Poštnina plačana v gotovini, Stev. 28. V Ljubljani, dne 13. iulija 1933. poumunilisv. Din Leto XVI. Upravništvo »Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 IzHaia vsak Četrtek Ntroinlna n tniemttro: četrtletno t Dla, polletno IS Din, eeloletao H Dla; u Inozemstvo rizes Amerlkei četrtletno ti Otn, polletno 24 Din, celolttao 48 Dla. Amerika teta« I dolar. — Raiaa poStae hranilnice, podrnialce r LJibljtil, it. 10.711. Prvi državni kongres Jugoslovenske radikalne kmečke demokracije Čez teden dni, v četrtek 20. t. m., se bo sestal I težna večina našega naroda od Vardarja do Tri- v Beogradu prvi državni kongres velike vsedržav ne stranke, Jugoslovenske radikalne kmečke demokracije. Zasedal bo potem še v petek in po potrebi v soboto. Na kongresu se bo zbralo okoli 2000 javnih delavcev vseh ver in plemen, zastopnikov vseh srezov naše kraljevine, ki so vsi pristaši iste stranke in prežeti s pravim jugo-slovenskim duhom. Kongres bo pokazal, da je naša vsedržavna stranka izraz svobodne narodne volje in da je bila ustanovljena s sodelovanjem naroda. Pre- glava hoče imeti isto stranko, ki se ne bo spuščala v politične pustolovščine, nego bo delala trezno in pametno za blagor države in vsega prebivalstva. Ne v praznih, visoko letečih besedah, temveč v premišljenem in vztrajnem delu je rešitev. Na kongresu se bodo obdelali program in organizacijska pravila strarke. Prav tako važna naloga kongresa bo, da postavi stranki končno vodstvo. Možem, zbranim na kongresu, lahko zaupamo, da bodo dane si naloge dobro rešili. Vstali bodo krivi preroki. •. Ko je učil Kristus ljudi, se Je zavedal sile svo- Zdaj je tudi dovoljeno snovanje političnih jih nasprotnikov, zlasti tistih, ki bi hoteli po nje- strank. Predvsem se je ustanovila naša Jugoslo- govi smrti izrabiti njegove nesebične nauke v venska radikalna kmečka demokracija. Tej pri- svojo korist. Zato je zaklical svojim apostolom in pada velika večina današnjega delavnega narod- učencem: cVstali bodo krivi preroki, ki bodo nega predstavništva. Na mnogoštevilnih zborih rekli: ,Jaz sem Kristus'... Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, v resnici pa so volkovi...» Te globoke besede niso veljavne samo za Kristusov čas in za njegov nauk, temveč vidimo, da se krivi preroki z ovčjimi oblačili pojavljajo tudi sicer v vsakdanjem življenju. Pojavljali so se v vseh časih in zlasti povojna doba jih ima mnogo, ki hočejo zavesti ljudi na kriva pota. Z modrim ukrepom je naš narodni vladar 6. januarja 1929. napravil konec paševanju nesposobnih strank, katerih voditelji so izpodkopa-vali osnove naše skupne domovine Jugoslavije in gledali le za svoje koristi. Ves narod je odobraval kraljev ukrep, po katerem je zavladal v državi mir* ki je prav blagodejno vplival na razmere med posameznimi bivšimi političnimi nasprotniki kakor je tudi prinesel mnogo koristi k utrditvi zavesti, da smo vsi Jugosloveni ena sama družina in da je naša moč le tedaj silna, kadar se oklenemo trdno svojega narodnega vladarja kakor otroci svojega dobrega očeta. Že takrat, ko je napravil konec brezplodnemu strankarskemu prerekanju, je Nj. Vel. kralj naglasil, da ne bo ta brezparlamentarna doba trajnega značaja, temveč da bo vrnil kralj narodu njegove politične pravice, ko se bodo razburkane strankarske strasti spet pomirile. Res smo kmalu mogli spet na volišče in smo si izvolili pretežno ugledne in sposobne može za svoje zastopnike. Vsakdo ve, koliko je napravila nova narodna skupščina: v enem letu več kakor vse prejšnje narodne skupščine v desetih letih. Ti pametni, od naroda izvoljeni poslanci so storili, svojo dolžnost, da so kakor skrbni očetje svojim sinovom uredili glavne zakone, po katerih naj se razvija naša domovina v narodnem in gospodarskem življenju, da bo sposobna za tekmovanje s sosedi. smo videli, kako se je narod oklenil te stranke, ki je znala najti utrip narodne duše, po katerem tudi uravnava svoje delo. Upošteva zlasti dejstvo, da je bila v vsem zgodovinskem razvoju prava slovenska, hrvatska in srbska narodna zavest od našega prihoda v današnjo domovino dalje v svo- jem jedru zavest skupnosti, z današnjo besedo jugoslovenska zavest. To zavest ohraniti in še poglobiti je glavni smoter naše stranke. Mimo tega se naša vsedržavna stranka z vidnim uspehom trudi, pomagati vsem stanovom, da bi brez najhujših posledic prebredli čase gospodarske stiske. Zlasti važna j 3 zakonska zaščita kmeta, ki je zašel brez lastue krivde v dolgove, ker je padla cena njegovih pridelkov na polovico ali celo četrtino prejšnje vrednosti. Kmetstvo je ona osnova, ki sestavlja s svojimi 80 odstotki vsega prebivalstva dejansko našo državo. Če pustimo kmetstvo propasti, propadejo z njim tudi vsi drugi stanovi, Preočitno je delo Jugoslovenske radikalne kmečke demokracije, da bi še nadalje naštevali podrobnosti: Delo govori zgovorno, da smo na pravi poti. Morda je bila, bo kdo rekel, večletna nestrankarska doba prekratka za pomirjenje strasti, ker še vedno vstajajo slabi preroki in se tudi snujejo nove stranke z donečimi imeni, ki jim ne bomo mogli zaupati. Preveč je debelih obljub, da bi jim mogli kar tako verjeti. Vse te načine snubljenja že poznamo. Stojimo sredi novega političnega vrvenja, ko izkušajo snujoče se nove stranke dobiti na svojo stran ljudi in jim obetajo zlate gradove. Uverjeni smo, da je narod v nepolitični doBi dozorel, da bo znal ločiti gloto od zdravega zrna in da ne bo kakor muhe sedel na sladke limance. Po njih delu boste spoznali slabe preroke, zato se jih boste lahko varovali. «Obljubiti in dati je dvojo, pravi narod. Jugoslovenska radikalna kmečka demokracija je malo obetala, a mnogo dala. Zato se ne bojf takšnih obetnikov, ki vse obljubljajo, a ničesar ne dado. Še nekaj besedi o brezobrestnih posojilih Nedavno smo objavili članek iz «Zadružnega vestnika» o brezobrestnih posojilih, ki jih ponujajo razne zadruge, ustanovljene v zadnjem času. Način poslovanja teh zadrug je tak, da se pristo-pivši član, ko je plačal razmerno visoko pristopnino, obveže, da bo mesečno vlagal določen znesek, ki je odvisen od. višine zaželenega posojila. Te vloge se ne obrestujejo. Mesečne obroke je treba vplačevati toliko časa, da pride upravičenec na vrstni red za posojilo, ki ga mora potem odplačevati tudi v mesečnih obrokih. Posojila pa daje zadruga iz sredstev, ki jih dobi od mesečnih vplačil članov. Ker zadruga za vloge ne plačuje obresti, jih tudi ne pobira za posojila. Seveda pa take zadruge zaračunavajo po večini tako pri vplačilih mesečnih vlog kakor tudi pri mesečnih odplačilih posojil razmerno visoke pristojbine za upravne stroške. Če torej upoštevamo pristopnine, nadalje upravne prispevke pri odplačevanju vlog, vidimo, da te dajatve niso malenkostne in da pride posojilo drago zlasti za one, ki pridejo šele po daljši čakalni dobi do njega, Ker so zanimanci pogosto v zmoti glede čakalne dobe, bodo tudi širšo javnost zanimala naslednja pojasnila, ki jih je dal «Jutru» na razpolago g. Rudolf Puc: Ce sestavimo za razne razrede članov (člani se namreč po višini zaprošenega posojila delijo v razrede) tabele o vplačilih in izplačilih, tedaj vidimo, da je čakalna doba za člana tem daljša, čim višji vrstni red ima dotični član. Če sestavimo tabelo za člane, ki hočejo dobiti 10.000 Din posojila (hranilni prispevek znaša tu na primer 50 Din mesečno) s pogojem, da stopi v ta razred mesečno po 50 novih članov in da znaša tudi amortizacijski znesek mesečno 50 Din, tedaj vidimo naslednji potek poslovanja: Zadnji od prvih 50 članov dobi posojilo po poldrugem letu. Druga skupina 50 članov, ki pristopijo drugi mesec, dobi posojilo po približno 1 in pol do 2 letih, tretja skupina po 2 do 2 in pol letih, četrta po 2 in pol do 3 letih in tako naprej. Član, ki je pristopil po poldrugem letu (z vrstnim redom 900) bo moral 6 in pol leta vplačevati in čakati, da dobi posojilo. član, ki je pristopil po 6 letih (vrstni red 3600), pa dobi posojilo po čakalni dobi 8 let. Tu približno se naraščanje čakalne dobe ustavi, seveda s pogojem, da redno vsak mesec pristopi 50 novih članov. Če pa se prirastek članstva ustavi, tedaj se nade za posojilo znatno poslabšajo. Mnogo bolj kakor v gorenjem primeru pa lahko narase čakalna doba, če so povrh še amortizacijski prispevki manjši kakor hranilni. Tu se čakalna doba lahko dvigne na 15 in več let. V 15 letih pa narase v denarnem zavodu pri mesečnih vplačilih po 50 Din glavnica z obrestmi vred na 10.000 Din, medtem ko z vplačili pri za- drugi, ki ne daje obresti, doseže šele 9000 Din. Če pa vrhu tega upoštevamo, da se mora poleg mesečnega hranilnega prispevka pri večini zadrug plačati še upravni prispevek, na primer 5 Din, tedaj je razvidno, da oni, ki mesečno vplača v hranilnico po 55 Din, lahko po 15 letih dvigne 11.000 Din. Zadruge pogosto poudarjajo, da znaša karen-čna doba samo 2 ali 3 mesece. To pomeni, da Letošnja redna glavna skupščina Jugoslovenske gasilske zveze iz Ljubljane se je vršila v nedeljo v dvorani Celjskega doma v Celju. Naše prostovoljno gasilstvo je letos na prehodu v novo dobo svojega razvoja. Po novem gasilskem zakonu bo uživalo prostovoljno gasilstvo posebne prednosti in izdatno podporo države, da bo moglo čimbolj uveljaviti svoja plemenita stremljenja in razširiti svoje delovanje tudi v pokrajinah, kjer gasilstvo še ne deluje. ; Od 34 včlanjenih žup so raten dveh, ki sta se opravičili, poslale vse na zbor svoje odposlance. Navzočni so bili skoro vsi župni načelniki in podnačelniki in s svojim posetom so počastili zbor tudi banska uprava po dr. Verstovšku, celjska mestna občina po županu dr. Goričanu in politično oblastvo po sreskem načelniku dr. Vidmarju. Na prsih skoro vseh navzočnih so se videla razna odlikovanja, kar je pač dokaz, da je požrtvovalno udejstvovanje prostovoljnih gasilcev našlo polno umevanje in priznanje tudi na najvišjem mestu. Ponovno so bile prirejene Nj. Vel. kralju navdušene počastitke, ponovno so zborovalci vzklikali Jugoslaviji. Dolgoletni zaslužni dosedanji starosta JGZ g. Josip T u r k, ki so ga zborovalci viharno pozdravili, je kljub svoji bolezni pohitel v Celje, da vodi skupščino. Takoj po otvoritvi se je iskreno zahvalil vsem navzočnim zastopnikom raznih oblastev, nato pa so g. dr. Ve r s t o v š e k za ban-sko upravo, župan g. dr. G o r i č a n za celjsko občino in sreski načelnik g. dr. V i d m a r za politično oblastvo pozdravili skupščino in ji želeli uspeh. Predsedstvo je nato prevzel prvi podstarosta g. Jernej V e n g u s t. K. M.: 4 Črni mož Povest iz preteklih dni. «0, Rajko, ko bi ti vedel, kakšen je oče! Tako trd, oduren, brez srca in brez razsodnosti! Samo nekaj malega sem ti povedala, toda še to bi bila zamolčala, če bi bil moj pravi oče. Takrat, ko je vzel mojo mater, sem prišla komaj iz šole. Ne morem ga videti, ker se zmeraj spomnim svojega rajnega očeta. Zato sem jokala in prosila mater, naj ne postane njegova, toda stric jo je prisilil, da se mu je vdala.* «Prisilil? Ali je imel pravico?* » * » Ko je prišel domov, ga je sprejela mati s skritim očitkom. cZakaj si tako pozno prišel, Rajko? Marta je bila pri nas. Z njo bi se bil lahko seznanil.* «Nič nisem zamudil. Se že poznava. Kmalu se vrne. Tedaj ostanem doma*, je odgovoril z nasmeškom. Šli so spat. Rajko je čakal, dokler ni bilo v hiši vse mirno, potem pa je vzel iz miznice za-bojček, v katerem je imel skrito pištolo. Previdno jo je nabil in si jo zataknil za pas. Pri tem je govoril sam s seboj: ' - Slovenski gasilci so imeli svoj zbor Politični pregled Vaš verni tovariš! Od nekdaj že je Schichtovo terpen« tinovo milo gospodinji zvest zaveznik pri pranju in domačem delu. Ohranite mu tudi Vi trajno prijateljstvo. Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih miL &CHICHT S.T.13-35 ..ampak poprej za nTenskaie7yTERPENTIN0V0 MILO Jivala! PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! Najvažnejši dogodek preteklega tedna je bil podpis pogodbe o nenapadanju med Rusijo, Malo antanto, Poljsko in Turčijo. . Pogodba je bila podpisana na sovjetskem poslaništvu v Londonu in je velikega pomena, za varnost miru v Evropi. Za Rusijo je podpisal pogodbo komisar za zunanje zadeve Litvinov. Dogovor onemogoča vsako slepomišenje, ker točno in jasno določa, kaj kaka država sme in česa ne zmore storiti, ako noče, da bi veljala za napadalca, odnosno za krivca vojnega spopada. Kakor poročajo iz Londona, napetost na svetovni gospodarski konferenci malo popušča. Nastala je ta napetost, kakor smo že poročali, zaradi Amerike, ki ne.mara stabilizacije dolarja, kakor zahtevajo druge države, češ, da je stabilizacija valut prvi pogoj za obnovo svetovnega gospodarstva. Sporazum še seveda ni dosežen in je konferenca še vedno v krizi. Te dni je posetil Dunaj madžarski ministrski predsednik Gombos in se je sestal z avstrijskim kancelarjem dr. Dolliussom k razgovoru o gospodarskem sodelovanju obeh držav in o drugih zadevah, ki se tičejo obeh držav. MALA NEDELJA. Sokolska četa bo imela prvi telovadni nastop v nedeljo 16. t. m. ob 15. pri bratu Kosiju. Nastopijo vsi oddelki čete in bratsko matično društvo iz Ljutomera s telovadbo na orodju. Po nastopu ljudska veselica s plesom. Igrala bo lastna sokolska godba. Vabljeni od blizu in daleč k obilni udeležbi! OSELICA V POLJANSKI DOLINI. V «Domo-vini» je bilo že javljeno, da smo ustanovili pred kratkim gasilno društvo na Trbiji, ki šteje zdaj 52 izvršujočih članov. Seveda je društvo še brez potrebnega gasilnega orodja in priprav. Da si pridobi gmotnih sredstev za njih nabavo je priredilo prejšnjo nedeljo gledališko predstavo. Uprizorila se je igra «Domen*. Vsi igralci so svoje vloge podali prav dobro. Ker pa nimamo primernih prostorov za take prireditve, se je predstava vršila na prostem pod kozolcem. Oder in kulise so si igralci in drugi društveni člani in drugi prijatelji društva pripravili sami, sicer bolj preprosto, a vendar okusno. Uspeh prireditve je bil tudi v gmotnem oziru povoljen. — Letina bo pri nas bolj srednja. V nekaterih krajih Nove Oselice je napravila toča precej škode. Nakosilo se je sena še precej. Seveda se je letos košnja precej zakasnila, kar lahko vpliva na rast otave, da je ne bo toliko, kolikor bi je moralo biti. — pokazala iz globine, potem pa se je spet stemnilo. Izgubili so se v noč. Ko so njih koraki zamrli, je Rajko vstal in odhitel domov. «Puška ni za tako pot. Očetova zgodba je najboljši dokaz, da imam prav. To orožje pa je lahko in pripravno ter ne more odpovedati, kadar ga bom potreboval. O, Marta, sirota si, da sama ne veš, kakšna! Zdi se mi, da ne boš imela več .očeta, ko vzamem vejico božjega drevca s klobuka. Toda nikoli ne smeš zvedeti, da si ga sama pomagala izdati. Kako je prišel Poljanec do svojega denarja in do zvez na drugi strani meje? Kako je mogel imeti nad trgovcem na oni strani tako oblast? Kako ga je mogel prisiliti, da mu je prodal celo svakinjo in nečakinjo? Zakaj hodi Poljanec vsak večer spat in ga tudi v sili ne sme nihče poklicati?...* Še dolgo je premišljal. Potem si je spet rekel: «Poljanec, ogibal se te bom, toda Črnega moža bom iskal, ker ga moram iskati. Pazi, da te pri tem ne primem za vrat! Če bi bil bolj dober z ženo in otrokom, bi ti morda prizanesel vzlic temu, da si mi oslepil očeta in usmrtil brata. Tako pa si zapravil milost in usmiljenje. Gorje ti, gorje ti-!* Tako je odprl vrata in šel čez dvorišče. V senci dreves je zavil proti staremu ribniku, ki ga je dobro poznal že iz mladih let, ko se je tam okoli dostikrat potepal z drugimi otroki. Ko je prišel na jase, je izrabil vsako priložnost, da je ostal skrit. Če je začul le najmanjši šum, se je potuhnil in čepel pri miru, dokler ni bil prepričan, da gre lahko brez skrbi dalje. Tako je prišel le počasi do gozda, kamor je bil namenjen. Z vaškega zvonika je odbila polnoč prav takrat, ko je zagledal nedaleč od sebe konec rova. Rov je bil zamašen in zasut. Grmovje ga je obraščalo tako gosto, da ni bilo mogoče priti do njega brez sekire. Mislil si je: «Tu jih ni, ker potrebujejo skrivališče. To bo najbrž še malo više. Tam mora biti vhod ...* Šel je v smeri, kjer se je moral nadaljevati podzemeljski hodnik, in prišel na kraj, kjer je bil vstop prost. Lijaku podobno odprtino je že od prej poznal in vedel je, da je tu tudi vhod v rov. Ni bilo kraja, ki bi bil za skrivališče pripravnejši! Človeška roka skoraj ne bi mogla ustvariti tako skritega in varnega zavetišča. Skril se je med grmovjem ob robu lijaka. Prišel je o pravem času. Komaj je dobro legel, že se je pokazala v mesečini velika senca, ki si je skrivala obraz s črno krinko. Neznanec je oprezno pregledoval vso okolico, potem pa je skočil v globino, v temo, ki jo je delala senca drevesa. Kmalu za njim je prišel še drugi, tretji... Preden je ura odbila eno, jih je bil naštel dvajset. Potem je vladala nekaj časa popolna tišina. Nato pa se je začelo v globini spet nekaj gibati; drug za drugim so prihajali možje iz teme. Prvi je bil njih voditelj, ki je bil prazen. Oprezno je pogledal okoli sebe in komaj slišno zažvižgal. Vsi, ki so prišli za njim, so bili obloženi z velikimi tovori. Opirali so se na debele palice. Za pasom so imeli dolge nože^ čez ramo pa puške. Samo za trenutek jih je videl v soju luči, ki se je Tretje poglavje. Ples. Teden dni je minulo. Vse na vasi se je izpre-menilo. Vest o oslepljenju Potočnika in o umoru njegovega sina je prišla do oblastev, ki so uvidela, da bo treba zločincem naposled vendarle stopiti na prste. Spoznala so tudi, da na dosedanji način ne bodo mogli tihotapcev ukrotiti. Zato so sklenila poslati v gorovje oddelke vojaštva, ki naj bi s pomočjo gozdarjev in graničarjev dobili Črnega moža v pest, živega ali pa mrtvega. Na njegovo glavo so razpisala tudi visoko nagrado. Rajko je šel na vse zgodaj spet v gozd, da bi lijak pri dnevu natanko preiskal. Toda o skritem vhodu ni bilo niti sledu. Odondod je krenil h gozdarju. • «Ali veš, da dobimo obisk?* mu je dejal gozdar, ko sta se že nekaj časa pogovarjala. «Kakšen obisk?* «Dekleta ga bodo, še prav posebno vesela. Vojaki pridejo!* «Tako? Zakaj pa?* «Zaradi Črnega moža. Ze včeraj sem prejel uradno obvestitev. Bil sem pri okrožnem glavarju, ki tudi že vse ve. Dobil je navodila, kako naj Cesta Trbija—Savodenj—državna meja je uvrščena v carinsko cesto prvega reda in je prav dobro popravljena. Zato lahko izletniki z avtomobili pohite v ta prijeten obmejni kraj. Na Savodnju sta dve snažni in prijetni gostilni. Tu stoji tudi Sokolski dom. Kdor bo prišel semkaj enkrat, bo prišel še drugič! TACEN POD ŠMARNO GORO. Velika gasilska slavnost ob blagoslovitvi nove brizgalne v nedeljo 9. t. m. je lepo potekla. Na večer poprej se je zbralo pred vilo kumice gospe Vide Novakove številno občinstvo s pevskim društvom fcZarjo*, tamburaši in gasilci, v katerih imenu je izpregovoril načelnik društva g. Cedilnik. Podpredsednik senata g. dr. Fran Novak je v nagovoru pozival navzočne, da varujmo svoje domove, pesmi, zemljo in narodno in državno edinstvo. [V nedeljo popoldne po blagoslovitvi, ki jo je opravil domači g. župnik, je pripela kumica gospa Vida Novakova z nagovorom trobojnico na brizgalno, sreski načelnik g. dr. Znidarič pa je v zastopstvu g. bana poudarjal pomen slavnosti in čestital društvu k novi pridobitvi. V lepem sprevodu je bilo tudi izredno veliko število narodnih noš. Prireditev na vrtu g. Koširja so poleg navedenih počastili z navzočnostjo z Bleda došla dvorna dama ga. Eleonora Šverljugova, minister na razpoloženju in senator g. dr. Stanko Sverljuga,- starosta gasilske zveze g. Josip Turk. načelniki bližnjih gasilskih žup in župani okoliških občin. Vsa prireditev je imela po svoji obliki in vsebini tudi značaj narodne in državne manifestacije. GOSPODARSTVO Tedenski trzni pregled ŽIVINA. Na zadnjem ptujskem sejmu so bile «a kilogram žive teže naslednje cene: kravam 2 do 4, telicam 2.50 do 4.50, volom 3 do 4.50, bikom 2.50 do 4Din. Konji so bili po 500 do 3700 Din. Na svinjskem sejmu naslednjega dne so bile za kilogram žive teže cene po 6 do 9 Din. Sejmi 17. julija: Zdenska vas, Oplotnica, Kranj, Muta, Dobje, Sv. Filip v Veračah; 18. julija: Zabukovje, Ptuj, Velenje; razdeli vojake. V vsaki hiši jih bodo nekaj imeli. V našo vas jih pride dvajset, četovodja pa bo stanoval pri Poljancu.* ♦Pri Poljancu? Zakaj pa tam?» ♦Ker bo tam najbolj na samem in ga ne bo mogel nihče neopaženo zasledovati. Sam je prosil, da bi ga dali tja. Morda se s Potočnikom pozna?* «0, najbrž*, je odvrnil Rajko, ki ga je stvar čedalje bolj zanimala. «Brez dvoma bodo poslali same take ljudi, ki so tu blizu doma, da bodo vsaj kraje poznali. Saj si lahko misliš, koliko jim bo s tem delo olajšano.* ♦Če ni morda Grmov? Pismo je bilo podpisano, toda tistih čačk na koncu nisem znal prebrati.* ♦Kdo pa je ta Grmov?> <0, drugi sin Grmovega iz Zalesja. Časih je bil pretepač, da mu ni bilo enakega. Po vseh hribih so ga poznali. Naposled se je še z očetom sporekel in šel k vojakom kar sam od sebe. Za vojaščino je bil pa dober. Zmeraj je bil dobre volje, sicer lahkomiseln, toda v službi ubogljiv in korenjak. Vsi vojaki se ga boje. Tako je prilezel tudi do službe četovodje.* nico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo o nravnosti za takega prosilca* ki ne stopi v zavod neposredno iz kake druge šole, izjavo staršev, odnosno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezno izjavo staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasproti nem primeru pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravi učenec kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, ka-* terega ^o oproščeni absolventi dveh ali več raz* redov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkratu se preišče njih zdravstveno stanje od zdravnika zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. = Hmeljski nasadi v Nemčiji ne kažejo dobro. Po vesteh iz hallertauskega okoliša v Nemčiji tudi zadnje tedne zaradi neugodnega vremena ni prišlo do bistvenega izboljšanja nasadov. Dež in nočni hlad ovirata rast hmelja. Navzlic neugodnemu vremenu pa so zaenkrat nasadi zaradi pogostega škropljenja obvarovani pred hujšim nastopom peronospore. — Nemška vlada bo bil res Grmov iz Zalesja, je dobil stanovanje pri Poljancu, druge pa so razdelili po raznih hišah. Vsakdo jih je dobil toliko, kolikor jih je mogel prenočevati. Odtlej se je jelo na vasi vse izpreminjati. Kar novo življenje se je začelo. Grmov četovodja je' hodil po vasi kakor petelin po gnoju in si vihal brke. Vedel se je kakor general. Drugi vojaki so se vrgli po njem, vaščani pa, ki so pričakovali,-da jih bodo rešili tihotapske nadlege, so jih ponižno gledali in bili veseli, če so smeli z njimi v gostilni skupaj sedeti. Reči pa moramo, da so vojaki svojo službo zelo vestno opravljali. Noč in dan so se vrstile straže ter nadzorovale mejo, da še miš ne bi mogla priti čez njo. Vendar pa Črnega moža ni bilo mogoče zaslediti. Potuhnil se je in čakal, da pridejo zanj boljši časi. Tako je prišla spet nedelja in po maši so si imeli vaščani dvakrat toliko povedati kakor druge dni. Rajko jim ni bil več novinec. Lahko je šel na bratov grob, ne da bi ga bili vsi zijali. Tudi tisto, kar je slutil in upal, se je uresničilo: Marta je sedela na klopici kakor preteklo ne* deljo. Saj je že več dni ni videl, čeprav jo je povsod iskal. Ko jo je zagledal, so se mu za-iskrile oči. Nikakor ni mogel prikriti veselja nad srečanjem z njo. ♦Marta, kaj si ti tu? Pozdravljena!* ji je rekel. ♦Pozdravljen, Rajko! Nisem mislila, da boš prišel najprej sem.> (Dalje prihodnjič.) y prihodnjih dneh izdala okvirno uredbo o določanju obsega hmeljskih nasadov, ki je bila sestavljena v sporazumu s hmeljarji, pivovarnami in hmeljskimi trgovci. — Povpraševanje po hmelju za izvoz se je že v začetku junija ustavilo, kar pa je delno pripisati okolnosii, da je le še malo blaga na razpolago. Kupčija v splošnem miruje. Najboljši hallertauski hmelj stane še vedno 280 do 290 mark za 50 kilogramov (98 do 102 Din za kilogram), gorski hmelj pa 240 do 260 mark (84 do 91 Din). Bodoči razvoj cen je docela nejasen in je pričakovati novo okrepitev, če se vreme ne bo izboljšalo. Ze danes je gotovo, da s polno letino ni več računati. = Cene zlatu so popustile. Kakor poroča zagrebški »Jutarnji list«, so cene zlatu v Zagrebu v zadnjem času popustile. Zlato za zobne tehnike se je v zadnjih dveh mesecih pocenilo od 52 na 48 Din za gram (22 karatov). Staro 22karatno zlato kupujejo zlatarji po 39 Din za gram. Tudi trgovina z zlatniki je popustila in se plačujejo zlatniki na podlagi cene 56 do 57 Din za gram čistega zlata. Domača potreba p^ zlatu za obrt se krije iz zalog, ki se nahajajo med narodom, nekaj zlata pa prihaja v promet tudi od bakrenih rudnikov v Boru in Zaječarju (ti pridobivajo male količine zlata kot postranski proizvod) in od iz piralcev zlata v dolini Timoka. * Beograjski tabor JRKD odgoden. Osrednji odbor JRKD za Beograd je na zadnji seji sklenil predlagati predsedništvu stranke, naj se veliki manifestacijski shod, ki je sklican za 23. t. m. v Beogradu, odgodi. K svojemu predlogu se ja osrednji odbor odločil zaradi zakasnitve letošnje žetve, zaradi česar bo naš kmetovalec prav v drugi polovici julija zelo privezan na kmetijska dela. Razen tega bodo takrat tudi občinske volitve v dveh banovinah. Osrednji odbor je obenem sklenil, naj se čimprej vrši shod za mesto Beograd, veliki vsedržavni shod pa naj bo kasneje. Predsedništvo JRKD je na svoji današnji seji sprejelo predlog osrednjega odbora za mesto Beograd in sklenilo, da se odgadi manifestacijski shod, sklican za 23. t. m. Svoj prihod na ta vsedržavni shod v Beogradu je doslej prijavilo 340.000 članov stranke. Odgoditev vsedržavnega shoda ni v nobeni zvezi s sklicanjem strankinega kongresa, ki bo 20. in 21. t. m. v Beogradu. * Predsedništvo JRKD r Beogradu je več dni zasedalo pod predsedstvom Nikole Uzunoviča. Nekoliko sej je bilo posvečenih čisto tehničnim vprašanjem in so bili v tem pogledu sprejeti sklepi dostavljeni strankinim organizacijam v obliki okrožnic. Zadnje dni se je predsedništvo bavilo z izdelavo novega programa in novih pravil. Poročilo o tem bo predloženo strankinemu kongresu, ki se bo sestal v Beogradu 20. in 21. julija. Da bi se vse delo izvršilo čim uspešneje, so bili določeni posebni odseki, ki naj obdelajo posamezne programske zadeve in predlože poročila predsedništvu. Predsedništvo stranke je razpravljalo tudi o raznih vprašanjih, ki so jih sprožile podrejene strankine organizacije in med katerimi jih je mnogo večjega pomena. Tako je banovinska organizacija JRKD za savsko banovino na seji 30. junija sklenila, da bo predlagala glavnemu odboru, naj dobi stranka novo ime, in sicer Jugoslovenska narodna kmečka stranka. Tudi klub senatorjev in narodnih poslancev za savsko banovino je na seji 1.1, m. po poročilu ^Glasnika JRKD* razpravljal o tem sklepu bano-vinske organizacije in odobril predlog, da se predlaga na kongresu novo ime Jugoslovenska narodna kmečka stranka. Obenem je sklenil, da bodo zastopniki savske banovine v glavnem odboru in na kongresu zastopali stališče organizacije JRKD za savsko banovino. * Sokol ni maščevalen. Subotiški škof Buda-novič je bil nedavno obsojen na deset dni zapora in na 4800 Din denarne kazni zaradi znanega pastirskega lista proti Sokolstvu. Sokol kraljevine Jugoslavije je sedaj na odločilnem mestu predlagal, naj se obsodba ne izvrši, češ, da mu je bilo že z izrekom sodbe podeljeno popolno zadoščenje. * Dravska banovina oproščena kuluka «a ba-novinske in dovozne ceste. Na osnovi zakona o nedržavnih cestah je ministrstvo za gradbe oprostilo dravsko banovino rabe ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste v proračunskem letu 1933./1934. Obveznost ljudskega dela in odkupnine za občinske ceste v smislu razglasa banske uprave z dne 7. januarja pa ostane neizpre menjena. * Obisk rojakov iz tujine. Naši izseljenci v Holandije in Belgije so prišli kakor vsako leto tudi letos na izlet v domovino. Pod vodstvom izseljenskega duhovnika Draga Oberžana in izseljenskega učitelja Svatopluka Stovička se jih je zbralo je ta zob, če ga takoj no1 zalijemo. Ostanek jedi se^ je zajedel med zobe. ust«j varja se mlečna kisliua int razkraja zobno sklenino.' Posledica tega je majhna^ luknjica. Dnevna nega m Chlorodont zobno pasto) ščiti zobe pred prezgodnimi razpadanjem, ohranjuje jibi zdrave in dela sjajne bet« Tuba Din. 8.-, veliM uba Din. 13.-. okrog sto 6. t. m. zvečer na kolodvoru v Aachenit in so dospeli 7. L m. zvečer na Lesce, odkoder se napotili k Mariji Pomočnici na Brezje. Druge-.j ga dne so dospeli z vlakom v Ljubljano. V domo^ vini nameravajo ostati do 25. t. m. * Največja tkaninska tovarna v državi. MarM borska tkaninska tovarna Hutter in drug gradil novo predilnico, ki bo zaposlila okoli 800 delav-j cev. Poslopje nove predilnice je že sezidano in« se izvršujejo v njem instalacije novih strojev. * čebelarjem prevaževalcem. Zaradi vednof I bolj napredujočega prevaževanja čebel v razne paše nastajajo med domačimi čebelarji in pre-važevalci prepiri, ki vodijo včasih do neljubih!, posledic. Da se temu odpomore, sklicuje Čebe* larsko društvo za Slovenijo v Ljubljani sestanekši na dan 17. t. m. ob 19. v kletno dvorano Mikliij čevega hotela (nasproti glavnega kolodvora) vj Ljubljani. Društvo hoče združiti prevaaevalce vi zadrugi, ki naj bi ne le uredila prevoz, temveč tudi sicer mnogo pomagala malim čebelarjem* ki zdaj prevažajo čebele s prevelikimi stroški^ Pridejo naj na sestanek vsi, ki se za to zanimajo^ tudi nečlani, in sicer iz mesta in z dežele. * Najstarejša v Jugoslaviji. V sremski vas? Dobanovcih nedaleč od Zemuna govore ljudje, zadnji čas samo o stari Dragi Tatičevi, ki štej« Soteščan: 4 Tajnosti gorske vasice Povest izprošlega stoletja. Dospela sta v votlino. Spremljevalec je prižgal smoleno baklo. Odprl se je širok obokan prostor, po katerem je tohnelo po plesnobi. Miza iz debelega kamna je stala na sredi, okrog nje pa dolgi leseni stoli. Jože bi si bil rad ogledal vso votlino, toda spremljevalec mu je že poiskal varno skrivališče. Pokazal mu je duplino, iz katere se je izluščila debela skala. Skril ga je vanjo tako, da ga od daleč ni bilo mogoče zapaziti. «Fant, zdaj pa tiho in mirno!> mu je resno naročil. «Sam boš kriv, ako napraviš, kakšno nerodnost. Naši ljudje ne poznajo nobene šale.» Potem je ugasnil baklo in sedel na kamen ob izhodu. Skozi rov je kmalu nato posijala močna svetloba. Culi so se različni glasovi. V votlini se je pojavilo več možakov; tisti, ki je stopal naprej, jim je svetil z baklo. Čotar se jim je molče pri-' družil. V steni je bila luknja, kamor so vtaknili baklo. Potem so posedli okrog mize vsak na svoje mesto. Pred vhodom so postavili stražo. Jože je videl iz skrivališča prav na mizo. Poznal je domala vso družbo, zbrano pri tajnem delu. Bili so možje iz Bukovja; Potokarjev Lojze je ostal na straži. Tisti, ki je položil na mizo za- vitek, je bil poštar z Rovišja. Neznan mu je bil le možakar, ki- je vzel izpod mize zaboj, zavit v debelo vrečo. Ta mož je bil čedno oblečen. Nosil je celo rokavice; glavo mu je pokrivala lepp izdelana kučma. . Neznanec je postavil zaboj na sredo mize ter poiskal kratko okrivljeno železo s svetlim ročajem. Kljuko je nataknil na vijak ob strani zaboja. Čim je pritisnil na gumb, se je dvignil pokrov, pod katerim se je belila marmornata plošča s črnim valjarjem. Papir v zavitku je bil nastrižen na drobne liste. Neznanec jih je vložil v poseben del zaboja. Ploščo je namazal z neko barveno tekočino. Nato je zaprl pokrov in zasukal ročaj trikrat okrog vijaka. Čim se je ročaj zavrtil tretjič, je padel na mizo listič, kakor bi ga bil pihnil ;z zaboja. Bil je zeleno pobarvan. Tujec ga je pogledal proti luči ter se zadovoljno obliznil. «Ali bo dober?* ga je vprašal Vintar, ki je bil takrat poštar na Rovišju. Škorec, tako so rekli neznancu, mu je prikimal in položil bankovec predenj na mizo. «Oho!» se je začudil poštar. «Ali smo tako napredovali ?> cNocoj bomo mahnili po stotakih*, se je po-bahal Škorec. «Kdo bi se mučil za petake.> Vsi so mu navdušeno pritrdili. Gospod Škorec je gonil stroj vedno enako* iperno. Stotaki so porivali drug drugega iz zaboja. Možje so se sklanjali čez mizo in radovedno sti-s kali glave. Z bankovci je bilo treba ravnati zelo previdno^ zakaj bili so še mokri. Šimenc jih je zlagal naj desko, da se oauše, a Babnik mu je gledal naij prste. | Med delom niso mnogo govorili. Škorec je bilj zamaknjen v stroj in drugi se ga niso upali mo^ titi. Čotar je utrinjal baklo; ko je dogorela., jo jaj zamenjat Škorcu je zastajala roka, moral si je odpočitSjj Kratek oddih so porabili za razgovor. Kovalg so načrte, kako bodo zamenjali toliko denarja*. Prekanjeni Škorec je povzel besedo. BabnikfM je poučil, kam naj gre na kupčijo in kako naj sej obnaša. Kar bo nakupil, naj plača s ponarejenimi denarjem. Plačuje naj po ceni, kakršno bodad zahtevali. Ogiblje pa naj se večjih krajev in lju»j di, ki so vajeni denarja. «Zivine bom nakupil.* — Babnik, dober me^j šetar, je imel veselje do kupčije. Gorjanc se mu je ponudil za gonjača. Kafij bosta nakupila, bosta tudi sproti prodala. Taka? bosta prišla neopaženo do pravega denarja, ka« terega bosta razdelila. To pa Babniku ni bilo po polji. sAli naj za*jj služi hlapec toliko, kolikor gospodar?* Ne, tega ni mogel razumeti. Gorjanc pa se je usajal: «Kdo je gospodari Kdo je hlapec? Tukaj smo vsi enaki, bodi bajtar, bodi posestnik. Med nami ni razlike.* 112 let. Rodila se je leta 1821., poročila pa v viharnem letu 1848. Ko je nedavno poročila svojo pravnukinjo, je dala poklicati k sebi kapjslnika vaške godbe in se je pogodila z njim, da ji bo, kadar bo umrla, ves dan igrala godba. Vaščani so poprej smatrali starko za zelo siromašno, zdaj se je pa izkazalo, da je zelo bogata, saj jo takoj izplačala kapelniku lepo vsoto. Iz Zemuna j<3 pripeljala krasen spomenik, na katerem je že zapisano: Manjka na spomeniku samo še letnica smrti. Prepričana je, da bo živela še preko leta 19<0. Starka je izredno krepka za svoja leta. * Po dolgih letih se je \rnil kot bogatin. N^ svoj dom v vas Gaberje, ki stoji pod vznožjem naših Gorjancev, se je pred dnevi vrnil z Aljaske neki Avguštin Kastelic, ki je kot 161etni deček pred svetovno vojno zapusti! rodno grudo in izginil, ne da bi kdo vedel kam. Ves ta čas ni nobeden njegovih sorodnikov vedel zanj. Imeli so ga za mrtvega, ker so mislili, da se mu je kje v Gorjancih ali kje drugje pripetila nesreča. Zdaj po toliko letih se je v vasi pojavil z veliko prtljago kot zrel mož uglajenega vedenja in kot bogatin. Bogastvo si je pridobil v zlatih rudnikih Aljaske. Prvi njegov dar je bil, da je kupil sestri lepo posestvo. * Medved na Menini planini. Ze pred štirimi leti se je govorilo, da gospodari na Menini medved. Posestniku Razpotniku je tedaj zmanjkalo mnogo ovc, bosanski oglarji, ki so žgali oglje na Menini, pa so izrabili govorico o medvedu v svojo korist ter ukradli ovce. Krvave ostanke so puščali na travnikih, v blato pa so vtiskavali sledove medvedovih šap. Ko so jim prišli na sled, so bili vsi prepričani, da ni medveda v Kamniških planinah. V jeseni leta 1930. pa so na Menini ustrelili ogromnega kosmatinca, ki je tehtal okrog 250 kg. Pozneje se je še večkrat poročalo o srečanju z medvedom na poti iz Gornjega grada preko Menine v Tuhinjsko dolino. Te dni je posestnik Razpotnik spet javil sreskemu načel-stvu, da mu je medved raztrgal štiri ovce. Posestnik ima precejšnjo škodo in zahteva od lovskih zakupnikov odškodnino. Tudi drugi lastniki pašnikov na Menini zahtevajo, naj lovci čimprej ugo-nobe škodljivo zver. * Pri kopanju je utonil. Kakor poročajo iz Kar-lovca, je najemnik kolodvorske restavracije v Karlovcu Nikola Režen, po rodu iz Tržišča pri Krškem, pri kopanju v Korani utonil, ker ga je v vodi zadela srčna kap. «Tiho!> je za po ved al Škorec. cVsak bo dobil svoj delež.> Soseda sta utihnila kakor na povelje. «Kam naj grem pa jaz?> Tudi ponosni Šimenc je hotel imeti potrebna navodila. Škorec ga je poslal po vino na Dolenjsko. Usmeril ga je v hribe, kjer so ljudje manj poučeni. Nove bankovce bodo sprejemali z veseljem ter jih hranili v mašnih knjigah. «Čemu mi bo vino?* je mrmral ošabnik, ne-tadovoljen z njegovimi načrti. je leno zategnil dedec. Šimenc se je pošalil: <Škoda vas bo. kadar se bo to zgodilo.. .> Drugega jutra so našli domači nbogo Karolino mrtvo. Komisija ni našla pri dekletu nikakega pisma, ki bi moglo pojasniti, kaj je bil povod njenega obupnega dejanja. Nesrečna Karolina Rovtarjeva, ki je bila izredno lepo dekle, je bila doma iz Planinske vasi v okolici Šmarja pri Jelšah. * Sin je ubil očeta. Te dni se je na domu 671et-nega Janeza Gramca na Malencah odigrala družinska žaloigra, ki je globoko pretresla vse kmečke domove. Med posestnikom Janezom Gramcem in njegovim 271etnim sinom Janezom je že več let trajalo sovraštvo zaradi sinove izvoljenke. Sin si je izbral dekleta, ki očetu ni bilo po volji in s katprim oče sinu ni dopustil ženitve. Vendar doslej med njima ni prišlo do usodnih prepirov, ki bi vodili do nepremišljenih dejanj. Usodnega dne zvečer je nastal prepir med očetom in materjo. Vanj se je vmešal tudi sin Janez. Med prepirom pa je oče nenadno navalil na sina s kuhinjskim nožem in sta se nekaj časa ruvala v sobi. V razburjenju je pobral sin nato motiko in udaril očeta s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo, kar je imelo za posledico takojšnjo smrt. Janez Grame mlajši je bil takoj prijet in preveden v zapore kostanjeviškega okrajnega sodišča. * Žaloigra lepega dekleta. Neka poštena družina v Ljubljani ima 181etno hčerko Roziko, ki je izredno lepo dekle. Rozika pa je zadnje čase večkrat izginila za dalje časa oa doma. Že spomladi jo je zmanjkalo za mesec dni, 26. junija pa je zopet izginila neznano kam. Mati jo je iskala po vsem mestu, obšla je razne gostilne, hčerke pa ni mogla najti. Ze je obupala, ko jo je v torek naposled srečala Pod trančo, ko je nesla košaro s krompirjem in zelenjavo. Povprašala jo je, kje se je toliko časa skrivala in hči ji je povedala, da je za pomožno natakarico v neki gostilni v mestu. Mati ni hotela verjet', ker je bila tudi v dotični gostilni povpraševala za hčerko, a so ji rekli, da je ni tam. Rozika je naposled vse po pravici povedala. Dotična gostilničarka jo je nagovarjala, naj priseda h gostom, se z njimi zabava in tako naprej. Grozila ji je, da jo bo spodila, če je ne bo ubogala. Nesrečna mladenka se je res ravnala po njenih navodilih, je pa svojo lahkomiselnost drago plačala. Postala je spolno bolna. Nesrečna mati je spoznala, da ji je gostilničarka hčerko utajila. Obvestila je policijo, ki je brezsrčno gostilničarko prijela. Ta je pri zaslišanju očitke odločno zanikala. Izjavila je, da je mladenki rekla, naj priseda h gostom, k nespodobnostim pa je ni nikdar nagovarjala. Tudi je zanikala, da bi bila Rozika pri njej v službi kot pomožna natakarica, temveč da je hodila v gostilno le kot gost. Policija je gostilničarko pridržala v zaporu, nato pa jo je zaradi zvodništva izročila državnemu tožilstvu in poslala v sodne zapore. * Cigana kot konjska tatova. V zapore litijskega sodišča so privedli orožniki dva cigana iz rodu Nikoličev, ki imata na vesti že večje število predrznih tatvin. V dolini Besnice sta nedavno ponoči stikala po kaščah, a kmetu Bučarju sta iz hleva povedla par konj, ju napregla v Bučarjev voz ter nanj naložila nakradeno blago. Po napornem zasledovanju so tatova zajeli in jima odvzeli tudi plen. * Mrtvega i razbito lobanjo so našli nedavno v Podzemlju 221etnega kmečkega fanta Martina Jakliča iz Zemlja pri Podzemlju, ki je izgubil življenje pri pretepu. * Ponovno sojen in obsojen. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je ponovno vršila kazen-; ska razprava proti 241etnemu posestnikovemu sinu Janezu Gorjancu iz Dolnjega Suhadola. Fant je bil že lani 24. junija obsojen zaradi zločina hude telesne poškodbe, ki jo je prizadejal posestniku Jožefu Bobiču na Tolstem vrhu z nožem v prsi. Ze pri prvi razpravi ga je sodišče obsodilo na eno leto robije in na izgubo častnih pravic za dobo dveh let. Po preteku enega leta se je po ugoditvi obnove procesa, ki jo je dosegel Gor-jančev zagovornik, odvetnik g-, dr. Gros, vršila ponovna razprava, pri kateri je bil Gorjanc ponovno obsojen na isto kazen. * V prepiru ga je obstrelil z lovsko puško. Nedavno sta se sprla pred Grasellijevo hišo v Št. Jakobu pri Kalobju 191etni dninar Josip Ga-bršek,iz okolice Št. Jurija ob južni železnici in trgovec Josip Graselli. V prepiru je Graselli pograbil lovsko puško in dvakrat sprožil. Šibre so zadele Gabrška v obe nogi. Gabrška so prepeljali v celjsko bolnišnico. * Požigalčeva roka na de'u. Komaj se je ljudstvo v Črešnjevcu oddahnilo od zadnjega požara, že je isto vas doletela nova požarna nesreča. Predzadnjo nedeljo po sv. maši so pričeli ljudje klicati, da gori hiša posestnika Korena. Korena tedaj ni bilo doma, ker je sušil seno na svojem travniku. Ljudje so prihiteli in pričeli reševati, kolikor se je pač dalo rešiti iz goreče hiše. Iz ogroženega hleva so rešili živino. Plameni pa so že objemali leseno hišo in hlev ter ogražali še = Stran 7 — • 11 f ' ri . ..... .......... sosedna poslopja, ki so prav tako lesena in krita s slamo. Telefonično so bili poklicani gasilci ia Slovenske Bistrice, ki so takoj prihiteli na pomoč, napeljali cevi i i. bližnjega studenca ter nagloti omejili požar. Posestniku Korenu so zgoreli hiša, gospodarsko poslopje, svinjaki, več starega in nekaj novega sena in vse gospodarsko orodje*' Močno požgano je tudi sadno drevje. Samo za^ sluga slovenjbistriških gasilcev je, da ni pogorel ves gorenji del vasi. Ljudstvo je prepričano, da je požar zanetil zloben požigalec. , * Smrtna žrtev pretepa. Nedavno je bil na Po-4 brežju pri Mariboru med pretepom ustreljen trebuh 271etni delavec Anton Butolen s Pobrežja^ Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je podlegel« smrtnim poškodbam. , * Cerkvena tatica v pasti. Ze dalje časa se je v Ribnici opažalo, da s cerkvenimi nabiralniki ni vse v redu. Nikoli pa ni bil pobran ves denar, ampak je bilo vedno nekaj puščenega, da bi se*; tatvina ne mogla tako lahko opaziti. Kljub skrb-, ni pažnji vendar ni bilo mogoče zalotiti tatu. V; petek 30. junija pa je bil ukraden pri obhajilni mizi prt. Tedaj so začeli stražiti, tako da so se skriti stražniki vrstili uro za uro, ker se je tatvina vršila vedno le po dnevi. Družba stražnikov in stražnic se je zavzela, da ji mora priti tat v roke. V torek 4. f. m. je straži", akademik Matej Mohorič. Komaj je stražil četrt uret že je prišla v cerkev gosposko oblečena ženska. Najprej je spustila v pušico Matere božje dar, potem pa se je skrbno ozirala po cerkvi. Brž je stopila k Sv. Antonu, odprla pušico in pobrala denar. Stražnik je s kora vse videl in je tiho stopil dol. Ženska je še pobožno molila pred sv. Antonom, čigar pušico je v tem že zaklenila in tudi topot pustila v njej nekaj drobiža. V trenutku jo je pograbila stražnikova roka in jo povedla v župnišče, kjer je priznala, da je ukradla 32 Din. Na orožniški postaji so našli pri ženski mnogo ključev različne vrste, iz žice napravljen vitrih in iz bele konteni-ne narejen mošnjiček, ki ga je spuščala v pušice in z njim vlekla novce ven. Zraven seveda tudi rožni venec, na katerega je v cerkvi pogosto molila. Ljudje so jo večkrat videli, da je hodila po trgu ali pa v cerkvi molila, zato nihče ni slutil, da je tatica. Doslej je priznala, da je kradla v župnijski cerkvi šestkrat. Ker je imela za Ribnico odbrana v žepu dva ključa, s katerima je odklepala pušice, je gotovo, da je ostale ključe rabila drugod. Preiskava bo gotovo dognala še druga dejanja zvite ptičke. Pravi, da je Ravni- «Kdo je pripravljen iti za menoj?* jih je preizkušal Škorec. Nihče se ni oglasil. «Bojazljivci! Prej ste se bahali, da se ne bojite svinčenih zrn... Kako prazne so bile vaše besede!* Vsi so bili osramočeni, a Šimenc jih je iz-rezal: «Kdo bo zdaj mislil na smrt, ko imamo toliko denarja! Pričeli bomo šele udobno živeti.* Sosedje so mu pritrjevali. cKadar bomo zamenjali denar, tedaj bomo priredili domaČo zabavo. Vina bomo imeli ko vode. zaklali bomo vola in napekli perutnine .. .* «Prav imate!* se je strinjal poštar Vintar. cBolje je živeti, kakor umreti.* «Pa vas bomo tudi povabili*, so mu obljubili, dn gospoda Škorca, kar se samo ob sebi razume .. .* «Zaradi tebe sem se podal v nevarnost..» Slišal si, kakšno obsodbo sem si nakopal.* «Mislim, da me ni nihče zapazil. To bi bila polomija!* «Ali boš molčal, Jože? Veš, da me imajo pravico ustreliti.. .* «Oče, zaradi tega vam ne bo treba nikoli umreti...» Čotar se je zopet oddahnil. «Kaj pa Ančka?* mu je omenil med potjo Jože. «Sporočil sem ji, da si jo pozdravil, a mi nI verjela.. .* «Kaj pa je rekla?* «Pravi, da jo imaš za norca.. .> «Očka, tak pa nisem, da bi se norčeval iz poštenega dekleta.. .* moč ali pa če se ne zgodi čudež, bo Karo izgubljen. In včeraj mu je rešil življenje. Ne, Karo mora ostati živ. Ne sme se zgoditi nesreča. Življenje mu je rešil... Od daleč je začul zateglo brlizganje. Večerni brzi vlak prihaja. Stari gozdar je dobro vedeli Če pridrvi vlak, Karo ne bo mirno obležal sredi med obema tiroma. V smrtnem strahu bo planil^ pokoncu in kolesa ga bodo neusmiljeno zdrobila, Tedaj je Karo zatulil in se po vsem telesu stresel. Jelovec- je še enkrat poskusil s poslednjimi ostanki svoje slabotne moči psa odtrgati,* Toda zaman... Videl je pasje prestrašene očt^ ki so v obupu prosile pomoči. In tedaj se je od-* ločil za poslednje. Kaj mu bo življenje, če Kara ne bo več? Legel je med oba tira in pritisnil psa k tlom. Pes se je zdajci docela pomiril. Čutil je vroče gospodarjevo srce tik ob sebi in podzavestno čutil, da je varen. Slutil je, da ga bo gospodar rešil ali pa z njim vred umrl. In to ga je pomirilo. Bobnenje brzega vlaka je prihajalo čedalje bliže. Tla so se tresla. Potem je zdrvela lokomotiva z dolgo vrsto vagonov čez obe telesi pod sabo. Trušč je bil prevelik in nihče ni čul nenadnega pridušenega krika. Stari gozdar Jelovec je bil mrtev. Majhen železen kos lokomotive ga je moral oplaziti. Zlomil mu je hrbtenico. To je bilo delo drobca trenutka. Brez bolečin, kakor si je zmeraj želel, se je preselil v večnost stari Jelovec. Pokopali so ga tam na samotnem pokopališču v kotu za zidom, kjer si je zmeraj želel počivati. Skromen grob so mu napravili. In na tem grobu je ležal drugi dan po pogrebu ubogi Karo. Naključje je hotelo, da je ostal živ. Nihče ga ni mogel z groba pregnati. Noč in dan je preležal na njem. Brez spanja, brez hrane. Dokler je bil dan, je bil miren, v svoji nemi bolečini. Kadar pa je kdo ponoči šel mimo pokopališča, je čul pretresljivo, v srce segajoče tuljenje. Pes Karo je jokal za svojim gospodarjem, starim gozdarjem Jelovcem. In deseti dan po pogrebu so ga dobili na grobu mrtvega. Od lakote je poginil. D. H. nik Alojzij Pavli?, posestnik pri Sv. Kungoti; odborniki: Alojzij Hren, zasebnik, Leopold Re-bernik, trgovec, Hugo Majerič, šolski upravitelj iz Resnika, Anton Obrovnik, posestnik, Anton Hohler, posestnik IZ POPOTNIKOVE TORBE TUDI V KONJIŠKEM SREZU LEPO NAPREDUJE VSEDRŽAVNA STRANKA. Konjice, julija. Predzadnjo nedeljo se je vršil v Ločah dobro obiskan shod vsedržavne stranke JRKD. Shoda so se udeležili prebivalei iz občin Loč, Laž, Svetega Jerneja, Zbelova in Zič. Na okusno okra šenem odru so se zbrali narodni poslanec notar g. Karel Gajšek, član banovinskega sveta notar g. Rado Jereb, podpredsednik sreske organizacije g. Ciril Žagar, vsi župani imenovanih občin, taj nik okrajne organizacije učitelj g. Pirjevec, blagajnik g. čuček, agilni odbornik g. Kranjc in drugi. Shod je vodil delavni predsednik g. Anton Košir, posestnik in mlinar iz Loč. Narodni poslanec g. Gajšek je poročal o političnem in gospodarskem položaju v državi ter razložil naš položaj v zvezi s svetovnim stanjem Podrobno je poročal tudi o svojih uspehih za naš srez. Član banovinskega sveta notar g. Rado Jereb je poročal o gospodarskem in političnem položaju v naši banovini in vzpodbujal navzočne k zvestobi do stranke. Nato je kratko orisal pomen vse^ državne stranke g. dr. Ervin Mejak iz Konjic. Predlagana resolucija, v kateri se izreka vladi in narodnemu predstavništvu zaupnica, domačemu narodnemu poslancu notarju g. Karlu Gajšku in članu banovinskega sveta notarju g. Radu Jerebu pa iskrena zahvala in neomejeno zaupanje za požrtvovalno delo v korist prebivalstva konjiškega sreza, je bila soglasno sprejeta. Resolucija nadalje opozarja na nevzdržno stanje zaradi popolnega pomanjkanja denarja in omenja tudi način za odpomoč. Istega dne popoldne se je vršila na Stranicah tekma koscev. Udeležba je bila izredno dobra. Tajnik sreske organizacije JRKD iz Konjic je v kratkih besedah pozdravil navzočne, izročil pozdrave zadržanega narodnega poslanca gospoda Gajška in člana banovinskega sveta gospoda Jereba, želel koscem mnogo uspeha in orisal pomen kmečkih prireditev in organizacije kmečke mladine. Nedeljo poprej se je vršil ustanovni občni zbor vsedržavne stranke pri Sv. Kungoti na Pohorju. Narodni poslanec g. Gajšek je podal daljše gospodarsko in politično poročilo. Sreski tajnik JRKD je orisal pomen stranke, prečital program in pozval navzočne, da pristopijo v vsedržavno stranko. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Janez Rutnik, posestnik, podpredsednika Franc Merčnik, župan od Sv. Kungote* in Ivan Gosak, župan s Padeškega vrha; tajnik Vlado Voglar, šolski upravitelj pri Sv. Kungoti; blagaj- NARODNI POSLANEC SPINDLER V SVOJEM SREZU. Šmarje pri Jelšah, julija. V soboto 24. junija zvečer se je vršil v šoli pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini sestanek županov in občinskih odbornikov iz vseh okoliških občin. Na sestanek je bil povabljen tudi narodni poslanec g. Spindler. Predmet razprav so bila razna važna gospodarska in druga vprašanja, predvsem tudi vprašanje združitve občin. Narodni poslanec g. Spindler je pojasnil glavne določbe novega občinskega zakona. V nedeljo 25. junija zjutraj po maši se je vršil pri Sv. Vidu pri Grobelnem na prostoru pred cerkvijo javen shod, kateremu so prisotstvovali skoro vsi udeleženci prve maše. Shod je vodil predsednik krajevne organizacije JRKD kmet g. Franjo Goleš. Narodni poslanec g. Spindler je razpravljal o gospodarskih in političnih vprašanjih in o delu in bodočih nalogah narodne skupščine. Na predlog predsednika je bila poslancu od zborovalcev izrečena soglasna zaupnica z zahvalo. V soboto 1. t. m. se je g. narodni poslanec udeležil sprejema bana g. dr. Marušiča v Šmarju in mu je v imenu vseh navzočnih županov vsega sreza predložil tudi program najnujnejših potreb sreza v gospodarskem, socialnem, prometnem in drugih pogledih. Dne 9. t. m. zjutraj se je pod okriljem krajevne organizacije JRKD v Bučah in pod vodstvom njenega predsednika vršilo po jutrnji maši pred hišo poštarja g. Vaha javno zborovanje ob številni udeležbi naroda. Po obširnem poročilu narodnega poslanca se je razvila zanimiva razprava zlasti o raznih zadevah davčne politike in davčne prakse, pa tudi o drugih javnih in gospodarskih vprašanjih. Popoldne ob 15. pa je bilo zborovanje pri županu g. Štuklu v Virštanju, ki se ga je kljub temu, da je bila večina naroda zaradi izredno lepega solnčnega dneva zaposlena pri sušenju in spravljanju sena, udeležilo lepo število občanov iz virštanjske in tudi nekaterih sosednih občin. vse ljudstvo Prekmurja vedno tesneje oklepai edino pravilne in rešilne jugoslovenske politike,! ki so ji bile položene osnove 6. januarja 1.1929.? Predsednik sreskega odbora g. dr. Pikuš je natdi predlagal, da se pošlje priljubljenemu vladarju vdanostna brzojavka, kar so zborovalci sprejeli s ponovnimi počastitvami kralju in Jugoslaviji Brzojavka je bila poslana tudi ministru za kmetijstvo, ki mu prekmursko ljudstvo izreka zahvalo? za razumevanje, ki ga je pokazal za naše agrarne razmere. Po javnem zborovanju se je vršila skupščina sreske organizacije. Pri volitvah je bil a malimi izpremembami izvoljen prejšnji odbor zj dr. Pikušem kot predsednikom na čelu. Žrtev tihotapske strasti. 191etni Makari Štefan-iz Motovilcev, čigar starši so na sezonskem delu v' Vojvodini, je pred dnevi nalagal svojega sta*j rega očeta in mater, da bo šel v log nabirat gobe. V resnici je pa ubral druga pota, in sicer je nd skrivnem prekoračil državno mejo. Na Madžarskem si je v družbi neznanega tihotapca nakupil večjo množino tobaka za pipo. Nato sta se obay vrnila v našo državo pod Stroškim vrhom v ob| močju občine Čepincev. Pa sta kljub vsej previd4 nosti imela nesrečo. Službujoči graničar jih je pot-] predpisu pozval, naj obstaneta. Ker se pozivu? nista odzvala, se je graničar moral poslužiti strel-j nega orožja in je trikrat ustrelil proti njima. Tiho- j tapca sta v naglem begu izginila v tamošnjemi borovem gozdičku. Graničar ni vedel, da je enega tihotapca pogodil in smrtno ranil. Oba tihotapca sta bežala, dokler niso ranjenega Makarija zapustile moči, da se je zgrudil. Prišli so mu na pomoč vaščani, ki so ga za silo obvezali in ga odpeljali na dom v Motovilce, kjer je pol ure nato podlegel poškodbam. Obisk g. bana. Pred kratkim je Mursko Soboto obiskal ban g. dr. Marušič, ki smo ga prav lepo sprejeli. G. ban se je za prisrčen sprejem zahvalil z lepim nagovorom, ki ga je zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju in domovini. Nato se je g. ban napotil v občinsko hišo, kjer je sprejemal odposlanstva različnih društev. Lepo zborovanje JRKD v Črensovcih. Predzadnjo nedeljo po službi božji, ki jo je opravil ka-tehet g. Vrbanjšak in ki so se je udeležili vsi zborovalci, se je vršilo v Črensovcih lepo zborovanje JRKD, na katerem sta poročala poslanca g. dr. Rape in g. Hajdinjak. Zbor je bil na dvorišču župana g. Škoberneta. Prvi je govoril poslanec g. Hajdinjak, ki je razpravljal v glavnem o agrarnem zakonu, ki je za našo pokrajino in za našega človeka največjega pomena. Podrobno je obrazložil vse ugodnosti, ki nam jih prinaša ta zakon in poudaril zlasti dejstvo, da je šele sedanje narodno predstavništvo sklenilo ta zakon, ki omogoča malemu človeku, da prevzame zemljo v svojo last. Poslanec g. dr. Rape je razpravljal o občinskem zakonu, o občem političnem položaju o pomenu močne in edinstvene Jugoslavije za Jugoslovane in o socialnih vprašanjih, ki se jih bo treba lotiti. Njegov govor so zborovalci ponovno prekinjali z velikim odobravanjem in si je g. poslanec na mah pridobil srca vseh navzočnih Zborovalci so oba govora sprejeli z največjim odobravanjem, navdušene počastitve Jugoslaviji in našemu vladarju pa so glasna priča, kako se NASI NA TUJEM Iz Lensa (Francija) nam pišejo: Izseljenci v Franciji so se odločili na sestanku 2. t. m., da odpotujejo skupno iz Lensa 10. avgusta popoldne na obisk v domovino in se vrnejo skupno nazaj 30. avgusta zvečer. To pa zavoljo tega, da se snidejo z rojaki iz Nemčije, Belgije in Holandske. Da se sestanemo z njimi, je potrebno iz ozirov, raznih izseljenskih v^roSoni. g0 zelo nujna- ______atjr-racsl"*. 15, Rue Lafayette, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni nradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-66: Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Uživanje sadja poleti Znano je, da škoduje voda, ako jo pijemo na sadje. Sadje se nam tedaj v želodcu napne, tišči in povzroča slabost in omotico. Črešnje se v, vodi, ki ima telesno toplino, tako napno, da dosežejo dvojno velikost in je zato na češnje vodo' piti najbolj nevarno in škodljivo. Tudi kosmulja (agraz) in grozdje se zelo napneta v vodi. Seveda ne smemo na tako sadje piti tudi ne mleka ne Piva. . Nasprotno pa je pri jagodah in borovnicah. Jagode so prav z mlekom ali sladko smetano okusne in neškodljive. Tudi jagode z vinom so' dobre. Kdor ne prenese sirovih češenj, se mu bodtf; kuhane z nekoliko vode in sladkorja prav pri-* legle. Lahko dodamo tudi malo limonovega soka. Ako ta kompot postavimo na hladno, da prav krepilno in osvežujočo pijačo. Nagnite češnje so zelo škodljive in povzročajo bolečine v že-| lodcu. Na otroke je treba posebno paziti, da ne : jedo gnilega sadja. Koščice češenj kakor tudi i drugega sadja so kvarne, ker rade zaidejo v slepo črevo, kjer povzročijo neznosne bolečine i in vnetje. Sadje je treba premišljeno uživati, ako ^hočemo, da nam bo koristilo. Za kuhinjo Drhtalica (gelee) iz ribezlja. Ribezelj po pogrebi operi in dobro na situ odcedi. Jagode otrebi pecljev in jih stehtaj. Isto količino sladkorja skuhaj na nekaj žlicah vode, da se potegne nit. Ko je sladkor kuhan, stresi noter ribezljeve jagode 'in ko enkrat prevre, poberi jagode v skledo, sok ;pa kuhaj dalje, da se zgosti. Ko je sok gost, stresi Ijagode nazaj v sok in ko spet prevro, postavi na .stran, da se malo shladi. Steklenice segrej in še litoplo zmes napolni v kozarce. Naslednjega dne Steklenice zaveži s pergamentnim papirjem. Mezga iz črnega ribezlja. V lonec stresi dva ikilograma odbranega ribezlja, ga postavi v krop in tako naj vre dve uri. Nato pretlači ribezelj skozi sito. K pretlačenemu ribezlju stresi kilogram sladkorja in sok ene limone, nato pa mezgo kuhaj, da se zgosti. Še mlačno napolni v tople kozarce in drugi dan šele zaveži. Jagodova pena. Pol litra jagod (lahko vzameš tudi borovnice, maline, ribezelj) stisni skozi platneno krpo, k soku prideni 20 do 25 dekagramov Sladkorja v prahu in na hladnem mešaj pol ure, "da se malo zgosti. Nato stolci pol litra sladke Smetane. K stolčeni smetani primešaj malo vani-iijevega sladkorja. Polovico smetane primešaj k Soku jagod in napolni v skodelice ali v čaše, na i,vrh vsake skodelice pa daj žlico smetane. Daš ■ namesto sladoleda na mizo. Kompot iz jagod. Pol kilograma stresi v skledo. V loncu pa zavri pol litra vode in 12 deka-■gramov sladkorja. Ko sladkor vre pet minut, ga postavi na hladno in ko se shladi, ga vlij na jagode in postavi spet na hladno v klet ali na led za dve uri. Nato sok odcedi in ga spet deni : kuhat. Ko zavre, stresi zraven še 10 dekagramov ! sladkorja; ko vre pet minut, ga spet postavi na | hladno za eno uro, nato ga daš kot sladčico v jčašah na mizo. Tudi to nadomešča sladoled. Praktični nasveti Da odstranimo plesnive madeže iz platna, si pripravimo raztopino iz 3 gramov amonijako-ivega karbonata, 7 gramov kuhinjske soli in 90 gramov vode. Plesnivo platno pomočimo v to tekočino in ga denemo na solnce, da se posuši. £To ponavljamo toliko časa, da madeži popol-jfloma izginejo. Lahko pa odstranimo madeže itudi z raztopino štirih delov alkohola in enega 'idela salicilne kisline. Da si ohranimo nogavice čimdalje časa v ^obrem stanju, moramo paziti, da že majhne luk-;nje takoj zakrpamo in ne pustimo, da postanejo Syelike. Kadar jemo borovnice, postanejo zobje črni. i'Ako pojemo nato košček črnega kruha, črnina Iz zob izgine. Še lepše pa osnažimo zobe s ščetko !jn čistilnim praškom ali pa z limonovim sokom. « Kako se odstranijo nepotrebne dlake, nas Sprašuje neka naša naročnica. Za to je danes jjpinogo sredstev, ki jih dobite v lekarnah in dro-cerijah za majhen denar. Katero teh sredstev je fioljše, morate sami preizkusiti. osebnosti, ki so sodelovale pri tem izkopavanju. Ne samo lorda Carnarvona samega, ampak tudi sedemnajst drugih članov odprave je vzela smrt, tako da je praznoverno egiptsko prebivalstvo prepričano, da jih je zadela kletev kralja, ki so ga motili pri večnem počitku. Terris je bil očividec pomembnega trenutka, ko sta Howard Carter in Carnarvon prvič stopila v grobnico egiptskega kralja. Oba učenjaka sta bila od vznemirjenja prsteno bleda. Prvič se je takrat raziskovalcem posrečilo odkriti docela nepoškodovan egiptski kraljevski grob. Po sedemnajstih letih brezuspešnega iskanja, po številnih razočaranjih sta naposled dosegla vse, kar sta hotela. Faraonova kletev je po Terrisovem mnenju samo izmišljotina domačinov. Na neki izmed vaz, ki jih je odkril lord Carnarvon v grobnici, je bilo napisano: «Na krilih vetra naj zadene smrt skrunitelja, ki bi oropal faraonov grob!» Udeleženci odprave so se preplašeno spogledali, ko so napis razbrali, lord Carnarvon pa je samo skomignil z rameni in na daljeval svoje raziskovanje. Prižgal je vžigalico in jel ogledovati v njenem soju drugo vazo iz alabastra. Ta vaza je bila tako čudovito lepo izdelana, da jo je svetloba vžigalice docela pre-svetila. Lord jo je vzel v roke in poduhal. Dejal je Terrisu, da ga vonj spominja na rože. Tudi Terris je ugotovil, da je izhlapeval iz vaze rahel vonj po rožnem olju. Ta vonj se je na čudovit način ohranil 3700 let. Lord Carnarvon je hotel ugotoviti, kako je mogoče, da se vonj ni izgubil. Po Terrisovem mnenju je ta radovednost vzrok njegove smrti. V nenavadni razburjenosti je slekel lord Carnarvon eno izmed usnjenih rokavic, ki jih je imel sicer zmeraj na rokah, in vtaknil roko v vazo. V naslednjem trenutku pa jo je potegnil nazaj in bolestno zastokal. Na kazalcu se mu je lesketalo nekaj kapljic krvi. Lord Carnarvon je vtaknil prst v usta in kri izsesal. Potem se za rano ni več zmenil. Tudi Tom Terris je oprezno vtaknil prst v vazo in odkril na njenem dnu nekaj osti, ki so bile ostre kakor šivanke. Niso minili trije tedni po odkritju groba, ko je lord Carnarvon za zmeraj zaprl oči. V naslednjih treh tednih je umrlo še petnajst udeležencev njegove odprave v zelo skrivnostnih okolnostih. Te Terrisove izjave so zbudile mnogo pozornosti. Če so resnične, o tem skoro ne moremo dvomiti, so dokaz, da se Egipčani niso zadovoljevali samo z napisanim prekletstvom, ampak da so tudi poskrbeli za sredstva, s katerimi so kaznovali ljudi, ki so skrunili grobove njihovih vladari°" zapeljanih žensk in otrok zelo veliko. Število evropskih žensk je pa v primeri z ženskami žol-tega plemena zelo omejeno. Posebno poglavje tvorijo Rusinje. Komisija Društva narodov je pokazala, da je zapadlo prodajanju svojih teles na tisoče in tisoče Rusinj, ki so bežale iz boljše-viške države. Še zdaj beže mnoge Rusinje iz domovine in pretežna večina zaide v javne hiše na Kitajskem in v Mandžuriji. Poročilo komisije je prav za prav žalosten roman, ki nam kaže nedostatke naše tako zvane prosvetljene dobe v najstrašnejši luči. Poročilu priložene listine pričajo, kako romajo na vzhod v javne hiše mlada dekleta in žene in kako v mnogih primerih sorodniki sami prodajajo svoje sorodnice. V Aziji je največ javnih žensk Kitajk, njim slede Japonke in Korejke, potem pa ženske z Malajskih in Anamitskih otokov, dalje s For-moze, iz Siama, Indije, Iraka, Perzije in Sirije. Vzhodne ženske se kaj rade same ali pa po posrednikih napotijo v sosedne države, kjer se preživljajo med svojimi rojaki izseljenci s prodajanjem svojih teles, medtem ko moških drugih plemen ne marajo. Čeprav so življenjski pogoji azijskih izgubljenk zelo slabi, ni komisija nikjer v vzhodni Aziji našla take sirovosti, kakor jo vidimo često pri zapadnih izgubljenkah. Od zapadnih žensk so poleg izredno velikega števila Rusinj med izgubljenkami na Daljnem vzhodu zastopane Nemke, Američanke, Avstrijke, Angležinje, Francozinje, Grkinje, Madžarke, Italijanke, Rumunke in Švi-carke. Mnoge zapadne ženske se napotijo na vzhod v želji, postati ljubice, pozneje pa žene bogatih Evropcev, Kitajcev ali Japoncev. Malo-katera pa doseže svoj cilj, velika večina napravi žalostno pot izgubljene ženske in zaide v najslabše javne hiše. Komisija se je posebno zanimala za posrednike in trgovce z dekleti. Dokazano je, da opravljajo ti ljudje po večini nekaznovano svoje sramotno delo samo zato, ker so javne hiše dovoljene. Tut - Ank - Hamonovo prekletstvo V pariškem ameriškem klubu je predaval florn Terris, član znamenite učenjaške odprave Lorda Carnarvona, ki je odkrila grob kralja Tut ank-hamona. Njegovo predavanje je zbudilo veliko pozornost. Terris je namreč povedal po kvsem novo razlago za tajinstveni konec številnih Trgovina z dekleti še veano cvete Boj proti mednarodni trgovini z dekleti in otroki vrše nekatere države že dolgo in s tolikim uspehom, da so to sramoto zelo omejile. Toda v nekaterih krajih Azije in na vzhodu je trgovina z dekleti še zdaj strahoten pojav naše dobe. Zato je treba pozdraviti prizadevanje Društva narodov, ki hoče zbrati k skupnemu naporu vse sile in sredstva, ki se z njimi da zatirati to zlo. Posebna komisija Društva narodov je ugotovila v nekaterih krajih vzhodne Azija sicer neznaten napredek, v drugih krajih je pa odkrila na tisoče kitajskih, japonskih in tudi evropskih,-zlasti ruskih, deklet in žen po javnih hišah in raznih nočnih zabaviščih. • Zal komisija ni imela večje prostosti, da bi raziskovala tudi trgovino z dekleti le v notranjosti kake države, kajti njeno delovanje je bilo omejeno samo na preiskovanje mednarodne trgovine z dekleti. Kljub temu se pa komisija ni mogla ogniti podrobnemu proučevanju nekaterih krajevnih posebnosti, kakor je pomanjkljiva zakonodaja, zlasti pa prizanašanje trgovcem z dekleti po oblastvih. Izid tega raziskovanja je opisan v 560 strani obsegajočem poročilu, ki pojasnjuje mnoge zagonske tega žalostnega vprašanja pri žoltem plemenu, zlasti pa ugotavlja, da je med narodna trgovina z dekleti na Daljnem in Bližnjem vzhodu kaj močno razvita in je število XŽuželke bodo baje izpodrinile človeka. «Berliner Tageblatb je priobčil razgovor s profesorjem Walterjem Hornom, ki misli, da pomenijo žuželk0 največjo nevarnost za človeštvo. Seveda so to le Hornova naziranja in znanost še ni izrekla svoje besede o njih. Žuželke, tako pravi profesor Horn, so dosegle višek razvoja že 40 milijonov let prej, preden se je prikazal človek na zemlji. Na ta način štejejo zdaj najmanj 300 milijonov pokolenj prednikov. To pomeni, da so imelo vsaj 12.500krat več možnosti, da oblikujejo svoj boj za obstanek kakor človek. V nasprotju z drugimi živimi bitji nikoli niso kazale žuželke nagnjenja, da bi povečale svojo rast. Samo vzhodne pravljice govorijo o golobu v velikosti ovce v nepoznani Indiji. V resnici je bil vedno usmerjen razvoj žuželk k manjšim oblikam, kakor stremi tudi sodobna tehnika za čim manjšim in lažjim motornim dvigalom v letalstvu in tudi drugod. Zato so se pač neprimerno bolj prilagodile žuželke okolici kakor ostalo živalstvo. Predvsem nimajo žuželke notranjega okostja. Nadomešča ga zunanji oklep, ki je prožen in nudi boljše varstvo. Noben vretenčar ni kos mravlji, ki jo lahko vržemo z vrha Eiflovega stolpa, a bo ostala popolnoma nepoškodovana. Človek je izumil svedre, klešče, žage in slično šele po dolgem razvoju. Žuželkam so dani ti pripomočki od rojstva. Mišice žuželk razvijajo velikansko moč, ki zasenči vse zmage naših športnikov. Če bi bila bolha velika kakor človek, bi skakala čez egiptovske piramide. Mravlja bi lahko dvignila v tem primeru poln železniški tovorni voz. Življenjska odpornost žuželk je občudovanja vredna. Prenašajo mraz in do 50° vročine, lahko živijo v zraku, vodi, pod zemljo in kot zajedalci v telesu višjih živali. Ličinke nekaterih škodljivcev se množijo celo v petroleju. Razen tega imajo žuželke dokaj kratko življenje in zaradi tega izredno naglo razvijajo podedovane zmožnosti. Imamo na zemlji do tri milijone različnih družin žuželk, žuželke se tako naglo plodijo, da si ne more človek pre-dočiti ogromne številke njih zalege. Navadna muha bi lahko imela z ugodnimi pogoji in pred sovražniki zavarovana v petih mesecih svojega življenja 720 milijonov potomcev. V resnici imajo žuželke neprimerno manj naraščaja, ker mora pretežna večina jajčec poginiti pod neugodnimi razmerami. A ta življenjski boj stalno izpreminja svoje oblike in tu vidi profesor Horn usodno nevarnost za človeštvo. Mi živimo z zlati dobi za žuželke, trdi profesor Horn, in smo sami tega krivi. Sodobna izboljšana prometna sredstva so raznesla žuželke po vseh delih sveta. Posamezni škodljivci so živeli poprej le v posameznih pokrajinah, a nepričakovano so dobili izredno priliko za naseljevanje v novih deželah. Temeljito so izkoristili priložnost in zdaj morajo ljudje žrtvovati milijone za zatiranje poprej skoro nepoznanih žuželk. Na osnovi številk znanega ameriškega učenjaka Howarda dokazuje profesor Horn, da bo moralo človeštvo slej ali prej napovedati žuželkam pravo vojno za zemsko oblo. A žuželke se tako izredno hitro množijo, so tako odporne in tako izvrstno opremljene za boj, da bodo najbrž premagale človeštvo, ki bo žalostno podleglo lakoti in boleznim. X skrivnostne preteklosti človeške kulture. Kakor v Misiru v dolini Nila se je razvila visoka kultura tudi med Evfratom in Tigrisom v Mezopotamiji. Tam je vzniknila tudi umetnost, ki ji, segajo kakor pri egipčanski začetki nazaj do štiri tisoč let pred Kristovim rojstvom. V južni del te dežele, v Babilonijo, ki so jo pozneje imenovali tudi Kaldejo, so se naselili Sumeri, narod neznanega izvora, ki je dosegel visoko stopnjo kulture, pa se je kesneje izgubil v semitskem življu, ki je tik njega prebival v ondotnih pokrajinah. Ze pri Sumerih se je razvila vera in so se rodili prvi začetki umetnosti. Oni so tudi prvi izumitelji abecede, ki so iz pisanja v slikah sestavili tako imenovano klinasto pisavo, ki je postala na vsem Vzhodu splošno sredstvo sporazumevanja. Na dvoru egipčanskega kralja Amenofisa IV. v Tel Amarni so našli tablice z babilonskimi klinastimi pismenkami: to so bila pisma, ki so jih azijski vladarji, vazali in babilonski vladarji pošiljali Amenofisu IV. in njegovemu očetu. Ohranjeni spomeniki v Babiloniji nam ne dajejo niti približne slike o umetniškem razvoju kakor v Egiptu, ker v deželi ni bilo kamna, ampak so zgradbe zidali iz opeke, posušene na solncu, in jih ometavali z asfaltom. Zato niso mogle kljubovati zobu časa in so se zgodaj porušile. Toda mi vemo iz poročila grških in rimskih pisateljev, da te stavbe niso bile nič manj veličastne od egipčanskih, a iz velikanskih, po večini še ne preiskanih gričev in razvalin lahko sodimo o njih veličini. Še v veliko večji meri kakor pri Egipčanih je služila tu umetnost bogoslužju in proslavljanju vladarjev, katerih glavno opravilo so bile vojne in lov. Zato so bila tudi svetišča in dvori najodličnejše zgTadbe, kjer se je razvijala umetnost. Babilonci so častili zvezde, ki se jih je ljudstvo balo in od katerih je pričakovalo dobro in zlo. Grški zgodovinar Herodot nam pripoveduje o najveličastnejši zgradbi tega rodu, o svetišču, zavzemajočem 185 kvadratnih metrov in visokim osem nadstropij. Spomin na to poslopje se je ohranil v svetem pismu v zgodbi o babilonskem stolpu. Številni in pomembni so ostanki in razvaline palač, trdnjav in grobnic. Iz prvih se vidi, da je bilo središče po navadi zelo prostornih palač odprto dvorišče, okoli katerega so se vrstili zidani prostori. Palače babilonskih vladarjev so bile vzor njih naslednikom Asircem. Ker so asirski dvori bolje ohranjeni, sodimo lahko po njih, kakšni so bili babilonski Dasi se je zidovje že podrlo, vendar vemo, da je bil zid zunaj in znotraj obložen z izglajenimi in posteklenelimi opekami, ki so bile pritrjene na podlogo iz mavca ali iz zemske smole (asfalta). Morda so že Babilonci oblagali zidovje s kamni, v katere so klesali bogove in vladarje. Vsekakor je bila likovna umetnost pri njih precej napredna, o čemer pričajo izkopanine pri Telu v Babiloniji izza 1.3500. pred Kristusom. Takrat je sestavljalo Babilonijo več držav,> a tam, kjer stoji dandanes Tel, je bila prestolnica kralja Judeje, o katerem nam priča več tablic z liki in nadpisi. Tvorbe asirske umetnosti so nam ohranjene zlasti na razvalinah Nimroda, Horzabada in Kujundžika. Tam, kjer stojita zadnji dve mesti, so utegnile biti stare Ninive, ki so bile porušene 1. 606. pred Kristom. X Vroč led. Led nam je običajno znak mraza in le malo komu utegne biti znano, da se da segreti tudi do dokaj visoke vročine, ne da bi se izpremenilo njegovo značilno stanje. Led se da segreti na 80 stopinj Celzija, torej na vročino, ( pri kateri bi si že prav pošteno opekel prste, kdor bi se ga dotaknil. Tega pa se ni bati, ker mora biti pri tej vročini led pod pritiskom 21.000 atmosfer, sicer bi se trenutno izpremenil v vodo. X Prehranjevanje skozi nos. Dr. Jurgens in dr. Gebhardt poročata v miinchenskem zdravniškem glasilu o svojevrstnem prehranjevalnem načinu, ki velja hkrati tudi za zdravljenje. Bolniku se vtakne skozi nos v želodec tenka gumasta cev, ki ostane v tem položaju šest do osem tednov. Bolnik se te cevi kmalu privadi, tako da ga tudi pri običajnih poslih več ne moti. Skozi ta umetni požiralnik se bolnik tudi hrani. Hrana se preceja skozi lasno sito in s posebno sesalko počasi potiska v gumasto cev. Bolnik se počasi celo sam navadi jesti skozi cev. Novi način prehrane se je dobro obnesel pri zdravljenju želodčnih in črevesnih čirov. V 74 odstotkih primerov je bilo mogoče doseči na ta način zadovoljive uspehe. X Spomenik prvi evropski železnici. Društvo češkoslovaških inženjerjev bo odkrilo v bližini Budjejovic spomenik praškemu inženjerju Gest-nerju, ki je v petih letih 1825. do 1827. gradil železniško progo iz Budjejovic v Line. Kakor znano, je bila to prva železniška proga v Evropi in je obratovala še s konji. X Steklena obleka. Pariške modne trgovine prodajajo kot zadnjo novost steklene ženske obleke. Novo blago je slično urtietni svili in je stkano iz pramenov raznobarvnega neprozor-nega stekla. Steklena obleka tudi ni težja od svilene. X Na Dunaju je vedno manj trgovcev. V prvih povojnih letih se je število dunajskih trgovcev potrojilo. Zdaj pa je opažati stalno nazadovanje. Dunaj je imel pred vojno 6500 trgovcev. To število je po vojni naraslo na 16.500 in je spet nazadovalo na 8000. Prav tako stalno pada število trgovinskih nameščencev. X Tiger dobi zlate zobe. Bengalski tiger Rajah, ponos londonskega' živalskega vrta, je zadnje čase žalostno povešal glavo, žalostno gledal svoje paznike in kar vidno pešal. Uprava živalskega vrta je poklicala na pomoč živino-zdravnike, ki so tigra temeljito preiskali. Ugotovili so, da boli bivšega vladarja bengalske džungle hudo glava. Oba podočnika sta se mu močno majala. Dober svet je bil dragocen, kajti tiger pri lečenju zob ni tako potrpežljiv kakor človek. Lečenje tigrovih zob je bilo poverjeno izkušenemu živinozdravniku, ki je moral seveda poklicati na pomoč še zobozdravnika in z združenimi močmi sta tigra omotila ter mu izdrla bolna zoba. Ker bi pa tiger brez podočnikov ne bil tako lep, so sklenili vstaviti mu zlate zobe. Ti zobje gotovo ne bodo tako strašili gledalcev nego pravi tigrovi zobje. Najlepši tiger londonskega živalskega vrta bo menda prvi na svetu, ki bo dobil zlate zobe. X Drznost ameriških razbojnikov. Policija v Kansas-Cityju je po dolgih naporih ujela znanega razbojnika Franka Nasha, ki je bil pred leti obsojen na dosmrtno ječo, a je pobegnil iz zapora leta 1930. Stražniki, ki so privedli vklenjenega razbojnika na železniško postajo, so morali prestati pravo bitko z njegovimi tovariši. Ti so hoteli na vsak način oprostiti Nasha in so prišli s strojnimi puškami. Občinstvo je v nepopisni zmedi bežalo s postaje, kjer so deževale krogle. Na bojišču je ostalo razen več ranjencev šest mrtvih, med njimi tudi Nash. X Ranocelništvo pred 5000 leti. Ranocelni-štvo je nedvomno prav tako staro kakor človeški rod. Najstarejšo listino o njej imamo iz časa pred 5000 leti. Ranocelništvo je bilo takrat zelo:' tvegan posel ne samo za bolnika, ampak tudi za;' ranocelnika. Pred 5000 leti je izdal kralj Hamu--rabi, vladar prosvetljenega ljudstva Sumerijcev, v Mezopotamiji, zakone, ki so določali najhujše kazni za ponesrečene operacije. Tamkaj se bere dobesedno: «Če mora zdravnik nekoga operi-? rati z bakreno lanceto na očesu in če zaradi tega dotičnik izgubi oko, se naj tudi zdravniku izdere oko z bakreno lanceto.® In dalje: «Ako operira rano in bolnik umre, potem naj zdravnik izgubi roko.» Tako strogi zakoni gotovo niso bili dobri' niti za bolnike niti za zdravnike, najmanj pa za napredek samega ranocelništva. X Orangutan zdravnik. Avstrijec francoskega' imena Delmont je napisal zanimivo knjigo o svojih izkušnjah na lovu na divje zveri, ki jih je dobavljal zverinjakom po svetu. Med drugim opisuje skoro neverjetno prigodo z orangutanom,-Tci ga je ujel, kar se zgodi zelo redko. Domačini navadno ujamejo mladiče, morajo pa prej ubiti njihovo mater, medtem ko je Delmont ujel živega samca. Ta orangutan je bil nekaj posebnega. V ujetništvu se je kmalu in dobro udoma-, čil kakor vsi orangutani. Živel je med drugimi: opicami in divjimi živalmi, pa je postal proti njihovi volji njihov zdravnik. Otipaval jih je, poslušal, kako dihajo in se sploh sukal okrog njih kakor vesten zdravnik. Z živalmi, ki so se branile njegovega lečenja, je pa ravnal zelo sirovo. Svoje rane si je lečil sam z zdravilnimi zelišči, ki jih je nabiral v živalskem vrtu. Pa tudi drugim živalim je pripravljal zdravilne obliže. Iz borovih igel je napravil obliž, ki si je z njim lečil usta zunaj in znotraj. In res se je izkazalo, da mu gnije od bolnega zoba čeljust. Zob si je sam izdrl. Konec orangutana-zdravnika je bil pa žalosten. Prodali so ga v Južno Ameriko z opozorilom, da ga ni dobro puščati samega. Za to opozorilo se pa novi gospodarji niso zmenili in tako je postal orangutan zloben samotar in je kmalu poginil. X Grozen umor. V madžarski vasi Iszaku je 261etni mesarski pomočnik Josip Pinter na grozovit način umoril 131etno hčerko premožnega kmeta Totha. Dekličini starši so se mudili na svojem drugem posestvu v okolici in ta čas je morilec zlezel na podstrešje njihove hiše, odkoder je prišel v shrambo in naposled v sobe. Ko je bil že pripravil vse naropane dragocenosti, da bi jih odnesel, in ko je v sobi pravkar nekaj jedel, je -stopila v sobo gospodarjeva hčerka in zasačila vlomilca. Pinter je planil na prestrašeno deklico, jo zgrabil za noge in udaril z njo s tako silo ob zid, da ji je zdrobil lobanjo. Že mrtvo je zabodel z nožem v vrat, naposled ji je pa odrezal glavo. Zločin so orožniki kmalu odkrili in izsledili tudi pobesnelega morilca. Oblastva domnevajo, da je ropar svojo žrtev pred umorom tudi posilil. V preiskovalnem zaporu ne kaže Pinter znakov kesanja, temveč se vede zelo izzivajoče. X Peš iz Sibirije v Ameriko. Mladi inženir Muravjov, ki je pobegnil iz Rusije in dospel v 'San Francisko, pripoveduje, da je peš prekoračil zmrznjeni Beringov preliv. Potreboval je za to pot deset dni. Morje med Kamčatko in Aljasko je 55 milj široko. Zadnjih pet dni Muravjov ni spal niti ponoči, ker je zelo opešal in se je bal, da bo zmrznil. Jedel je samo sirovo kitovo meso, s katerim se je založil, ko j j našel mrtvega kita na ledu. V Aljasko je pritaval napol slep. Oči so mu onemogle od solnčnega sija na snežni gladini. Prišel je do koče nekega misijonarja na Rtu princa Waleskega in moral več dni ostati v postelji. Muravjov je sporočil dopisnikom, da ni bil med političnimi preganjalci. Od kraja je imel pasjo vprego, a v Anadiru j j pustil pse, ker je videl, da jih ne more prehraniti. Šel je naprej po ledu sam peš. Ostal je v Nomeu na Aljaski* dokler mu ni podelila vlada Zedinjenih držav dovoljenja za bivanje v San Frančišku, kjer je večja ruska kolonija. X V Zed i njenih državah je nezaposlena tretjina vsega delavstva. Število vseh ameriških delavcev znaša okroglo 50 milijonov in od teh jih je danes brez dela nad 16 milijonov. X Poslanci pijejo kakor žolne. Veliko razburjenje je izzval v Londonu govor, ki ga je imel Alfred Salter na letnem občnem zboru Zveze za pobijanje pijančevanja v GLasgowu. Salter, ugleden zdravnik in poslanec konservativne stranke, je ožigosal slab zgled angleškega državnega zbora, hiše, ki porabi več žganja kakor vsi ostali zavodi na angleškem ozemlju. Naglašal je, da je večina poslancev vdana alkoholu. «Videl sem socialistične poslance, ki so pili več noči zaporedno. Videl sem poslance, k. so zapustili važno sejo, šli v točilnico in si privoščili prekomerne množine žganja, ki so prihajali v državno zbor' nico okajeni in tavali kakor delavci na deželi v nedeljo zvečer ...» Ta govor je razburil angleško javno mnenje. Neštevilo poročevalcev je pohitelo k Salterju, ki je potrdil vse navedene podatke in navedel več žalostnih dogodkov. «Ce sem govoril predvsem o socialističnih poslancih.* je dodal, «ne smem zamolčat', da pijejo kakor žolne, čeprav bolj naskrivaj, tudi poslanci drugih strank. Ko sem prvič že leta 1926. grajal to razvado, so me poklicali v predsedništvo, da bi pojasnil svoj .neprimerni nastop'. Izjavil sem, da bom v dokaz lahko navedel več imen. Nato so me pustili v miru.» Ta izjava v dnevnikih je* hudo razburila duhove. Vodja socialističnega poslanskega kluba Lansbury je predlagal Salterju, da bi pričel pobijanje pijančevanja med lastnimi konservativnimi somišljeniki. Skupina poslancev je zahtevala v dnevnem tisku, da bi Salter preklical cgnus-no obrekovanje*. Salter je odgovoril, da je bil eden podpisanih tako pijan, da so morali poklicati Salterja kot zdravnika. Pomagal ga je nestl iz državne zbornice v avtomobil... Ta ugotovitev je tudi zaključila spor. Odgovora ni bilo. X Nemčija je po številu prebivalstva za Rusijo druga največja država v Evropi. Po rezultatih ljudskega štetja 16. junija letos šteje Nemčija brez Posarja 65,300.000 prebivalcev, za 2,700.000 ali pa 4.4 % več kakor pri zadnjem ljudskem štetju v juniju leta 1925. Skupno s Posarjem bi štela Nemčija, kakor ugotavlja uradno obvestilo, 66,100.000 ljudi (1,700.000 manj kakor pred vojno, ko je Nemčija štela 67.8 milijona duš). Od 65,300.000 ljudi je 31.7 milijona moških, 33.6 mi lijona pa žensk. Gostost prebivalstva znaša 139 na kvadratni kilometer, medtem ko je znašala leta 1925. 133 na kvadratni kilometer. X Kod potujejo jajca. Po vseh vzhodnih deželah so jajca važno izvozno blago. Gredo večinoma na zapad. Odkar je Pcljska uredila v Gdinji velike hladilne naprave za jajca, je postala ta luka središče trgovine z jajci ne san;o za Poljsko, marveč tudi za Rumunijo in vso vzhodno Evropo. V gdinjskih hladilnicah leži sedaj stalno do pet milijonov jajc. X Ribje olje proti prehladu. Neki ameriški podatki kažejo, da izgubi 36 milijonov delavcev jn nameščencev v Zedinjenih državah na leto 250 milijonov delovnih dni zaradi bolezni. Pretežni del odpade pri tem na 1 olezni zaradi prehlada. V zvezi s tem so napravila zdravstvena oblastva vrsto poizkusov, pri katerih se je pokazalo, da so postali delavci, ki so jim dajali dnevno po žlico ribjega olia (vitamin A) odpornejši proti prehladu in da so izgubili manj delovnih dni kakor tisti, ki ribjega olja niso jemali. Število prehladov je bilo pri poslednjih skoro dvakrat večje. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Poboljšal se je. Sodnik: «Zadnjič ste ukradli dve sto, sedaj pa spet sto dinarjev. Ali se res ne mislite poboljšati?* Tat: