Š:efana, Hrvatska, kjer je potlačena vsaka svoboda, kjer je novinstvo udušano, kjer vlada najhuji absolutizem. To je vse delal Kbuen v imenu Ogrska in jo je s tem kompromitiral pred veem civiliziranim svetom. Ogrika mora storiti vse, da bo na Hrvatskem svoboda spoštovana. Kar je p^čel Khuen na Hrvatskem skozi dvaj-et let, to gotovo ni priporočilen listek za njegovo osebo«. Nismo pa tako najivni, da bi pričakovali, da tudi mamelukom v večini hrvatskega sabora zalije ruiečici obraz po taki sodbi. Saj so izgubili možnost sramovanja. Kralj Peter o hrvatsko-srbskem vprašanja. Spljetsko »Jedinstvo« je dobilo od ugledne osebe v Belemgradu tc-le sporočilo: Te dni se je kralj Peter razgovarjal z nekim politikom, ki se bavi s hrvatsko-srbskim vprašanjem. Kralj se je izrazil : Sr-bija in Srbi v kraljevini ne morejo vplivati na razmerje med Srbi in Hrvati v mjednici. To je notranja stvar teh poslednjih. Ali jaz ne morem umeti, radi česa se prepirajo. Vidim, da se eni in drugi radi bavijo z veliko politiko; a če ne morejo vplivali na mednarodno politiko, bi bilo, mishm, bolje, ako bi se bavili s svojimi stvarmi, da bi vsi delali na to, da jiin napreduje skupna domovina, in da urede med seboj. Med njimi tudi ni razlike. Samo to bilo potrebno, tla so med seboj bolj znosljivi, da eden dru gemu priznavajo ime in narodnost, pa naj se imenuje vsakdo kakor ga je volja ! Uverjen sem, da bi morali Srbi v trojednici ob vsakem vprašanju iti v sporedno s Hrvati, a Hrvatje bi morali spoštovati Srbe ter jim priznavati pravice in privilegije, katere so tem poslednjim zajamčili avstrijski cesarji in ogrski kralji, ki so nosili naslov kraljev hrvatsko slavonsko-dalmatinBkib. To velja tudi za srbski cerkveni zbor. Tudi radi kocfesi-jonalnih šol in C\rilske pisave ne bi smelo biti spora, ker cirilica je slovanska pisava ; a če hočejo oni imenovati svoj jezik srbskim, kakor Hrvati hrvatskim, je vse to zopet narodno. Hrvatje in Srbi imajo mnogo posla na svojem domu ; zato ni pametno, da se prepirajo za nekaj, kar ni njihovo in o čemer niso merodavni. Ker, ako se pravd&jo radi Bosne in Hercegovine, se ne spominjajo, kako jih ni vpraševal nikdo, ko so Turki došli v ti deželi, niti tedaj, ko je nastopila okupacija, kakor jih tudi ne bo vpraševal nikdo, ko Be pozneje reši mednarodno vprašanje Bosne in Hercegovine, a malo bi kdo vpraševal toliko Hrvate kolikor Srbe, ko »>i se reševala tudi usoda Trojednice. Vse, kar bi mogli storiti, bilo bi to, da se združijo kakor bratje, da se iznebe velike politike, da povspesujejo svoje domače posle. Ali iz Srbije se ne morejo umešavati v to, ker je čisto notranje vprašanje. Teoretiki morejo pretresovati o kakem nadvladju Hrvatov in Srbov na juga. dne 21. t. m. g- Niko ZupaniČ Tržaške vesti. Promovirala sta te dni na dunajskem vseučilišču izdajatelja rano umrlega »Juga« : Gribelj na Belokranjskem doktorjem filozofije, in dne 22. t. m. g. F r a n D e r g a n c, iz Semiča na Belokranjskem, doktorjem medicine. Prvi je znan kakor širi tel • jugoslovanske ideje; njega nedavno pod imenom Fr. Gersin izišla brošura »Makedonien« je vzbudila veliko pozornost osobito na Balkanu, mej Srbi, ki so jo že prevedli. Tudi naši vojaški krcgi (»Reichsvvehr«) so se pridno bavili žnjo. Prevaja Be ravnokar na češko, italijansko itd. Odlome* azprave je izšel (pred brošuro) v »Lj. Zvonu«. M-j Srbi uživa dr. Zupanič ve'ike simpatje. Dr. D*r-grane je priznan literat slovenski (Kazimir Radič v »Lj. Zvonu«): pesnik, pisatelj-e*say st in filozof. Naše čestitke rojakoma, ki delata čast sebi in — svojemu rodu. A mi smo uver-jeni, da ravno s tem, da sta se pnvspela na častno mesto, se jima prične še It? prava doba dela, učenja, raziska vanja, stremlje «ja i o pov-spevaoja vise in više sebi v čast in narodu na koriet. Diši po denuncijaciji! Nera ii se v teh rednih čanh npusčamo v naše domača malenkostne in nizke prepire. — Ali na to, kar p še »Slov. Narod« v svoji sobotni številki proti nam, ne moremo in ne smemo molčati. Podtika nam namreč zlobno, da prigovarjamo : »da se novorojenci vRic-manjih ne dado kratiti po duhovniku, da se mrtveci pokopljejo brez svečenika, in priznava očito, da bi mu popolen prehod v pravoslavje ne bil baš nelju b«. Kje je čital člankar ljubljanskega lista kdaj vse to v »Edinosti« ?! — In ravno v tem, da nam p »dtika take stvari, obstoji d e-d u d c i j a c i j a! Ko pa bi hoteli b. ti gospodje okolo »Slov. Naroda« lojalni, bi morali priznati, da je »EdinoBt« vedno in vedno puščala stvari, ki spadajo v verske dogme in versko moralo, na miru ter je na tem polju veikdar priznavala avtoriteto ceravemh oblasti. To nam je bilo in nam bo v načelo, da ne posezamo v stvari, ki ne spadajo v naš delokrog. V cerkvene stvari pa, katere zase-cajo v naše narodno in politično življenje in 0 katerih sme govoriti vBak vernik — v te stvari Brno pOBezali trezno, dosledno in odločno. Tako bo tudi v bodoče. To je torej razlika, katere ne morejo umeti gospodje pri »najstarejšem« s ovenskam dnevniku. Zato bi bilo dobro, da bi go*p >dj-^ pri »Slov. Narodu« že enkrat prišli na pravo pot ter pustili verske stvari v raza »jo onim ki so poklicani za to ! Tem goreČneje pa naj bi se oprijeli cerkvenega vprašania, ki globoko zaseca v naše javno življenje in usodno deluje na razvitek slovenskega naroda. Tako cerkveno vprašanje je ravno naše ricmanjsko. Tu gre za rešitev uprave cerkvene/a premoženja, doprinašanja občinerjev za kongruo, za ustanovitev samostalne duhovniške službe, za vprašanje slovenskega bogoslužja in za povrnitev s^ov. cerkve po obredu sv. Cirila in Metodi;a. Za ta vprašanja se j e bil boj v Ricmanjih, a da ta boj še ni končno izvojevan, na tem ima svoj del krivde tudi stranka, ki se zbira okolo »Slov. Naroda«, ker ni bila v tem boju — dosledna!! Sedaj pa, ko se Ricmanici odpravljajo v pravoBlavje ravno zato, ker se jim kratita slovensko bogosluženje in slovenska katoliša cerkev, — sedaj ne more »Edinost« metati kamenja nanje, ker zna dobro, da je vsa krivica na strani izveBtnih organov avstrijske nemške vlade — nemške, zapomnite si to! — in nam protivne cerkvene oblasti. Da pa »Slov. Narod« izrablja tužno stanje /icmanjskih mučenikov v svoje frivolne strankarske namene, za to mu pešiljamo svojo — gorko solzo! ! Politika T cerkvi. Po oglih mesta vidimo velike plakate, izdane od škofijskega ordinarijata in podpisane od vladike samega. 1 v katerih se naznanjajo obredi in vabijo I verniki na žalovanje po pokojnem glavarju cerkve. Dočim pa so se razne državne oblasti vendar povspele do tolike pravičnosti, da to, kar hočejo naznaniti razobešavacjem plaka tov, pripovedujejo tudi v našem jeziku, je pa pravičnost naše cerkvene oblasti na stališču, da najlepša pravičnost v Trstu je, če se vse razglaša le v laškem jeziku. To naj izvoli vzeti na znanje »Slovenec«, da bo nekoliko bolj previden, ko nam bo hotel govoriti zopet, da je na carkveni oblasti v Trstu prišla sedaj doba pomirjenja in vsem enake pravice. Naše mestno gospodarstvo. Večkrat že ste omenili tiste »trdnjave«, ki so jih zgradili t ati italijanski inženjerji. Znano Vam je, kako so »e komaj dodelani zidovi sproti zopet posu vali. In potem Vam zidajo na novo, k* kor da bi to nič ne stalo. Seveda ne stane njih, ampak davkoplačevalce. Saj mi bi se ša ne razgrevali toliko radi tega, ako ne bi vedeli, da lep del vojske davkoplačevalcev sestavljamo mi Slovenci. Naši italijanski soobčani pa se menda ne razgrela o, Čeprav jim gospodje na občinski upravi nalagajo breme na breme, saj imajo naši italij»n8ki soobčani namreč — t<» »zadoščenje«, da njihove krvave žulje uživajo »bratci« iz Italije. In mč ne den«, ako morajo vsled teg; naši domači občinarji z trebuhom za kruhom ! In če ne morejo tega, pa morajo z lačnim tre uhom gledati, kako — služijo drugi. In da bi jih videl', kako prepotentno ee vedejo! Prav ta ko, kakor da Brno mi ptujoi tu, oni pa domač ni. Njim se ne sme skriviti ni en sam lan, oni pa ne spoštuiejo nikogar. Ob razstrt-ljavanju vedejo se naravnost brezobzirno. Ni malo jim ni mari, ako spravi ajo v nevarnost zdravje in življe druzih Ijudij. Ako bi kateri Tržačan — pa bodi tudi ita lijanske narodnosti — tako postopal, bi drugače računali ŽDj m. Mi p znamo scer ta naš tržaški komunalni ziatem, vendar bi se drznili zahtevati pojasnila, da-li res mora občina plačevati troške za prezidavanja že — dodelanih zidov ? Naše občinske finance bo itak že v skrajno slabem stanju. Gospoda bi morali enkrat b previde ti, da tako ne more iti dalje z naš m mastnim gospodarstvom, ako nočemo, da pride do katastrofu. Sedaj bi morali pač spregledati že tudi slepci ! V zaključek naj povemo še, da nikjer na svetu ne bi poverjali novih del takim podjetnikom, ki so poprej prevzeto nalogo izvršil tako slabo, kakor se je na primer zgodilo na ce*ti pri <-v. Ani, kjer morajo vsa zidovja predflavati. To bo Btalo ogromuih stroškov, kater h pa — tako se vsaj govori splošno — ne bodo plačevali podjetniki, ampak .... pa vsaj veste, kdo ! Več davkoplačevalcev. Še par citatov. Na Duuajii izhajajoča »Frennu ge Zeitung«, katero izdaja židovski novinar Smger, j-* v zadnji svoji številki posvetila Leonu XIII. Članek, v katerem ee nahajalo tudi te-le izjave : »Zujim (Leouom namreč) ni izginil le eden najznaimn tejš h papežev, ki je nosil tiaro pet ndvajset let, ampak je izginila iz življenja tudi ena iz ono malo velikih prikazni druge polovice 19. stoletja«. »Naj se že misli kakor hoče o razmerju med d«žavo in carkvijo, in naj se že ima tako ali tako mnenje o položa.u papežrva v stdnnjosti n nasproti vpešanjem, ki delujejo na sedanjost — vendar treba pripozuati, da je Lev XIII. svojim mirnim in zmernim nastopanjem veliko koristil cerkvi«. »Napredkom na polju znanosti in so-sebno socijalne znanosti je sledil z veliko ptžnjo in ni odklanjal demokratične sjcijalne struje sedaujega Časa«. »Tej demokratični struji se ima kleri-kalizem v razl.čnih državah zahvaliti na svojem napredovanju, dočim tako imenovani svobodomiselni izgubljajo tla med prebivalstvom ravno zato, ker ne zadoščajo demokratičnim in acc jalnim zahtevam sedanjosti«. »Leon XIII. in krščanska demokracija naj bi bila v tem pogledu uč telja svojim svobodomiselnim nasprotnikom, katerih politično vedenje je omogočilo krščanskemu so-cjal.zmu, daje plemenitega starčka pridobil za svoje načrte. »Svoboda ne izključa, ampak u[k ljuča spoštovanje do v s a -cega veroizpovedanja. Vera ne hodi poleg našega življenja, ampak naše življenje samo je religija«. Napad na dražbo sv. Cirila in He- todijft. »Slovenski Narod« prinaša vest, da se š>ri po Trstu govorica, da m.sli družba sv. Cirila Cirila in Metodija odstopiti tržašai Marijini družbi družbino šj!o in zemljišče pri sv. Jafcobu za Mar jin dom. In s cer zastonj, tli pa za prav nizko ceno. Temu nasproti konstatiramo, da tu v Trstu take govorice ni bilo in je ni. Ta »raca« spada med babje kvante, ki se jih pušča »Slovenski Narod« poročati iz Trsta in po katerih se kažejo v polni luči — resnicoljubni njegovi poročevalci. Mi se navadno niti ne oziroma več na te race, ker smo se iim že privadili. A da danes ne molčimo, je vzrok v tem, da je pred nami glavna skupščina sv. Cirila in Metodija, in je trenotek tu, ko je dolžnost vsakomur, da navdušuje za družbo. A vsa podlost gonje »Slovenskemu Narodu« po-| slane vesti se kaže v dejstvu, da družba ravno sedaj zida peti razred na deški išoli inje tudi že razpisano m e-jsto učitelja. Ciril-Jletodijeva veselica v Trstu. — Združena odbora možke in ženske Ciril-Me-todijevH podružnice v Trstu polagata tem potem račun o vspehu Ciril-ZVIetodijeve veselice, ki se je vršila dne 5. julija t. 1. na družb nem šolskem vrtu pri Sv. Jakobu. 1. Pri blagajni se je prejelo dne 5. julija na vstopnini in darovih 1112 kron 10 Btot. 2. Za razposlane vstopnice po Trstu in okolici se je prejelo 734 kron 60 Btot. 3. Darov po veselici se je prejeio 122 kron 60 sto t. Vseli dohodkov je bilo toraj 1969 kron 30 stot. Med darovi je vštetih 100 kron, katere je podarila blagorodna družina Kalistrova, za kar jej bodi na tem me^tu izrečena naj-srčneja zahvala. Tem povodom je daroval tudi gosp. Pavel Zorko z Opčin 5 K. Vsfch stroškov je bilo pa 540 K 50 st. med katerimi je vštetih 100 K, ki so se potrošili za otroški vrtec na Greti, katerega vzdržuje moška Ciril-Metodijeva podružnica na Gn-ti. Kakur je torej razvidno, je materijalni vspeh veselice ob naših žalostnih razmerah povoljen — moralni vspeh pa je bil naravnost diven. To je bila prva veselica take vrsti v Trstu. Za njo bodo sledile druge, ^eino lepše in boljše ! Na svidenje ob prihodnjem godu sv. Cirila in Metodija ! Slovensko petje in »Zveza slovenskih pevskih društev«. Na ustanovnem občnem zboru »Zveze« je gosp. prof. Štritof rekel med drugim : »V imenu csnovalnega odbora Vas prav prisrčno pozdravljam. (Tu je pozdravil vse zastopnike po vrsti, kakor so se prijavili.) Današnji dan je velepomemben dan, ne samo za slovensko petje, ampak za slovensko bodočnost v obče. Slovenci radi in tudi dobro poj<5, to nam priznavajo ce!<5 naši nasprotniki. Do sedaj je bilo naše petje nekaka divja cvetka, ki je cvetela tu p* tam divno, a ker ni imela vrtnarja, je ni bilo mogoče urediti tako, da bi bila odgovarjala povsem napredujočim Slovencem. Sedaj se nam je posrečilo dobiti vrtnarja, ki bo to cvetko (slovensko petje) ople menjeval — jo p< žlahtni in ta vrtnarje naša »Zveza slovenskih pevskih društev.! Sa združenimi močmi se nam gotovo posreči, da dosežemo, česar bi ne mogli doseči, ako bi bili raztreseni na vse vetrove, kakor smo bili do sedaj.« To so zlate besede moža učenjaka, ki si je ob strani neumornega pevca in učitelja, prof. Hubada, zaslužil, da se mu je podelila najvišja Čast v »Zvezi slovenskih pevskih društev«. Širitof-H ubad sta ona moža, ki sta nam s pomočjo gosp. komisarja Gutnika in še enega gospoda — katerega imena se, žal, ne spominjamo — ustanovila streho, pod katero se bomo slovenski in slovanski pevci zbirali in navduševali za naše lepo petje in za naš mili slovanski narod. »Naj bi »Zveza« postala faktor, ki naj združi Slovence v teh težkih časi h«, je vskliknil gosp. prof. Hubad na koncu svojega poročila. Ml pa dostavljamo: Bog dal ! » * * Ker je več revnejših pevskih društev, katera si ne upajo vpisati se v »Zvezo«, Češ, da jim ne bo mogoče nastopati na skupnih koncertih, ker da bodo stroški preveliki in ker jim ne bo mogoče nastopati tudi iz drugih ozirov, moramo Btvar pojasniti tudi na to stran. Glede potnih in drugih stroškov ee da napraviti pri vsakem pevskem društvu malo hranilnico. Blagajnik naj sprejema tudi najmanjše svotice od posamičnih členov in naj iste vpisuje v posebno knjižico. Vsak peveo naj ima zapisano v tej knjižici,- kolikor in kedaj je kaj shranil. Denar naj se naloži v bližnjo posojilnico in ko pride dan izleta na skupni koncert, bo sleherni pevec imel že ep kupček cvenka. Skuj.ne Blavnoeti ae bodo do konca julija t. 1. prekrtsao. verno repro-vriile !e vsakih 3—5 let, zato bo tudi dovolj dukc;jo v barvot;sku Blike av. Ciril in Me-čaaa, da si lahko vsakdo prihrani potrebno tod od Fr. Urbana, v velikosti 50.70 cm (z svoto. ; belim robom), ki stane v trgovinah K 6*—, Glede nastopanja pa povemo, da Nemci, samo za doplačilo znižano na K 1, franko ko imajo skupne nastope, nikdar ne pojejo po posti K 1*20 I^to sliko v belem modernem vsi na skupn:h zborih), da, niti polovica jih okvirju nameBto za K 14—, samo za K 10.— ne poje. Skatlja za to stane K 1*50. Taki pevci, oziroma društva, ki bi ne Za ceno in jakost tega dela daje nam mog i, z enega ali drugega vzrofcs, nastopiti poroštvo slavnoznano ime češkega umetnika na skupnem nastopu, bodo imeli priliko, da Resna str« ga pob^žnost diše iz obrazov Čsb-po kažejo svoje vrline pa na nastopih poea- titljivib solunskih bratov, katera stoječa pred mičn h društev. bizantinskim oltarjem, kažeta evangelij, ka- Sp oh smo pa mi prepričani, da se bo terega bo pred tisoč leti pr nesli v češke naše perje ▼ obče mnogo zboljšalo pod zve- dežele. zin m nadzorstvom. Upamo, da uporabijo nsši naročniki to Sedaj naj sleherno pevsko društvo skrbi, posebno ugodno priložaost in si naroče za da p »tace naša »Zveza« res zveza vseh to nenavadno nizko ceno prekrasno sliko, ki petje g ječ n slovenskih druš ev ! Skrbite, da bode gotovo jako lepo kras la vsako slovan-ko na prvem koncertu, ki se bo evoječasno vršil hišo. Tako počfište najlepše spomin svetih v i«li Ljubljani — nasDpmo vsi slovenski solunskih bratov, lako dovršena slika naših slavčki, brez izj«me! blagovestnikov in za tako čudovito nizko Pevsko drustro »Zvonimir« t Ro- ceno, dosedaj nikjer ne ekzist ra ! eolu. T > na novo ustanovljeno društvo bo V ta namen izvolte odstriči dolnji ku- imeio svoj prvi redni občni zbor v nedeljo pon, prilepiti ga na odrezek poštne nakaz-dne 'J avgusta v gostilni »pri dveh cipresah«, niče ter porliti ga z zneskom K 1 20 umet-Začetek ob 5. in pol uri popoludae. Dnevni niškemu založništvu B. Koči v Pragi. Potem red bo sledeč; : prečitanje potrjenih pravil, se Vam slika franko po pršti dopošlje takoj, vsprejemanje novih členov, volitev novega odbora, in sicer : predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, knjigevodje, 2 pregledo-valcev računov in 6 odbornikov ; morebitni predlogi in nasveti. Na obilo udeležijo vabi osnovalni odbor. Zavoda sv. Nikolaja je dosia za me «*e maj naslednja pcdp« rnina : Županstvo Klanec SO K, gospe: Barb. Luj, Eople Iv., ! Bartol M., Ponikvar Karla, po 2 K; go-epica Mici Poz 2 K ; za mesec junij: go-epica Z nka Zorzut 5 K, posojilnica Pod-grad 20 K. žup. Breslovče 13 K, g. Musič nabral v Kamniku 20 K, županstvo Sodra-iica 50 K, Neimenovana 1 K, dr. Trinajstič -5 K, dr. Gregorčič 5 K, VVMfan J. 4 K, Rade v Rovinju 1 K, Pregelj Hedvika 1 K. Mici Pož poročena Mikus o priliki evoje poroke 10 K. — Bog" plati. Blagajuičarka. Za splošuo Tolilno pravo Kakor po razn h ineatib in Bisebao na Dunaju, tako je tudi socijalistična stranka v Trstu včeraj sklicala javen shod splošni volilni pravici v prilog. V slovenskem jeziku je govoril g. Linhart. Vsprejeta je bila resolucija, predložena od prelsednika shoda, g. L Oliva, v kateri se izreka protest proti sedaj veljavnemu rapre zentativnemu zistemu, se zahteva sprememba ustave v zmislu razširjenja narodnega zastopstva, in izjavlja shod, da se mora uvesti splošna in jednaka volilna pravica in «e mora Hta proglasiti za prvo potrebo državi in narodom. Služba pisarniškega ofieijala je raz pisana na tukajšnjem namestništvu. Ako se ta služba ne podeli kakemu aktivnemu ali kvi;t c ranemu uradniku, imajo upravičeni podčastniki predno-t pred drugimi prosilci. Prcšnje le uložiti do 24. avgusta na c. k. namestništveno predredništvo. Razpis slnžeb v finančni stroki. V območju c. k. finančnega ravnateljstva v Trstu je razpisana služba računskega svetovalca v VIII., eventuvelno računs&fga rezidenta v IX., eventuvelno računskega cfi-'vjala v X.t eventuvelno računskega azistenta v IX plačilnem razredu. Prošnje z dokazili o poznanju deželnih jezikov je uložiti v šti nh te inih (računjeno od dneva razpisa v »Osservatorn«, 22. julija) na predsedništvo c. k. fiiaačoega ravnateljstva v Trstu. Razpis je priobčen samo v nemškem jeziku. Službi gozdarjev. Na gozdarskem in donteDs-tem ravnatelj-tvu v Gorici sli razpisani <1 /<• slnžbi gozdarjev. Prositelji morajo dokazati, da so položili skušajo za go zdno varstvo in tebn Čno jp »možna službo. Prcs'teiji, ki so že v državni službi, morajo predi« ž t prcšnje predpisanim tlužbenim potom. Podčastniki, ki so se v aktivni vojaški einlbr, potom svojih poveljstev. Drugi upravičeni podčastniki imajo dopoelati svoje pro-šaje c »ri omenjenemu ravnateljstvu in sicer do 5. septembra. Poleg poznanja nemškega in slovenskega jezika ve želi tudi poznanje iul'jeD^ine. Izredna usodnost za naše gs- naročnike. — Z velikim veseljem naznanjamo svojim naročnikom, da smo izposlovali za nje posebno ugodnost, katero lx>do gotovo z veseljem pozdravljali. Dogovorili smo se namreč z umetniškim založništvom B. Koči v Pragi M 9 ^ : ZZ —v 0 0 - C I M T CJ C • i. n v .r. 0 > X »aa •h a O ta s O K 5 T. \ 0 J* d I O ►M 3 s C ~ O cu M — xa •h " - e 3L « ^___ 'JL O 5 6 .7 C T. M 1 v *—" JM —' ' Z »1 . ISCHL 26. (B.) V tukajšnji župai j cerkvi je bila danes slovesna služba božja v — Tako je: »Sudsteierische Presse« je zaprošenj8 er€čae jzvolit7e novega papeža, bila protestirala proti imenovanju nekega glužbe božje 8u ee udeležili cesar in več geometra za Ptuj, ki (geometer namreč) ne na(ivojvod, oziroma na Ivojvodinj. Mncgo dam zna ni besedice slovenski, tako, da mora po- Jn gGSp0(]ov JZ visoke aristokracije, uradnikov, sredovati tolmač, ko hoče ta javni funkci- 0b5inSki zaBtop itd. jonar občevati s slovenskimi Btrankami. »Gra- RIM 27. (B) Radi del v pripravo pro- zer Tagblatt« je pa menil, da je na ta pro- BfcrJrov za konklave je kardinal Rampoila za-test kar sapo zaprl mariborskemu listu, pU3tji 8Voje stanovanje in se preselil v palačo, sklice vaje se na to, da sta v Celju dva Ceha prepUggeno mu kakor višjemu duhovniku nameščena kakor geometra, od katerih eden cer^ve sv> Petra. Na delih za konklave je da tudi ni znal ni besed.ce slovenski, ko je ualužbenih 310 delavcev. b;l pred desetimi leti imenovan v Celje. skupni finančni minister. »Su isteierische Presse« ne oporeka tej DUNAJ 27. (tt.) Skupnim državnim fi- napovedbi in pripoznava nje resničnost. Opo nangn m ministrom namesto pok. p). Kallava zarja pa na neko malenkost. Na to namreč, je jmeDOVail dosedanji odposlanec v Atenah, da Bi je Čeh v pol leta pridobil potrebno Burian. Istega zapriseže cesar v I&chlu z-anje slovenšč ne, dočim se Nemci ne priuČe (j3e 29. t. m. našemu jeziku niti v dvajsetih letih, ker se Knez Ferdinand Bolgarski. — nočejo!! To je razi k* med nemškimi in KOBURG 27. (B.) Knez Ferdinand slovanskimi uradniki ! >Sudsteierische Presse« £0lgaraki je dospel danes zjutraj semkaj se pripominja: svojim spremstvom. »Nam je vse eno, kateri narodnosti pri Gibanje za splošno volilno pravico, pada uradnik, kar pa zihtevamo od njega s DUNAJ 26. (B) Predpoludne je bilo p'doo pravno, je, da umeje jezik naroda, s v praterju socijalno-demokratično zborovanje katerimi občuje.« za splošno in jednako volilno praviGO. Zbo- Tako je! Vendar pa treba nekoliko apo- rovanje ae je izvršilo mirno. Na povratku iz polniti to izmro v mariborskem listu. Poleg praterja je prišlo pred mestno hišo do de-poznanja jez ka narod ovega mi ratmo i»d m0nstracij, o čemer ja bilo aret:ranih 11 javnega uradnika zahtevati še nekaj druzega, oaeb. *el<5 važnega : zahtevati m .ramo tudi spo- KraJj peter „robu Kara(lj0r|0. štovanje do naroda! Mi mrzimo BELIGRAD 26 (D.) Kralj Peter je eel<5 še bolj tac«ga uradnika, ki umeva jezit daQeg y TopoJ. grob^0 Karadjordje. naroda in ga - zaničuje ce'<5 v svojem urad w j(j y velikem številu, nem delokrogu. . , . , . .... je prirejalo živahne ovacije. Pa še neka; trebi pripomniti. Mi se zadovoljujemo tudi z uradnikom Neslovencem, ako je popolnoma kvalificiran za službovanje y0kj0 t med našim narodom. Slovesno pa moramo Jled Japonsko in Rusijo. LONDON 27. (B.) »Times« javljajo iz m.: Vznemirjajoče ve3ti, priob- , , čene v Angliji o vojnih pripravah Japonske, protestirati proti temu, da bi ss radi urad- , n . . , r. r . . . . eo popolnoma neosnovane. Re3 je sicer, da v nikov Neslovencev, ki slučajno znajo sloven ski, odrivali in zapostavljali s ovenski uradniki 1h zataši uradniki znajo T • 1 i » v . . a. .. .. „ . Lastnoročno pnana oporoka določi: Zi časa pontfinata pridobljeno premoženje pripade cerkvi. Drugo rodbinsko premoženje pode- Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 21.04, ob 2. uri popoludne 26'8 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.0 — Danes plima ob 11.13 predp. in ob 9 37 pop.; oseka ob 5.31 predpoludne in ob 5.27 popoludne. delati. Cim bit o imenovanjih odločevalo le vspo^obljenje in ne bo imela ve^ besede averzija nasproti nam Slovencem, potem se . . T . , • n . , , ... , J r . duje Ljudevit Pec3i, ker so bil 1 drugi so- nam ne bo bati, da ne bi tm>ili dovolj Bvojih , . _ . , • m , J J rodnikt že poprej obdarovani. Testament je uradnikov v v«h strokah! , , 0 . ... 1f>AA T „ , ... datiran od o. juliji 1(J00. Izvrsevatelji oporoke *o določeni kar finali Rimpolla, Mjesni Creton'. Razne s/^sti Grozne posledice vojaških vaj. Budim Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 600MI* Lastnik konsorcfj lista „E d i n o 8 i". Vesti iz ostale Pnmon$«r X Akad. fer. drnštvo »Adrija« v Ooriei nameruje prirediti dne 9. avgusta veliki ljudski shod v prilog slovenski Ijudnki šoli in slovenski gimnaziji v Gorici ter slovenski univerzi. — S.ovensko dijaštvo je na-Btopalo v vprašanju slovenske univerze doslej vedno kompaktno; zato poživljamo vse slovenske viEokošolce, da se udeležč omenjenega shoda. — Ker se bo razven vpeučiliščnega vprašanja razpravljalo tudi o slov. šolstvu v Gorici, bo imelo ravno izvengoriško dijaštvo priliko, spoznati našo borbo v najnujnejših kulturnih potrebah. NatanjČneji vspored se objavi pravočasno. Na večer 8. avgusta se bo vršil redni letni občni zbor akad. ferijalnega društva »Adrija«. X »Sokol« na Reki. Na Reki snujejo »Sokola«. Priprave se vrše žurno, da se ta lepa misel oživotvori čim prej. X y Opatiji je bilo od 1. septembra 1902 do vštega 22. julija 18.338 oseb Od 16. julija do vštetega 22. julija 1903 je pri-rastlo 618 oseb. Dna 22. julija je bilo navzočih 2088 oseb. X Učiteljski službi. Razpisani sti službi učiteljev-voditeljev na mešanih ljudskih šola z italijanskim in hrvatskim učnim jezikom v Fontanah in Sv. L >vreču Pazina-tiŠkem. Prošnje je uložiti na c. k. okrajnem šolskem svetu v Poreču. Prositelji morajo dokazati tudi vspoaobljenje za nadomestno poučevanje veronauka. Javni ples priredijo vaški mladeniči v Šmarjah pri Sežani v nedeljo dne 2. avgusta t. 1. na dvorišču pri g. Macarolu. Cena 10 s to t. za komad. — Začetek ob 4. uri popoludne. ,, . u M , , Natisnila tiskarna konsorci]a lista „Edinos t" v Trst« pestaa-ki »Ala ij .r Orez g« je prvi prinesel vest ' X** K*« s«Xarn«KXXX o groznih pouled cah vojašxih vaj v Hercegovini. Isti het pripoveduje, da sta dva ba-talij«'Da 12. pešpolka imela dne 20. t. m. vojaške vaje med Trebinjem in Bilekom. Ridi gr«zne vročine, Ki je vladala tega dne, padio je na maršu 450 vojakov, od katerih je 19 njih takoj umrlo; 40 njih je v smrtni nevarnosti, o ostalih se pa ne ve, v kakem stanju se nahajajo. En vojak da je znorel. Uradno poroč lo je to vest ublaž io le v toliko, da je le 15 vojakov umrlo na Bolnča-rici, kar pa je zeld slaba tolažba. Včerajšnja »Ze»t« koustat ra, da se raz-merno le v naikrvavej«.h bitkah dogajajo tako velike zgube. Značilno je, da niti zavzetje utrdbe Trebinje, ki se je dne 8. sep tembra 1878. dogodilo po avstrijskih četi-.h, ni zahtevalo toliko človeških žrtev, kolikor so jih 20. t. m. zahtevale vojaške vaje pri Trebinju; o zavzetju te trdnjave je namreč bilo le 9 vojakov ubitih in 12 ranjenih. Dogodek na teh vojaških vajah v Her cegovini je tako kričeč dokaz o trpinčenju vojakov v avstro ogrski vo ski, da v po ikrep ljenje tega res ne treba pisati še posebnega komentarja. In tudi ta dogodek je sad onega germanskega duha in značaja, ki vlada v naši vojski. Vsa naša vojska mora ječati pod pritiskom nemške trdosrčno^ti in nemškega »muss sein« načela. V naši vojski ce vlada le nemški poveljni jezik, marveč vlada tudi pravi germanski dub, ki se krasno zrcali v trebinjskem slučaju. Brzojavna poročila. Po papeževi smrti. DUNAJ 27. (B.) Danes predpoludne je bila povodom papeževe smrti slovesna žalo-valna služba božja za dunajsko garmzijo. Službo božjo je opravil vojni škof Belopo točki. Udeležili so Be vojoi minister Pitreich, mestni poveljnik in mnogi visoki vojaški do> stojanstveniki. Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane X tovarne mizarske zadruge t Gorici (Sollac) ££ vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^Jnton Černigoj X n x X X X X X X X X X X i" »j y,",uu «■»■»(»j Mt Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) M S it. 1. hiša Marenzi. S X K X £ Največja tovarna pohištva primorske dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se oaušl ^^ v to nalašč Driuravlienih Drostorin s tem- 1. M v to nalašč pripravljenih prostorin s tem-ftf peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobnt jg derni sestav. Konkurenčne cene. jg BV Album pohištev brezpludoi XXXXXXXXXXMXX KXK Velikanska množina meglenega in svetlega, tapetovanega ali kuhinskega pohištva se prodaja In nekaj ča-a p > najugodnejših penih v krasni dvorani Tersicore, ul. Chiozza. 5. I. člavno občinstvo se najuljudneje vabi si ogle-cati rastavljene predmete od y—12 predp. in od 2—7 ure zvečer. Kočija v dobrem stanu, z enim ali dvemi konjema se takoj proda. Naslov: Jakob Klein al. Molia piceolo nasproti restavracije. „Alla citt t di Frankfurt". Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa Št. 52. A. == (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. IIo«trovan cenik brezplačno (In franko. Sprejem* zavarovanje Človeškega življenja po najramovrstnej>ih kombinacijah pod tako ngodiiimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je Dgodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slcvansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine pr° požarnim škodam po najnižjih ceoah fkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Mala oznanila. Pod to rubriko prina.-amo oznanila po najnižji! -enah. Za enkratno in.<-ercijo se plača po 2 stot. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno miža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v Četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 60 stot. V Trstu. Zalopm likerjev v sodčih in budilkah Perhauc Jakob vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Kavarne. Anton Šorli Š^T^Tr jaliAče Slovencev. Na razpolago so vsi bIo finski in mnogi drugi časniki. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „ynia citta 8i £on5ra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša) -^- Izgotovljene obleke za mo~ke. dečke in otroke. Moške obleke od 6-50 do 24 gld : za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči ie enovij od 3 do S gld. Hlače i i snov i j od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4 .>» do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od S do 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3 -12 let od 2-50 do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gli- Haveloki 'Loden> za mcške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od uioleškina za delavce or snovij za moške obleke toli na meter koli za naro<-be po meri, koje de izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. sojila, ne manjše od 10.000 kron na liise, zemljišče, dedšeine karol ofner Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Cascrma štv. 6. (Posredovalci izključeni). 30 malih stanovanj z eno sobo in 2 sobami in eno knkiujo se takoj odda v ulici Imiustria in aL Guardia v Li-ah ?»tolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I nadsu- od 1—2 in 5—7 pop. Urar F. Pertot Trst ulica delle Poste 1, vogal ul. Cariatia. Prodaja srebrne ura od 3 gld. na prej, zlate ure cd 8 gld. naprej. Izbor sten-feklu ur, regolatorjev i. t. d. Popravlja vsako-vi>tne ure po jako zmerni ceni. Aloizii TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin. koloni j a lij, vsakovrstnega olja. najfinejše testenine po jako nizkik cenah, nadalje moko. žito, kavo. sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Rudolf iLleks. Varbinek žaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn trg- št. 2. II. nadstropje =r (nasproti sladčičarne Urbanis). ISazposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene x Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naroćbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu gesla : Svoji k svojim ! 3van Semulič 4 v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovstno pohištvo najfineje in drugih vrst iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne m postrežba točna in poštena. FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TEST lil GifilM 11' — BARIOVLJE sm DokopaiiSh Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in g-ibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. g^* Cene po pogodbi ln Jako nizke. 'VC Priporoćuje se slav. slovenskemu obćin stvu za obile naroćbe udani Ferdo Guštincič klesar »k i mojster. Pašti, makaronom itd. se pravi slovensko testenine. Najboljšim testeninam pa se pravi Ilirske testenine. Gospodinje, ne zahtevajte tedaj po prodajalnicah pašte, ampak „Ilirske testenine", katere se vdobe v škatljah po 12 in \\ kg. Svoji k svojim Pavel Grastwirik Trst, ulica Madonnina 3. Zalogi pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Be'er'je. — Podi be v izboru in tapetarija. — Ure, si-| valni stroji za dom in obrt po najugodnejš:U ceiibh. Tovarna za cementne plošče ANDREl STOLFA Trst. - ulica deiriudustrla št. 1. - Trst* Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, sestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga. JAKOB BAiVIBIC - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno po jako nizki ceni. iia Krasu Omnibus k vsakemu večernemu vlaku. Na razpolago kočije, karete in sploh vozovi za prepeljevanje oseb in prtljage. Postelje od K 1.60 do K 2.— mr Dobra kuhinja. Točna postrežba. Cenjenim potovalcem se priporoča, za obilen obisk Fran Geržina lastnik. Gostilna ALLA BELLA VEDUTA ulica Romagna šf. 20 nasproti vojašnici. Zbirališče slovenskih delavcev £ it Toči se pristno istrsko in vipavsko vina ter dalmatinski opolo. Izvrstna Minja. — Vse po najnižjih cenal. Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Na zdar !« vsem slov. bratom Gorazd Tvancic gostilničar. Noti manufatlurna proftajalnica Cobau S (jentilli o o o o o ulica delle Poste štv. 8 q ogel ul. Valdirivo. Q SPECIJALITETA: Izgotovljeno perilo 2a možke in ženske, f* Najnovejše kravate. Moderci. Ji Ravnokar je dosla obleka za ženske Jc po najnovejšem kroju. Cena od gld. O 2.48 naprfj. O Izbor drobnarij. o Na jugodn ejše cen e. o o o o o o o o 8 O o o o o „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&čani akcijski kapital == Spitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja n e vrne rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promete izdaja k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. -- Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni - izgubi • Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitniriske kavcije. Eskompt in inkaaso menic. Hoi—ta naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet » Čeki in nakaznicami.