244. štev.
—O———— |' ■■———BI
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 1©. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uKca št.0/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise irankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise sc ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm p0 K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti^ prostor K 2'—. Uri večjem naročilu popust.
PavMRi froaiko « drlavl SNS.
V Ljubljani, v petek 22. oktobra 1920.
wuoe"*w»«K s
posmiuim im. 1 Ivom.
Leto IV.
a.iii® jugeslov. secUalno • tiiHiokrsMiK« stranke.
Telefonska it. 312,
Naročnina: Po poiti ali 2 dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta h 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
Upravniitvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 60., Učiteljska tiskarna.
Odmevi koroškega plebiscita.
Belgrad, 20. Predsednik deželne vlade v Ljubljani, dr. Janko Brejc je bil včeraj ob desetih dopoldne pri ministrskem predsedniku dr. Vesniču, popoldne pa je odpotoval v Slovenijo. V obveščenih krogih trdijo, da bodo naše čete toliko časa ostale na Koroškem, dokler se ne izselijo vse naše administrativne oblasti in dokler se ne izpraznijo skladišča z živili, ki se nahajajo v plebiscitni coni.
Belgrad, 20. Z ozirom na poročilo delegata Jovanoviča o raznih zlorabah posameznih slovenskih oblasti v plebiscitnem področju je b'Ja Y Belgradu sestavljena enketna komisija, ki bo odšla v Slovenijo, da Preišče to zlorabo.
Belgrad, 21. Zavezniška konferenca v Parizu odločno zahteva, da jugoslovanske čete izpraznijo Koroško, kar se že godi. Jugoslovanska uprava samo še uredi predajo uprave in se potem umakne.
Vlada zahteva le delno pooblastilni
zakon ?
Belgrad, 21. Včeraj je odbor za ukazne zakone odobril predlog o kreditu, kj sta ga zahtevala od vlade minister za notranje stvari in minister za konstituanto. Vsled tega sodijo, da odbor predloži parlamentu samo pooblastilni zakon za likvidacijo moratorija v Srbiji, za Odškodnino ter za skrajšanje pripravljalnega roka za sodnike.
Vsi dogovori z Italifo neveljavni.
Zagreb, 21. »Novosti” poročajo iz Belgrada, hi sicer iz poučenega
vira, da naši delegati ne bodo odpotovali na pogajanja 2 Italijo. Vsi
dosedanji dogovori o času In kraju sestanka so brez pomena ter je
treba sedaj čakati na drugi poziv italijanske vlade. Radi notranjega
položaja v Italiji je verjetno, da bo tega drugega poziva minulo Se precej časa.
Stavka železničarjev v Rumuniji.
Bukarešta, 21. Kurjači in strojevodje so stopili v mezdno stavko. Vojno ministrstvo je vpoklicalo^ vse stavkajoče železničarje, ki so podvrženi vojaški dolžnosti, in jini preti, da bo postopalo napram njim kakor proti dezerterjem, ako se ne bodo pokorili oblastim.
Angleški rudarji se neobvezno
pogajajo.
London, 21. „Daily News” doznavajo, da so se vsled migljaja, katerega je podal v parlamentu voditelj južnowaleških rudarjev Brace že začela neobvezna pogajanja z namenom, da se konča rudarska stavka.
NESREČNO NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. ,
Beograd. 20. (ZNU). 135 redni sestanek začasnega narodnega nred-shivmštva otvori Predsednik ob „;	P<? ^vršenih formalnostih se
prečita vladni zakonski predlog n za-k-skih uredbah v katerih so zano-nadene že izdane stare naredbe. Od-cbkovo poročilo o tem zakonskem prediram onienia neke ugovore glede totra rwvta Z ozirom na zelo maih-no število navzočih poslancev za-klioči predsednik sein in oozivlia narodne poslance da se nrihodnifi sete udeleže v čim naivečl°m številu, da bi se moelo razoravliati o navedenem načrtjj. Seia se zakliuči ob 16.20. Prihodnia seia na ie odreiena za hitri z dnevnim redom: debata o vladni predlogi glede zaknnsk:h uredb.
DOLOČEVANJE PREDSEDNIKOV VOI.HNIH ODBOROV.
LDU. Bel«! td, 21. Državni odbor ie Včeraj zaključil svoje delo za določitev predsednikov '.n članov volilnih odborov za konstituanto za vso kraljevino. Vse gradivo bo te dn! natisnieno.
POGAJANJA RADIKALCEV IN DEMOKRATOV ZA BELGRAD.
LDU. Belgrad, 21. Pogajanja med radikalci in demokrati radi skupnega nastopa pri občinskih volitvah v Belgradu se nada-IJulelo.
SEJA BELORAJSKE VLADE O KOROŠKI.
Bel«rad 21. Snoči le imel ministrski odbor za zunanie stvari seto. ha kateri so razpravljali o plebiscitu ha Koroškem. Sklepi te seie niso znan*
DR. MAHNIČU SE SLABŠA BOLEZEN. LDU. Zagreb, 21. Zdravstveno stanje krškega škofa dr. Mahniča, ki se nahaja v Zagrebu, se je poslednje dni zelo poslabšalo. Snoči sta ga obiskala zagrebški nadškof in križevački škof, ki sta mu podelila poslednje sv. zakramente, škol dr. Mahnič zelo trpi, vendar pa je duševno popolnoma pri zavesti. Temperatura znaša 39® C.
PEKOVSKI SPOR V BELGRADU KONČAN.
Belgrad. 21. Na Konferenci, ki se ie vršila med zastopniki belvraiske občine in med občinskimi neki ie do* šlo do sporazuma elede cen kruha. Po tem sporazumu se bo prodaial takozvani občinski kruh do 3 dinarie kilogram, ostali beli kruh na do 4 dinarie Za zadnio dekado oktobra bodo cene gnveiemu mesu 7 dinariev. telečiemu 8. sviniskemu mesu in slanini 10. svinisk? masti 11 dinariev za kilogram.
RAZMEJITVENA KOMISFI.IA ZA BOLGARIJO IN GRČIJO
Belerad 21. »Politika« iavlia iz Sofrc: Grški delegati komisiie za razmeiitev med Bolgarsko in Orško. ki se nahaia v Solonu, so zahtevali, da se trgi v Krdžali. Ortokoi in Eeri-doro Dridele Grški. Ker se ta mesta nahaiaio nekoliko desetin kilometrov od črte. katero zahtevalo v Soliti so bolgarski delegati nroti taki razmejitvi kar naiodločneie protestirali.
DEMOKRATSKI KANDIDATI V SLOVENIJI.
Zagreb. 21. »Riieč« poroča, da bo nredjstnviieli demokratske kandidatne liste pri volitvali za konstituanto v kraniskem volilnem okrožiu dr. Žerjav, v štajerskem m dr. Kukovec.
Rudarski štraik v Angliii.
Velika rudarska stavka na Angleškem ie v milnem teku. Nad en miliion rudariev ie ustavilo delo in drugi miliion delavcev ie primoran Dočivati vsled pomanikania premoga. Cele vrste mogočnih delavskih orvanizacii ki šteieio na stouso-če članov na sklena ali se hoče stavki pridružiti in rudarie podpirati ali mirno, brez aktivnega Sodelovanja. Dočakati na izid vehkanskega boia.
Piernog m železo sta glavna ovira angleškega bogastva in angleške nrevlasti in nadmoči nad drugimi in-dustriialnimi državami. Teva ne vedo samo angleški državniki in naci-lonalni ekonomi ampak to vedo ravno tako dobro tudi visokoizobraženi in izborno organizirani angleški delavci. Angleški delavec si ie že ored voino umel ustvariti močne gospodarske in strokovne organizacijski so mu omogočile mnogo boli.ši živ-Henskj pnložai kakor «o ga imeli delavci v Evrom'. Konsmnne in produktivne zadruge angleških delavcev delalo 7. milikinsfcim kanitalom ki iih dela vedno bol> gospodarsko neodvisne in razredno zavedne. Za časa volne ie morala vlada delavskim zahtevam vodno ugoditi vsai v toliko. rla se živlienska stooinia delavstva vkliub naročajoči dravinii ni mogla v takt meri poslabšati, da bi bilo začelo delavstvo fizično propadati. Ko oa ie m končani voinPmt-stoDila zooet »konjunktura«. ter ie cola i>gladnela in iztrošena Evropa kot divfa nadfa no auKleškem b'aeu. so Začele cene vsem potrebščinam zonet naraščati NaiznatneuSe fe skočila cena premogu ker ie Drodukpi-ia premog? v celi Evropi znatno padla. Posestniki angleških premogovnikov sn-mdiafo v svoie žene ogromne dobičke katere angleški rudarii dobro ooznaio. Ker na vedo, da so ti dobički samo nlod njihovega dela zato zahtevalo novečanie Dlač
Gnsnodarij so pri volii rudariem ugoditi toda ne breznogohio . Oni zahtevaio s svni? strani novečanie orodukciie. To se nravi: lastniki rudnikov hočeio paralizirati večie izdatke za delavstvo ne z nddain primernega svoiega dobička amnak z novimi dobički na račun delavske fizične moči Na to delavci niso pristali in so delo ustavili..
Posledice rudarskega štraik? so nedogledne. Ge bi štraik dalle časa tralal. bo cela svetovna cena premoga poskočila in s tem .vse cene industriialnih produktov, kar bo izzvalo nove gospodarske krize Hladni angleški računar»i to dobro vedo; Zafo štra»k ne bo tralal predolgo in kakor yse kaže bodo delavci to nar-tiw> končali zmagovito, a še nekai driizp"a l** kar ne bo ostalo brez po* sledic. Angleško gospodarstvo ie močno a tako močno vendarle ni da
bi moglo traino prenašati take sunke kakor mu »ih ie nrj—deiala cela vrsta velikih štraikov v zadni-m času. Celokupno Prebivalstvo tega ne bo preneslo, amnak bo začelo iskati vzroke takih silnih siresbaiev. Dolgo iih ne bo treba iskati, vsai vidi vsak razsoden človek jasno, da le vseh mezdnih soorov krivo napeto razmerie med dobičkom nodietla (n delavskim deležem na tem Dodietiu. ki se izraža v obliki ola. Razmerte pa se nailožie korenito popravi, če se taka podiptia. od katerih v znatni meri zavisti gospodarsko živllenie celih držav privatnim rokam odtegnejo in se scciializiraio. SociiaJizaciia bo tudi na Angleškem boino geslo, pod katerim se bodo vršili politični in gospodarski bob.
Rudarski štraik na Angleškem ie pa važen še z druge strani. En miliion ie Samo rudariev. ki štraikaio. na stptisoče in na miliione ie drugih delavcev ki štrajkufočim pomagajo s simnatif«to stavko ali na z denar-iem. Vsi ti miliioni delavcev so zavedni trdno organizirani borilci za delavska prava in \fddilo lih politično izšolani in gosnodh-skn izvežbani Hndie. ki hi za vsak slučaj Čisto lahko prevzeli vodstvo države v svole roke. Oni razpolagam z dovollniml svoiimi produkcliskim.i sredstvi raz-nolagain da lic z liudriii. ki bi bili do-miihoma zmožni nrevzeti v svohr upravo tudi ostala, danes še v kapitalističnih rokah se nahaiafoča ood-ieDa razpolagalo tudi z Ifudml ki se izborno razumelo na državno upravo tako da bi bjto za nfg naravnost igrača da nrogJase diktaturo mole-tariiata nad ostalimi stanovi in to tako diktaturo ki bi držala. Da vendar tega ne store! Ali nj to čudno?
Nam se to ne zdi čudno: Anglež in v nrvi vrsti angleški delavec se ne Ogreva in se ne more ogrevati za diktaturo tudi »a svolo ne ker le demokrat. V tem ie rešitev problema ki ie velevažen tudi za naše razmere.
Angleški delavec se »e organiziral v prvi vrsti strokovno. Strokovna organizacija ie za angleškega delavca naivečil nonos. Strokovna orga« plzacila ie Položila soliden te^Oi nr.. litični organizaciii Strokovna m politična organizacij? omogočita delavstvu šolo in nrakso. in vse to skuoai tvori tisto ooHtlčno moč katero *i mora delavstvo priboriti, predno lahko nastoni v deželah % razvito de-mokraoiio kot odločilen političen faktor ki ostane in ne /anie samo enodnevnega usoeha Tudi politične zgradbe se začno graditi od zdolai ne nri strehi. Ati bodo hoteli naši »re-volticiionarci« razumeti svole angleške sodriige?
Sijajen shod soc, dem. stranke v Ljubljani.
(Konec.)
Svolo državo mnram0 politično tako urediti, da bo ustrezala našim potrebam in razmeram. Nič ne smemo t?a sleon presaiati s tiiiih gredic. Če velia to um polit, uredbe, vella tudi za boi nroletariiata samega. Spoznati moraniD ie naš sovražnik v Jugoslavili kakšen ie v Jugoslaviji, kakšno ie orožie teg? sovražnika kako ie nlegovn nastonanie v Jueosla-vjH kakšno ie orožie tega sovražnika. kako 'C niegovo nastonanie v Jagoslaviii in kakšno moč ima v Jugoslaviji. Spoznati moramo kako se nam ie v Jngoslaviii organizirati da pridobimo v Jngoslaviii dovoli moči za boi nroti sovražnikom v Jugoslavt-ii. Nič ne nozabliam Dri tein na Internacionalo: Tudi ta beseda naposled ni tako nova za nas. kakor mislilo neka-
teri. ki io imaio zdai venomer v ustih na so se še nred kratkim zgražali nad nio. Internacionala ie potrebna za
r zmago proletprihta ker se socilalizem ne more uresničiti v nobeni posamezni deželi Kadar dozori sociializem v vseh kulturnih deželah se uveliavi internacilonala Boina in-ternariionala nroletariiata se na ne oiači. ako kričimo zanio a pri tem razbiramo nroletarnat Ako bo vsak nroletariiat doma zbral svoie moči in se doma uveliavil z enako uveliavlie-nim nroletariiatom ostalega sveta bo resna in snnsobria internacionala realizirana. Sšedai ie treba začeti graditi. 7 diktaturo se ne uresniči hner-naciionala. Zadnii dve leti kažeta dovoli iasno. da ie ta politika ponesrečena.
Koledar do 28. novembra velia za nas kakor za druge Hudi. Vsakdo si lahko izračuna, koliko imamo še časa do volitev Preveč ga ni in kdor noče doživeti presenečeni ga mora porabiti — za delo Na bohšču smo. pred sovražnikom Tu ne bi sme:o iti za prerekamo. ?n nreklinianie o metodah in taktikah temveč za to. da se izvrši boi. ki nam »c orednisaii ki ea ne moremo odložiti. 28. november se ne da odvodi ti. Naimanie ne taiim da so debate in diskusiie o nazorih dobre hi potrebne, toda ne takrat kadar sto« sovražnik na nravu in ie treba proti niemu obrniti meč in ščit. Imel sem v živlieniii Že orecei debat in sem pri-nravibni še v bodoče nanic. Ne odtegujem se debatam, ako se vrše tam. kier so na mestu. Prireiaite debatno večere diskusiie nredavanta v debatami v organizaerah in krogih klen bomo sami med šepni Ne bom se odtegoval. Take debate na snadalo v lastne krove ne na nred oči kaoitalP sličnega sovražnika
Nai omenim šp eno. Nazori so različni. Kdor misli da bo to predrugačil, sc moti Cim več delavstva bo organiziranega tem več bo različnih nazorov. Vsak nov delavec prinese v organizacijo novo glavo. Z glavami se ne da tako delati kakor le raynal Prokrust s svo;imi popotniki ki vih le polagal v svoio postelj in če h'm ie bih prekratka iim ie posekal noge. če iim ie bila predolga, iih na natezal toliko časa da so izpolnili ves prostor v nostefii Vse glave ne morelo enako gledati, poslušati, misliti. Ako bi bilo tako bi namesto mislečih in zavednih delavcev dobili čredo backov, fej so Io včasih temni gossnodie hoteli napraviti 'V Hudštva
Jasno ie. da delavstvo toliko časa ne zmaga, dokler ne bo niegova voh ska močneiša od kapitalistične. Dobiti morate absolutno večino v naro-i du. ako hočete zmagati. Te oa ne mo-* rete doseči, ako boste od članov zahtevali. da prisegaio na vsake vaše besede, kakor prisegalo katoličani na sveto Dismo. Pred vami ie en cilf. za katerim morate stremiti in ki se imenuje sociializem. Od niega ni odmak-nitve. Nespremenliiva so načela, ki se tiček) sociializma. a Dota in mne-nia o nlih so lahko različna. Veliki boste le tedai če boste imeli v sebi toliko tolerance, da boste lahko prenašali mnenia. ki se z vašimi ne stri-niafo To ie edina not. ki vodi do združitve iugoslovanskeea in internacionalnega nroletariiata.
Tudi laz ne Dodoisuiem brezno-goino vsega kar se godi. A če mislim, da ie kai nanačnega. se zavedam, da smo vsi lindie ki ne morek) živeti iti delati, ne da bi včasi storili kako na-* pako. Napaka še ni greh. ako io spoznamo in sklenemo, da se le bomo v bodoče varovali. Napačno le le ako svoievolfno ?n trmasto ostanemo v zmoti in povzročamo da drvi Hud-stvo v pogin.
Proletarci vseh dežel združite se! Ta A1arxov nauk čitamo sedal Dogo* steie kakor v vseh nreišniih časih. Pri vsem tem na ooažamn vedno več razkola, vedno, več razdružitve To ne bo privedlo nikamor. Ostanite v eni orgatiizaoiii v eni stranki In če Vam zunaniost teva ali onega ni všeč, obrnite se na-seii tako da ga ne bo* ste gledali. Ako nride do kakega ne-SDorazumlienia. noravnaite se sami med seboi Ne hodite na v iavnost da sc kapitalizem ne bo snieial češ. svet hočeio osvojiti na niso soosobni zdru* žiti niti ene same organizacije
Osvoiiti svet ie res naloga sociializma in nroletariiata ker le Drnleta-ri»2t listi razred, ki iiahežJe prenaša peze današnieva kapitalističnega si* stemo, 7a to osvoiitev mora biti omlet ari iat, resno nrioravlien in organiziran. tako. da kadar udari. ve. da nasprotnik ixid udarcem nr dc :n da postavi noteni na mesto mrtvega trunJa nekai bolišega. živega in za živlienie sposobheoa.
Mi nočemo socializirati revščine, temveč boeastvo! Sociializem hoče družbo samih bogatih liudi in ne revežev. družbo, ki bo znala razmere urediti, da bo bolie za vse. da bo povzdigovala liudi navzeor. ne Da iih potegovala doli. Tam. kier te več solnca svobode ter več materiial-ne?a in duševneea leneea živlienia. tam se uresniči sociial'zem. do tia na nas VAdi pot. na kateri imamo velik kos dela tudi do 28. novembra. (Sledi burnr. odobravanie).
Ker ie že pozno, so se drusri priglašeni eovorniki odrekli besedi in predsednik naznani konec shoda.
Po volitvah v Avstriji.
Reakcija na pohodu? Marsikomu se Je zdela presenetljiva vest, da so sociialnt demokratie pri volitvah v narodno skupščino v nedelio dne 17. t. m. dobili mani mandatov, kakor pri prvih volitvah L
1919.	V celem so dobili namreč 7 mandatov manj, dočim so jih krščanski socijalc! dobili 14 več, in sicer ne le na škodo socijalne demokracije, temveč tudi drugih meščanskih strank. Socijalna demokracija Ima v ttovi narodni skupščini 62 mandatov, krščanski socijaici pa 78.
Kljub temu, da se na prvi mah zdi, ka-kakor da ie socijalna demokracija podlegla, se more vseeno reči, da je pri teh volitvah njena zmaga uprav sijajna.
Upoštevajmo dejstva! Pri prvih volitvah L 1919, ko se je pravkar končata krvava vojna, so bili predpogoji, da zmaga socijalna demokracija pri volitvah, naiu-godnejši. Ljudstvo se je, Izstradano in obupano vsled nečloveških vojnih muk obrača-
lo	v masah do socijalne demokracije, pričakujoč nje hitrega Izboljšanja razmer. Kar le v revni Avstriji nemaia težkoča. Meščanske stranke so bile v L 1919 razdrapa-pane in neorganizirane, kar je vsekakor na takratni volilni izid pravtalfo mnogo vplivala Pogoji v teh volitvah pa so bili v primeri z onimi v I, 1919., za socljalno demokracijo najneugodnejši. Ne glede na to, da se je povojno razpoloženje ljudskih mas tekom časa uneslo in da so se med tem meščanske stranke na novo organizirale, le presojanje položaja od strani ljudskih mas, ki presojajo trenotno, samo neugodno vplival* v volilni borbi. Velikanska bremena, «1 iih )e ententa naložila Avstriji na ramena, s katerim je socijalna demokracija morala računati, zelo poslabšala. Vendar je socijalna demokracija v najtežjem časa storila naravnost ogromno ljudstvu koristnega dela. Meščanske stranke so seveda v opoziciji govorile o tem, da se položaj vsled tega če* noč ne Izboljša, ker vladalo sociialnt demokrati. Obljubljate so ljudstvu vse iti krščanski socijaici so s svojimi metodami, lalmi In obrekovanji. Se posebej znali varati ljudske mase In jih utrjevati v veri, da Se boljše, kakor je šlo doslej, ne gre vsled tega, ker »vladajo« socijalni demokrati (vladala le v resnici le koalicija soc. dem. In kričanski socijalcev). Takih »argumentov« so se kajpada mnogi nezadovoljneži oprijeli. O tem, da s« krščanskim socljatcem po-mogie do zmage predvsem ženske, ni dvoma. Zenska volilna pravica le v tem osir« najbolj neugodno vplivala. Zenske so bile v velikem Številu nestalne volilke, poleg tega pa se ie Število volllk pri teh volitvah Se za mnogo povišalo.
Nedvomno je nadalje tudi to, da so komunisti mnogo pripomogli krščanskim socU jalcem do zmage. V najkritičnejSem času, ko le bilo treba zoper vstajajočo reakcijo, odločnega nastopa združenega proietarijata, so prišli komunistični razdlrači in slabili s cepljenjem organizacij njegovo moč — v veselje vsem buržoaznim strankam. Komunisti so pri volitvah propadli, ne da bi do-biM tudi le en mandat in lahko rečemo, da je bila njih kandidatura navadna frivolnost
—	gotovo da v škodo proietarijata, v veselje burioazije.
Rezultat volitev Je za socijalne demokrate mnogo ugodnejši kol je bilo v danih
LISTEK.
HM jim solil".
Francosko spisal Oaston Lerou*.
(Dalle.)
Takoi nato zagledam mošketra orltl skoz vrata in jih zaoreti za seboi. Nisem »ra moeel takol spoznati. obnilen ie bil s hrbtom oroti meni. sklonil S6 fe ravno nad velikim zavoiem. Ko le zanrJ za seboi vrata si ie zadel vavol na hrbet ler se obrnil ^ obrazom oroti kabinetu Spoznal sem «ra. Ta. ki le orišel ob tako nožni uri iz sobe Arthuria Ranca, ie bil čuva}. To ie bil zeleni mož. Oblečen ie bil ravno tako kot sem t?a videl na cesti Dred eostilnn v Donionu. takrat ko sem ortšel prvič na Glandier. in kot ie bil tudi oblečen onp^a iutra. ko SVA j?a srečala z Rouletabillom. Brez dvoma. to le čuvai. Prav razločno ea vidim. Zdi se mi. da čitam na nieeo-vem obrazu nekako boiazen. Ker le-kne fcunai krik Bož te stvarce že če-
razmerah sploh pričakovati. V teh volitvah namreč se je preizkušala razredna zavednost proietarijata. In rezultat kaže, da je avstrijski zavedni proletarijat močan In zanesljivo močanl
V Avstriji bo sedaj zavladala meščansko koalicije i socijalna demokracija se vlade ne boudeleževala. Sedaj bo pokazala avstrijska buržoaziia svoje znanje in francoska bo pomagala.
Czerriini vstajajo...
Politične vesti.
+Narodno socijalna stranka v Sloveni-
li	(NSS) bo, kakor .čujemo, kandidirala pri volitvah s sledečimi zastopniki: V Ljubljani
nosilec liste g. Deržič. Poleg Deržiča bosta kandidirata še gg. Ant. Brandtner in VjjskaO). V štajerskem volilnem okrožju bo kot novi pristaš NSS kandidiral g. dr. Otokar Rybar. Poleg teh bodo kandidirali še drugi narodni socijaici, ki so več ali manj postali znani ob priliki raznih demonstracij in izgredov, kjer so kričali na vojno in kri, ki naj bi tekla v potjkih. O tej narodno-»socijalnl« stranki bomo imeli še priliko izpregovoriti. Za sedaj nam naj bo dovoljeno, da se samo načudimo kandidaturi dr. Rybara pri narodnih socljalcih. Kajpada: pri samostojnežih je liberalna stranka že »izpopolnila«, kar je manjkalo, pri demokratih bo pa premalo prostora... Znano je, da je dr. R.vbar že v Trstu bit nasprotnik tkzv. »Narodne delavske organizacije«.
4- Koroško vprašanje »Temps« piše: Postopanje entente, ki ga Je uvedla proti Jugoslaviji po glasovanju na Koroškem, jasno dokazuje, da hočejo zavezniki uveljaviti mirovno pogodbo pri vseh signatarnih državah. Za Avstrijo tiči v tem gotovj jamstvo za rešenje vseh problemov, ki so nastali med donavsko republiko in med slgnatarniml silami saint-germainske pogodbe.
+ Borba za begunce, Z okupiranega teritorija se je preselilo posebno v večia mesta v Slovenji znatno število Primorcev, katerim je dal novi voiilni zakon tudi volilno pravico. »Kritiki imajo nazore«, pravi Zupančič, Primorci pa glasove. Glasovi so pa danes mnogo važnejši kakor nazori. Vrednost glasov raste od dne do dne. Zato se gospodje narodni poslaniki In tisti, ki bi to radi postali, sedaj jako interesirajo za Primorce, ali bolje rečeno za njihove glasove. Seveda bo to trajalo samo do 28. novembra. Potem bo pa izginilo interesiranje za glasove in za Primorce in za nazore.
+■ Državni odbor |e v torek končal delo glede določitve predsednikov volanih odborov v Sloveniji. Danes bo nadaljeval delo glede določitve predsednikov volilnih odborov v zapadni Bosni.
+ Vladni načrt ustave. Po vesteh, ki prihajajo Iz Beograda, je vlada na eni zadnjih sej pretresala osnovna principa, na katerih naj bi bil zgrajen načrt ustave, ki bi se predložil konštituanti na sklepanje. Po tem načrtu naj bi bila naša država ustavna monarhija, razdeljena na pokrajinske oblasti s Široko, samoupravo. Načrt ima Se nekaj drugih točk, ki pa niso posebno važna. Da vlada pripravlja načrte bodoče ustave, M nal tvorUo podlago razpravam v konStitu-anto, to ie čisto prav bi v redu. Samo tega naj sedanja vlada ne misli, da bo izvedla tudi tvoj drugi načrt, namreč, da bi kon-štituanta na kakšne elaborat? sedanjih vlad vezana. In na to mislijo mnogi vplivni gospodje tam doli----------
4 Za monarhijo se zavzema v najnovejšem času tudi zagrebško glavno glasilo Hrvatske Zajednlce »Hrvat«, ki pravi »da monarhija ni tako veliko zlo, kakor se navadno misli. Mnogo nevarnejša bi bila republika s predsednikom Pribičevičem na čelu.« — Hrvatski Zajednlčarji niso bili vedno tega mnenja, vsaj vsi ne. Ako se dane* zavzemajo isti gospodje za ustavno monarhijo, ki Se pred nedavnim časom niso posebno prikrivali svojih simpatij do republikanske državne forme, morajo Imeti za to gotovo svoj poseben vzrok. In Imajo ga: Izid volitev na Dunaju.
trrič. odloži svoi zavoi na tla ter se približa drueemu oknu. če Štetem okna od sebe. Nisem se eanil. bal sem se da bi me zapazil.
Ko ie bil nri oknu ie pritisnil čelo na srladko steklo in eledaj nekam ven v nark. Tako ie stal nol minute. Noč ie bila takrat svetla v oresledkih io ie razsvetiievala bleda luna. Zeleni mož dviffne dvakrat roki. daie zna-menin. ki uh ne razumem: nato od-s*oni od okna. vzame zavol ter odide počasi do Paleriii oroti stooniišču.
Rouletabille mi ie naročil: »Če bodete kai zaoazili. soustite zaveso.* Nekai sem že zanazil. Ali ie to bilo. kar ie Rouletabille nričakoval? Mola nalosra ni bila razmisliti o tem. ampak se samo točno ravnati nn danih navodilih, Soustim zaveso. Srce mi hote počiti zaradi razburienia. Čuval ie dosoel do stoonlišča a na moie ve-ijko začudenie ni nadalieval svoietra oofa oroti desni tralcrlil. kot sem pričakoval ampak le zavil proti stopnicam. ki vodiio v oritličle.
Kal storiti? Neumno sem eleda! zaveso, ki ie zakrivala okno. Znarne-
,+ Kandidatne liste srbske radikalne
stranke. Nosilci kandidatnih list srbske radikalne stranke bodo ti-ie: Za Bosno: V travniškem okrožju Miroslav SpalajkovIS, v blhaškem Milan Pečanac, v sarajevskem dr. Milan Srškič, v mostarskem dr. Laza Markovič, v tuzlanskem Stojan Protič; v Sremu Nikola Pašič, v kruševskem okrožju Stojan Protič, v užiškem Miša Trifunovič, v belgrajsketn Aleksa Zujevič, v Vojvodini dr. Nlnčič.
+ Medakovičeva skupina in radikalci so se spojili. Medakovič, bivši predsedni* hrvaškega sabora, je zastopnik hrvaškega veleposestva,, ki je s svojimi somišljeniki Izstopil iz Demokratske Zajednice, čim se je ta postavila glede izvedbe agrarne reforme na stališče, da je treba veleposestva brez izjeme razdeliti. Kakor znano, so srbski radikalci glede agrarne reforme jako neradi-kalni, ne toliko iz stvarnih, ampak iz političnih vzrokov, da okrepe svoj položaj z glasovi begov in fevdalskih ostankov v novih krajih. Združevanje kapitalistov v eno samo močno falango se torej pričenja, kar Je tudi naravno. Naravno pa ni, da se de* iavstvo cepi v očigled taki nevarnosti.
Pučka st ran V a v Hercegovini pojde v volilni boj sama, ker so se pogajanja s Teža čko stranko (Hrv. zaj.) razbila. Težačka stranka je namreč zahtevala zase fri mandate, a Pučki stranki je prepuščala samo en mandat.
+ Socijallstl v okupiranem teritoriju. Dunajski dopisnik »Neue Freie Presse« poroča svojemu listu o moči posameznih političnih strank in pravi o socijalistih: Zaradi nedostatne notranje organizacije meščanskih strank bodo imeli socijallsti pri občinskih volitvah v Julijski Benečiji, ki se bodo vršile kmalu po proglasu aneksije, lahko stališče. Ker je tu ravno tako, kakor v celi Italiji strokovna organizacija neraz-dvojno združena s politično, zato je že veliko število pri tržaški delavski strokovni organizaciji včlanjenih delavcev (30.000) znak strankine moči. To dejstvo pa ne more prikriti druzega, da je namreč razcep v stranki sami precej velik. — Razdor v delavskih vrstah , jemljejo meščanske stranke In njihovi listi povsod z velikim zadovoll-stvom na znanje. To mora prej ali slej delavcem odpreti oči.
+ Longuet o boljševizmu. Francoski so-cijallst Longuet, ki se je udeležil zborovanja neodvisnih nemških socijalistov v Halle, je rekel o ruskem komunizmu sledeče: Tudi mi se želimo z ruskimi sodrugi ujediniti v eni internacijonatl. Toda ruske metode so morebiti dobre za Rusijo, za zapadno-evropske dežele pa niso prikladne. (Odobravanje). Pogoji, katere stavlja Moskva, Imajo svojo rusko logiko in to, kar nam ponujajo Rusi, je ruska internacijonala. Moskovski pogoji se na Francijo, Anglijo in mislim tudi Nemčijo ne dajo prenesti. Lahko ie sicer te pogoje sprejeti, ali zelo težko jih je izvesti.« — To je točno od besede do besede. Kar vetja za Rusijo, ki ie bila od nekdaj dežela despotizma in diktature, bo težko veljalo za evropski zapad. ki ie že toliko demokratiziran, da diktature ne prenese tako zlahka.
Telegrami.
DOBROSRČNI NITTI.
Berlin 21. okt. (DunKU.) »Deutsche Allcemeine Zeitunc« iavlia iz Bazla: Bivši ministrski predsednik Nitti le pričel v United Press in v mnocih italijanskih listih akciio za versajske mirovne nwod-be. To akciio Nitti sedai nada.Huie in »e priobčil te dni že tretii članek nod naslovom »Varnost Evrooe«. Se enkrat oonzaria na kiivični mir in na ponižanie ki tra mora troeti Nemčila. Nemčiia le zaman poizkušala doita-zati dn ne more iznolniti zahtev ki so ii lih stavili zavezniki Ti na vseeno vztraiaio nri svoiih zahtevah na-oram državi, ki so oronali menih kolonii in niemb ladil Nitti trdi da
nie ie bilo dano. in vendar ne vidim oriti Rouletabilla iz prečne ealerite. N!hče ne pride nihče se ne prikaže. Kai nai storim? Preteklo ie tako ooi ure. zame celo stoletie! Kal nal storim sedal če zapazim nekai novega? Znamenie ie bilo dano šp enitrat ea ne morem dati... če crrem v tem trenutku v craleriio. lahko pokvarim Rouletabillu vse načrte. Predvsem, očitati si ne morem ničesar, in če se le dotrodilo nckal. nakar mol prilatell ni mi^MI. nai le sam sebe zerabi. Ker ne morem več dati do^ovorieneera znamema. poizkusim 7jdme in edino sredstvo: stopim iz kabineta ter se p’azim prav počasi Se vedno v nogavicah. oroti nrečni ealeriii.
Nikoear ni v prečni ealeriii. Grem do vrat v Rouletabillovo sobo. Pri-sluškuiem Nič. Prav narahlo potrkam. Nič. Pritisnem kliuko vrat? se oioro. Stal sem v sobi. Rouletabille le ležal oodoltrem sredi sobe na tleh.
Preteklo le zooet četrt ure. Odločil sem se. v tako skralnih razmerah ion nama le bilo treba biti budna za nasilno sredstvo. Vzamem ročko
razmere v premaganih državah učinkuieio na zmagovalce in da oerožaio nflhovo politično moč.
MAD2ARSKA SNUBI SOSEDE,
LDU. Budimpešta, 21. Madžarski minister za zunanje posle grof Csaky se Je Izrazil napram poročevalcu lista »Magyar Hirlap«: Ako podajo ministri male entente verodostojne dokaze, da bodo spoštovli pravice in občutljivost madžarstva, ni nikake ovire, da stopi Madžarska z državami male entente v prijateljske stike, kakor to namerava napram drugim državam. Ako smatra Poljska, da je sodelov. s temi državami možno, bo Madžarska pomirjena. Tradicije toplega prijateljstva med Madžarsko in Poljsko binudile jamstvo, da so stremljenja male entente v resnici miroljubna in da ni-najo nikake osti proti Madžarski.
BOJI MED RUSI IN POLJAKI UST 4 VL TENI.
Varšava 20. (PBA.) Poročilo nollskevra peneralne^a štaba z dne 20. t. n«.: 18. okt. opolnoči so se ustavile volne ooeraciie na vsei fronti. Črta premiria vre skozi Sluzk-Gra-bowo-Kapcewicze-01o\vsk; ti kraji so v na?ib rokab.
RUSIJA TAJI NEMIRE.
Moskva 21. Ruska vlada označu-le vesti, ki nh razširia krakovska brezžična oostaia o nemirih v kiiev-skem okrožiu. za neresnične.
RATIFIKACIJA POL ISKE IN FINSKE POGODBE.
Moskva. 20. (Brezžično.) Osred-nli izvrševalni odbor ie za 23. okto-bpr sklican k izredni sHi. da se ratificirata obe mirovni ooeodbi s Poll-sko in Finsko.
ZAR4DI VELEIZDAJE OBSOJEN. Brusell. 21. Bivši poslanec Oll-mert le bil od volnena sodišča saar-skih čet v odsotnosti obsnlen radi vohunstva in veleizdale na dosmrtno dfnortacilo. DELAVCI V ITALIJI SE VRAČAJO NA DELO.
Valenciia. 21. V Industiriskih okrožiih se ie vrnilo 83% delavcev na delo.
CORŠKI ŽUPAN SE VEDNO STRADA.
London. 21. Zuoana Iz Čorka so našli v ieči brez zavesti ter so ea nato okrenčali r žpaniem In mesno hiho Ko se ie zooet zavedel, ie odklonil vsako hrano.
WRANGEL SE UMIKA.
London. 21. Kakor doznavaio »Times« iz Carierada. ni bil povzročen umik cenerala Wramrla čez Dnester ne le oo pritisku zaoadne fronte temveč tudi no oerožanlu Rostova Dru?a savieteka armadjt ima nostavlleni tam'jai šest pehotnih in 4 konleni^ke divlzile.
RUDARSKO GIBANJE NA
ANGLEŠKEM.
London. 21. (Brezžično.) V vče-raišnii parlamentarni se« ie Javil vo-diteli rudariev lužneea Walesa. Wil-liam Brace. da so rudaril oooustili v zahtevi oo socilalizacili rudniških obratov in so zato zahtevali od lastnikov rudnikov obširno oooustliivost v zadevi v zadevi zvišania olač .
REVOLUCIJONARNI NEMIRI V ATFNAH .
Pariz. 21 okt (Izvirno poročilo.) Bivši erški ministrski predsednik Gunaris. eden orvih pristašev kralia Konstantina, ie dosnel iz Švice v Atene. Pri nip^ovem prihodu ie do-
in brizenem vode v Rouletabillov obraz. Odore oči vendar! uboee oči. kalne, brez živlenia. brez pogleda Vseeno uspeh le. Hočem ea še podkrepiti: prisolim uboeemu Roule-t^billu 5e nar zaušnic in tfa poizkušam dvisrniti. Sreča! čutiui- kako se vrača vam' živlienie slišim Pa mrmrat« :»Nadalluite a ne ronotaite tako!« Nadalievati z zaušnicami brez rooota se mi ie zdelo nemoeoče. Začnem «ra ščioati in stresati, in že le metrel stati na noeah. Rešena sva bila!...
— Omamili so me. pravi... Ah, preživel sem eroztio četrt ure. preden me ie precaeal spanec... Toda sedai ie že minilo! Ostanite pri meni!...
Ni Še iztrovoril zadniesra stavka, ko nama zastane kri oo žilah: prozen krjk iekne oo pradu krik ored smrt-io,..
— Nesreča! zahrope Rouletabille . . prepozno prideva ..
Hotel ie planiti k vratom, a še ves omand’en ie omahnil oroti steni. Jaz sem bil že v ealeriii. v roki re-
šlo do nepopisnih scen. Na tisoče lhidstva pa ie burno oozdravlialo z vzkliki: »Živiio Konstantin! Doli z Venizelosom!« Pristaši Venizelosa oa so vpili »Živiio republika!« Mno-ž!ca ie več sto pristašev Venizelosa vrpla v morie. DosnpJo voiaštvo ni hotelo streliati. Poskus množice dobiti Venizelosa v roke se ni oosrečil.
ODPOR PROTI GIOL1TTIJJU.
Bazel. 21. okt. (Izvirno noroči« (O.) Demokratično-liberalni italijanski listi vedno boli naoadaio Giolittl-ia. »Secoln« pfšeio iz Rima. da država t^ezooeolno notrebuie močno vlado Oj-iektivni opazovalci dobiio vtis da vlada ni več kos sedaniim razmeram Nittiiev izrek, da se bo Omili:* ro dvomesečni vladi postajal z* de«.e‘Ietia. se ie uresničit
Organizacijski
vestnik.
Iz str s Rite.
Navdušenje ljubljanskega delavstva za socljalno demokratično stranko se izraža prav posebno v prispevanju za volilni skiad kralevne politične organizacije. Na nedeljskem shodu so nabrali zaupniki nad 800 K, sodrug Jurčič Šimen v Sp. ŠiSki je nabral v dveh dneh nad dva tisoč kron, sodrug Kordelič mlajši pa zbira že deveti tisočak. Poleg imenovanih pa je še mnogo drugih sodrugov in sodružic na delu, V organiza* cijo je prišlo novo življenje, da je veseli« gledati, kako se vse giblje in kreta. Zaupni« ški sestanki kjer se obravnava prevsem praktične zadeve, so vedno bolj obiskani. To naj služi v posnemanje onim sodrugom la sodružicam, ki še vedno roke križem držijo« Na noge vsi, ki ste sposobni za delo v organizaciji! Je namreč še mnogo delavnic, pisarn in drugih obratov, kjer še nihče ne *blra za volilni sklad. Sodrugi in sodružlce naj povsod dotočijo zaupnika, ki bo zbira* prispevke. Naj ne bo somišljenika in somi-, šlienice, ki bi se ob plačilnem dnevu, pa tudi siccr, ne spomnil volilnega sklada! Na delo!
Odbar krajevne politične organizailo v-
Ljubljani ima v soboto 23. trn. ob 6. zvečer sejo. Prostor kakor po navadi.
DruStvene vesti.
Protestni shudi zoper nameravano iz«
vedbo milltarizacije usnjarstva se vrše v petek 18. t. m. ob 5. uri popoldne v Tržiču, v nedeljo 24. t. m. dopldne v Kranju in popoldne na Vrhniki.
Občni zbor pomočniškega odbora čevljarjev v Ljubljani se vrši v nedelio 24/ okL t L — Odbor.	k.
Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice«, se vrši v soboto, dne 30. oktobra t. I. ob 8, uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice z običajnim dnevnim rodom. Odbor.
RAZPIS SLUŽBE.
Pri podpisanem društvu Je oddati m«i
ato
društvenega tajnika.
Službo Je nastopiti s 1. novembrom 1920. Prednost Imajo oni prosilci, ki so izučeni ene izmed stavbenih strok (zidar, tesar Itd.) ter so v društvenih poslih Izvei-bani Imajo govorniški dar in ki Je v računanju ter pisavi dobro podkovan.
Lastnoročno pisane prošnje naj se vpo. Sijejo na Osrednje društvo stavblnsklh da« lavcev In sorodnih strok na slovenske« ozemlju * Ljubljani, Šelanburgova uL fc
Odbor.
VpoSMite zaostalo naročnino za »NAPREJ*, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi.
vol ver. diviam kot norec oroti sobi edčne. Staneersonove. V luou. ko 7av'iem okto? o?ala na križišču predne in desne palerile. vidim ne« znanca prihiteti iz eosoodičineffa stanov a nia v Par skokih ie že na stooniišču Nisem več vedel, kai delam- ustrelil sem... počilo 'e * proznim odmevom po dolei ealermt neznanec na ie v divilh skokih bezal oo stoonlicaJi. Tekel sem za n"171 kričal: »Stol! Stoi! če ne te ustrelim !...« Ko zaviiem ravno oroti stoooiicam mi oride nasoroti iz levo caleriie Arthur Rance: »Kai oa ie?« »Kili oa ie?...« Skunai pritečeva no sin .niicah v vežo. Ve7.no okno ie od« pi to. Razločno vidiva človeško senco kako beži ored nama. Oba ustreliva za nio. Neznanec te še koma! deset metrov ored nama. Sedal omahne že se nama zdi. da bo padel. Že skočiva skozi okno: a neznanec se oožene naorei s podvoleno močio: bil sem v nogavicah. Rance oa le bil bosr če tra naiiue krosrlie ne dose-žeio. kako nai Pa dohitiva midva?
(Dalte prih.)
Štev. ‘244
NAPREJ.
kroniki.
Naš delegat v plebiscitni komisiji za
Koroško, dr. Ivo Subelj ie prišel včeraj v Ljubljano, kjer je imel kratko konferenco pri deželni vladi. Danes odpotuje na svoie službeno mesto v Celovec.
Proti zlorabljanja orožniške uniforme. Ker se vedno pogosteje dogaja, da posamezniki, preoblečeni v orožniško uniformo, vrše razbojništva in plenjenje, je ministrstvo za notranje stvari sporazumno z orožniškim poveljništvom odločilo, da se Izdela kompljcirana uniforma za orožnike. Brzojavne in telefonske pristojbine v
- ems|tem prometu v razmerju 1 frank
— 3 dinare — 12 kron, Počenši s 15. ok-0 rom 1* se Plačujejo pristojbine v brzojavnem in telefonskem prometu z inozemstvom v razmerju 1 frank — 3 dinare »■12 kron.
časopisne brzojavke v prometu z Ro-
fflunljo. S 1. novembrom t. 1. so dovoljene z Romunijo časopisne brzojavke za 50 odstotkov znižano pristojbine po predpisih mednarodne brzojavne pogodbe.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v času od 10. do 16. oktobra
1920.	Novorojencev 21, mrtvorojenec 1; umrlo je 14 oseb (8 domačinov, 6 tujcev), ta sicer za vratico 1 tujec, za Jetiko 1 domačin in 1 tujec; nezgoda se Je pripetila 1; za različnimi boleznimi je utnrlo 10 oseb. infekcijoznimi boleznimi je obolelo za r atico l, z* tifuzom 4, za grižo (samo vojak,) 5 oseb; za vratico , tujec.
.	brezsrčnost je v resnici kaj ta-
, ne t. m. se je našel na Ijubljan-em drž. kol. v prazni garnituri dolenj-s ega vlaka 2216 siromašno opravljen pet o šestletni fantiček. Bil je brez klobuka, tresel se je od mraza, krčevito stiskal k sebi prazno šolsko mapo in bridko jokal. Izpovedal Je, da ie Jožek Dolinar; oče mu Je pade! v vojni, mati pa Frančiška zopet °niožena gostilničarka na Gorenji Savi pr? Kranju. Bil je v oskrbi v tukajšnjem Ma-riianišču, od koder so ga usmiljene sestre radi neposlušnosti enostavno vrgle na mrzlo cesto. Taval je ves dan po ulicah in In-»tinktivno skušal priti po železnici k svoji materi. P0 dolgotrajni poizvedbi so ga spoznali na južnem kolodvoru potniki Gorenjskega vlaka, s katerim se je odoelial
*	materi. Neverjetno se nam zdi da b!
zavod zaP°d« otroka na cesto, ali eno Pa Je gotovo, namreč, da je čudno, da se da majhnemu otroku tako slabo varstvo
naVT P0begnitl- « ie Pobegnil, kar se zdi ver|tno. Stv*r bi bila treba dognati! Kako »resnico« piše -Večerni dokazuje zopet dejstvo, da je bil predvčerajšnjem odgovorni urednik tega lista g.
Jože Rutar, od ljubljanskega sodišča obsojen radi zanemarjanja uredniških dolžnosti na 10 dni zapora odnosno 1000 K globe. »Večerni liste je namre.č svojčas priobčil neresnične in neosnovane napade na župana dr. Tavčarja, češ da s špekuiacij-skiml kupčijami dela milijonske dobičke.
Kaj je z lučjo v Sp. Šiški? Citali smo pred 10. dnevi v vseh naših listih, da so mestni očeije sklenili Sp. Šiško prav po mačehovsko z nočno razsvetljavo po ulicah obdariti. Ali bojimo se, da bo ta sklep ostal samo na papirju. Zaman pričakujemo vsak dan te razsvetljave. Ne vemo, če imajo na magistratu tudi toliko vremena pri pobieanju davkov. A tukaj pa, ako ne plačaš redno, že tl prihodnji dan stoji v veži mož s čepico, kateri ti začne popi-savanje predmetov, katere tl razproda, ako ne plačaš predpisanih davkov. Ker se pri tako temnih nočeh v Šiški ponavljajo tepeži, tatvine in druge take reči, bi vendar že moral naš magistrat to napravo takoj po sklepu občinskih očetov Izvesti. Ali kaj hočemo, ker naši domači šišenski očetje sami ne vplivajo na magistrat, da naj to delo hitro izvrši. Po zaslugi električne zadruge osobito po njenega načelnika, smo pričakovali, da to obljubljeno prepotrebno stvar takoj dobimo ali danes se bojimo, da je d lo adruge in so vsa načelnikova pota brezuspešna, ker na magistratu se nihče ne zgane. Apelujemo še enkrat na merodajno gospodo, ki ima to delo Izvršiti, da to nemudoma stori, ker mi rabimo sedaj nočno luč, ne pa po letu.
Komodno stališče. V poslednji številki »Volksstimme« je policijski censor pobelil vse, karkoli se Je nanašalo na pristransko postopanje policije pri dogodkih mariborske noči, oziroma na sokrivdo policije na teh dogodkih. S tem pa policija sokeivde ne bo spravila s sveta. Ona nosi velik del odgovornosti na omenjenih izgredih, in če 'e notranji minister že ukazal, naj se krivci izsiede in najstrožje kaznujejo, velja to za vse, za privatnike in za policijo.
Zasilni drobiž izda zagrebška mestna občina v višini 600.000 K, in sicer 2 milijona komadov po 20 vinarjev In 400.000 komadov po 50 vinarjev. Veljavnost tega drobiža bo trajala do 31. decembra 1922.
Naselitev dobrovoljer v Banatu. Minister /a agrarno reformo Je naselil v Banatu 5000 dobrovoljcev. Naseljevanje se v jeseni prekine in se nadaljuje spomladi prihodnjega leta.
Oholi 9000 ruskih beguncev, ki so bili nastanjeni po grških otokih, bo prišlo tekom ten meseca v našo državo ter jih bodo nastanili v notranjosti države. Pl transport bo priSel 22. t. m.
Po svetu.
— Za enotnost strokovnih organizacij. Kakor poroča »Pravo Udu«, je imel poizkus strokovnih organizacij, posredovati med desničarskimi socijallsti ta komunisti in zlasti varovati osnove strokovnih organi-*acij, tale uspeh; obe stranki se strinjata v tem, da se osnove strokovnih organizacij ne omenjajo v prepiru med saociiami-
demokrati in komunisti.
— Protianarhistlčno gibanje v Italiji, poca« javlja iz Neapolja; Policija je izvršila v stanovanjih 30 anarhistov hišno Preiskavo in zaplenila v več jezikih natts-
ene komunistične propagandne letake. Prla je več anarhistov. Inozemski anar-. ti s° dobili izgonska povelja, zlasti ruski » madžarski anarhisti, ki nimajo potnih »i-«ov.
— Grški kralj umri? »Journal de« n«, bats. lavlja, da je snočl Prl*a t brezžična brzojavka, ki je sm* £
A eksandra. Ta vest dosedaj še ni potrjena.
— Usoda Viljema. V spodnji zbornici ie Bonar Law v odgovoru na interpelacijo izjavil, da se Izvedba mirovnih pogojev vrši zadovoljivo in da britanska vlada ne namerava ukreniti, da bi bivšega cesarja Viljema v Londonu obsodili in contumaciam.
— Miss Pankhurst in angleška vlada. Miss Pankhurst so izpustili iz ječe, ko je Podala izjavo, da ne bo več širila komunistične propagande.
za orilavo oriznanlc o !°tolh nosolilih oodališan Finančna
«eiepari?a v Utibliani obiavlia uradih Rok za Driiavo začasmh nrizna-° v°inih oosoiilih in za Driiavo ntnih kniižic ie nodališan do 30.
Kulturni vernik.
"l jubljanski Zvon« Je priredil 11. okt.
“nionski dvorani koncert pod vodstvom «eo<JV(XliC Zorka Prelca, ki je slavil de-fcn Ctnico svoiega delovanja pri društvu
*	obenem tegale dvajseti redni kon-kti ' .^0c*e*oval le najboljši pevec, novec" 7 ^an “^vonovega* zbora Josip RiJa-kov ko prelovec je agilen mož, in nje-sokf !aSkl.?a •ie’ da s<°i| 7-bor na sedanji vl-ProteJi°mi^' Predvsem 1>a 'mi i® v last, da težkof" 'i nov'tete 'n se ne ustraši nobenih io h *• narn DOda kako šc neznano. Ta-<to»bčut<)/i'e'a ^avuikova »Zenica«, globo-tena iu harmonsko težka skladba.
premiero šele na tem koncertu. Poleg manj posrečenih Adamičevih in ene Pavčičeve pesmi, sta bila na programu še dva Lajovičeva zbora (zelo originalni »Medved z medvedom« in manj dobri »Kiša«) ter njegove tri pred kratkim izdane »Pesmi samote«, ki jih le pel Jos. Rijavec. Slednji ie zapel Še četvero pesmi raznih hrvaških avtorjev, med katerimi je najbolj ugaiala Milojevičeva »Japan«. — »Zvonu« In njegovemu pridnemu vodju naše iskreno pri-znanie!	—ar.
Koncert Gospod Marij Kogoj, Ivan Brezovšek In gdč. Zlkova prirode dne 3. novembra t L koncert v veliki dvorani »Uniona«. Predprodaja vstopnic prt Wld-mayerju (pred Škofijo),
Pogajanja z mlinarji.
Dne 20. t m. so se pri Zvezi industrij-cev vršila pogajanja glede zvišanja mezd. Podjetniki niso prišli k pogajanjem temveč so povečini poslali svoje zastopnike. Na;-brže gospodje podjetniki niso marali biti navzoči, ker so vnaprej vedeli, da utegnejo slišati kako britko resnico, in tako je tudi bilo!
Ko je predsednik ing. g. Šuklje po dolgem zagovoru mlinske podjetnike slikal kot reveže in, da jim pod nobenim pogojem ni mogoče svojim delavcem povišati plače, ako vlada ne dovoli povišanje mlevnine, je s. Mihevc, ki je zastopal strokovno komisijo vse kaj drugega povedal. Naslikal je namreč podjetnike take, kakršni so v resnici, da kopičijo milijone in milijone v svojih blagajnah, dočim Je delavstvo te stroke najslabše plačano, osobito pa pri večkratnem milijonarju g. Majdiču v Kranju.
Treba je bilo cele štiri ure predno so sl dali gospodje podjetniki od zaupnikov in ss. Mihevca in Leskovška dopovedati, da vendar le niso taki siromaki, končno, ko so uvideli gospodje podjetniki, da drugače ne gre, so se vdali in dovolil 40 odstotkov povišanja na plači, nabavni prispevek za moža K 250, za ženo K 200 in za vsakega otroka po K 100.
Zaupniki delavstva so se zaenkrat s tem zadovoljili, kar pa še daleč ne dose-za eksistenčnega minimuma. Pri pogajanjih je bil navzoč tudi neki študent, ki je zastopal klerikalno delavsko organzacijo. Ko je s. Mihevc vprašal mariborske, celjske m zaupnike iz Kranja, koliko imajo organiziranega delavstva v »Jugoslovanski strokovni zvezi«, Mariborčan in zaupniki
iz Celja sploh niso vedeli, kal je to za
ena organizacija, dočim so zaupniki Iz Kranja odgovorili, da je v klerikalni orga-niacijl vpisanih šest mlinarjev, nakar je mladi gospod zastopnik klerikalcev protestiral in trdil, da jih je 12. To je zbudilo precej smeha.
Dnevna vesti.
Obtožbe proti slovenski upravi v coni A
na Koroškem,
»Slov. Narod« poroča: Belgrad, 20. oktobra. Naš bivši delegat v plebiscitni komisiji Jovanovič je dospel sem ter poročal o svojem delovanju v komisiji, kakor tudi o vzrokih svojega odstopa. Poročal Je vladi zlasti o zlorabi nekaterih slovenskih oblasti na Koroškem pred plebiscitom in času, predno je zapustil svoje mesto. Znano je, da te Koroška, kar se tiče živil, pasiv na pokrajina. Na zahtevo pokrajinske vlade v Ljubljani je vlada vsled tega dovolila, da se cona A prehranjuje preko odseka za prehrano v Ljubljani. Bivši delegat Jovanovič pa ugotavlja, da se je to zgodilo s posredovanjem Gospodarske zadruge v Velikovcu in preko prehranjevalne komisije v Borovljah. Konstatira pa, da se Je uvedel z vednostjo in po naročilu prehranjevalnega odseka v Ljubliani najhujši protekcionizem In da se Je s pomočjo nekaterih nastavllen-cev v plebiscitni komisiji naše ljudstvo v coni A na naravnost nečuven način oropalo njemu namenjene hrane, da se Je mogla Izvoziti v cono B. Na ta način Je bilo na e siromašno ljudstvo v coni A, prikrajšano za živila, da so se mogli Nemci v coni B z našimi živili prehranjevati. Zahteval Je, da se zadeva preišče. Na temelju tega poročila našega bivšega delegata se je včeraj vršila v Belgradu ministrska enketa, ki ie končno sklenila, da se pošlje v Ljubljano posebna komisija, ki naj dožene, kako le bilo kaj takega mogoče, in izsledi krivce.
— Slično vest ima tudi ljubljanski Ust »Ju* tro«. K vsemu temu pa dodale »Večerni list«, da se mu zdi vse to »intriga od strani tistih, ki si Imajo glede« koroškega plebiscita marsikaj očitati, kakor n. pr. gospod Jovan Jovanovič«. Govori na to o »korum-piranem ozračju« in pravi; »Ce pa bi bila res preiskava naj se le natančno preišče.«
— Ml bomo o stvari takrat govorili, ko se bo zadeva malce razčistila In bo preiskava končana, če nas ne bodo klerikalci in liberalci prisilili, da govorimo prej.
Škodliivcl delavske«* ookreta so komun’stl
V	I lubliani komunistični plačanci naše* buržoazile in klerikalcev pridno agitiralo orotl delavskim knnsummrn drnštvnrn. Delavce in niih žene nre-povar^lo nai raie knnineb svo<e tvo-trebšrine nri trpovcih kot na v delavskih podietiih. Komu v korist. Trp-ovcem ie tore! komunistična aci-taciia v 'Korist! Da Kh le sram nM Pa sai vemo da * komunista toliko šmm kolikor le vnP™ strnh! N^miM drlavci sn iih že ^oo^nali te oolHčne •šarlatane. Pri zadm'*1 volitvah v N“mSki Avstrfl' so komunist? ^rnho-vito oocorcli. Tudi nri nas Uh čaka enaka usoda!
Čudna saoa Diha v »Naorehi«
nravi včeraKnle »Jutro«, ker smo naslovili notico, v kateri noročamo. da so hel^raiski dohrovollci zahtevki od obč;ne da nrennsti svet ža dohrovoHckl dom brezniačno ne na za invaVdski dom. z »domiSHav-ci«. Jutro zavila rmisel te naSe vesti če? da smo se nostaveli nrotl domovom za Invalide. Stvar ie oa taka - če misliio belrratski dobrovoll-ci da bodo dobili svet od občine v navedeni namen, sc motiio se mnoeo n*-Pveč domKliule'0 ker beteraiska oblina nima zmi^la za t^ke stvari. Res ie na tudi da I® znamenie noli-tične neresnosti, misliio demokrati ali na radikalp zlorabila H ime »dobrovollri« v nolitično snkulatlvne namene. Ta nanaka se vedno boli nokazuie in io ie treba ož^osati -Proč s predpravicami. Da če iih rabilo tudi demokrati 1
Neka) za železničarje!
Kar se bere v včera?šniem »Večernem listu« o°d rubriko »železničar«. se nravi ?elezr čarie imeti naravnost za norce, dan Kar nanmreč nrinovduie. kako se ne more intriei-rati proti 8urnemu delavniku snloh. temveč kako se nostona še pnsebei nroti železničariem. Navala na to 1? red bo ministrstva saobračala od 26. oktobra 1919- po kateri se dolo-čuie za uslužbence kazen v obliKi ukora in odtrsrania plače 3 c!o 15 dni in določbo, po kateri bo odsloi^ in-šnktorat državnih železnic v Liub-Hnni kaznoval uslužbence, ki se ore-ereše proti stari »loš važeči pragmatiki« z ukori in tflobo do 300 kron. Nato nravi člankar: »O nač. izborno se skrbi, da se neti nezadovolinost med uslužbenci: Vrtotrlava oreme-ščauia. naredbe o visokih kaznih in
podobne »reformaciiec povzročata med uslužbenci (isto nezadovolinost o kateri trde trotovi gospod ie da lo netiio organizacije«. — Kdo železničarjev bi se ne čudil da »Večerni list«. list železniškega ministra dr. Korošca, niše v tem tonu! In zakai Piše tako? Pač zato. da bi na prikrit način zabrisaval dr Koroščevo krivdo da se z železničar« tako postopa. To pisanie ie nava^'1 iera po ceslu »primite tatu«. Zelezničarii pa.
so malo boli brihtnih tdav kakor »železničar«, ki niše v »Večerni list« ne bodo nasedli tei klerikalni isrri. Ve.r vedo da le dr, Korošec železniški minister, ki ie vedno tako imenitno »skrbH« za železničarje Pri tem na tudi vedo da se s takjm hinavskim Pisaoiem Koroščevega lista pravi iz železničarjev se norčevati.
O viničarskem vorašanlu
raznravlia včeratšnn »Večerni list«. Kaipada piše o tem vorašanlu tako. kakor da so klerikalci nri vsem tem nainedolžneiše ovčice in popolnoma nič prizadeti na tem da se viničar-iern še danes ni dalo niihovih nravic Vse ratne enkete. nogalania In raz-nravlianie sn namreč imele no zaslugi klerikalnih posestnikov, pospo-darlev in klerikalne vlade doslej §e vedno neusneh in zakal? O tetn »Včemi list« sam Dravi, da zato. ker so cosoodarli fki so celo cerkveni dostoianstveniki) svoie daiatve. ki bi Uh morali daiati viničariem previsoko cenili.. Hrano, ki bi k) dobival viničar, so cenili na dan nj» naimanl 24 K. če bi oa viničar zahteval za svoie delo brez hrane 15 K dnevno, bf se to smatralo kot krivična zahteva. — BoUšetra primera, kako klerikalci prakticiralo svoi soclialni nro-pram za »z.družitev« vseh sioiev družbe ootom medsebolne llubezni In oravičnosri bi pač ne bili mo?li navesti Sicer na ie n stvari že oonovno Iznre^nvorilo idn^ln Kmečko-delav-ske zveze. »Liudski plas«.
»Novost! iavliaio...«
To le stereotipni začetek skoro vseh vesti ki orihaialo k nam Iz Beograda oreko Zagreba na Dopisni Urad. »Novosti« iavliaio. da hs> Trumbič odšel te?a in tepa dne: »Novosti« iavliaio. da so ooeaianla od"odena. »Novosti« iavliaio. da le Wilsonova črta baza oovalani: vse »Novosti« In »Novosti« in zooet »Novosti«! — V evrooskfh državah, k Jer imn«o vlade uvofe donisne urade ie navada, da vlada sama obvešča javnost o na Važnih političnih dogodkih nreko svoiih služebnih organov, a ne nreko privatnih dopisnikov. Ker le telefonska služba med donisnim uradom v Beogradu z iedne in med ZaPrebom in I.liibliano z drupe strani ki le bila nekai ča«a ustavliena. zonet otvoriena nr!čakuiemo od be-opradske posnode. da nam ona sama daie direktna in stvarna ooročila o staniu tako važnepa vorašanla kakor ie iadransko da nam ne bo treba čr-nati modrosti sa«so iz »Novosti«. Toliko obzira menda zaslužimo.
Na^l cartnarii v srbski luči!
V	2. štev.. »Nove Evrope« reviie iuposloyenskih nisatcltev In znanste-rikov «8« nrinoveduie naslednia zpodba:
»Nek mlad nradnik iz Belprada.
ki ie kot volni obveznik oreški Alba-niio. ie kmalu notern imel n?’lopo da v Roueou (Franciia) vrši nadzor nad delom naSih diiakov-bepuncev (srb-%l<ih) in da iih pripravila -/a sprelem v francoske šole Tu le bilo vsakovrstnih dečkov, kakor iih ie voina orebrala-. — vrednih In nevrednih, oametnih in zaostalih.
Pr^J kratkim io bil ta srbski uradnik v Uubliani in ie tu nalete! na d vrvico troiico onih mladeničev in to ravno na takšne ki se v !z-pnanstvu niso posebno odlikovali plede zadržanja in truda Sedal so carlnarii v S’ovcnl i in imaio muke. kakor nraviio s trmastimi Slovenci.
—	Pomislite, tolmači eden od niih svoiemu bivšemu nadzorniku. — kakšni so ti Slovenci! Srde se radi nečesa na nikakor iim ne moreš dokazati. Oleite, pred nekoliko dnevi, eden freovec — irna dva vagona blapa. ki lih le treba ocariniti. Človek le bopataš Kai nisem storil vsega, da ga snomnim. da smo i mi reveži, katerim ie treba živeti! Pa ništa. — Noče Noče dati dvesto tristo dinar-iev. na če mu zadržuiem blago še dva meseca.
Ravno tu so trdoglavi ti Slovenci!
Eto — sedal vemo. kdo so ti cari-niKi nri nas. Mana !z Beograda tekne!
uuaite se volilu Ml!
Roks-drops.
(Za kratek čas.)
Udeleženke nedeljskega volilskega shoda, ki smo bile zbrane na galerijah velike dvorane hotela Union v Ljubljani, smo imele poleg tega, da smo po dolgih letih zapet eaikrat slišale najboljšega slovenskega socialističnega govornika, tudi ta užitek, da smo spoznale znamenito komunistično kapaciteto, Anžeta Krevljeta iz zasedenega ozemlja.
Meni ga je pokazala neka sodružica rs. koč: »Glej, tale Je zagrizen komunist in živ predstavitelj črne umetnosti.c Mož, ali pravzaprav fant — saj Je še samec — me je na prvi pogled spomnil na tistega križev* niškega inežnarčka, ki je bil nekoč prišel v mašnem plašču na maškerado v nekdanjo reduto. Mežnarček je bil — bog mu daj dobro! — blaga duša, pravi tip dobro« voljčka, kakršne rodijo le slovenske vinske gorice. Gospod Krevlje ni sicer noben dobrovoljček, pač pa mežnarček od uog do glave.
Ker Je torej gospod Krevlje prav pr* praven fant, so ga poslali v nedeljo komunisti v Uilion z nekimi popirji, da bi s svojo vnaniostjo premotiš socijalnq demokrate. Mislila sem, da so tisti popirji, ki lili w gospod Krevlje tako stiskal pod pazduho reklama za kako božjo pot, za odpustke ali za kako cikorijo. Da bi bilo kaj hujšega, tega si nisem mogla misliti; nak, tako koran žen pa ne IzgJeda gospod Krevlje.
»Kaj pa imate tam za ene popirje?« vprašam gospoda Krevljeta, gnana od rt-dovodnosti. »Saj mi tega ne bodete zamerili, gospod Krevlje; ženske smo pač firbč-ne.<
Gospod Krevlje se je skrivnostno ozrl Po galeriji, sramežljivo povesU oči iu odgovoril: »Ja, veste gspa, tu je ena taka reklama za komponistovsko stroko, ki se it pravi komponistovski maniiejst.«
»A tako!« vzkliknem »čudena. »Kak5-na reč pa je to, komponistovski manifejst?, Dajte mi ao en tak cegelc, strašno sem flrbčna.«
»Hhm, to ie ena čudna reč, ki ]e ne zastopi vsak,« je hitel pojasnjevati gospod Krevlje, očivldno ves vzdradoičen, da g« ni videl mimoidoči reditelj z rdečim trakom na levem rokavu. »Komponistovski manifejst, to je toliko kakor sanjske bukve, kje* se najde vse. Skomponlrali so ga gospodi« Klemenčič, Lemcž in drugL Ker Je to eu» fejst pismo, Id fejst drži, zato se mu pravi manl-lejst.«
Ko mi gospod Krevlje tako razlaga, kai je komponistovski manl-lejst, se nama približa reditelj z rdečim odznakom. Gospod Krevije se le močne prestrašil Teto mu J* zlezlo v dve gubi, prej viseča uhlja so nM stopila pokonci, tako da sta mu malone privzdignila kapo. V tem trenutku Je Ml podoben velikemu lončenemu piskra. na katerega je umetnik naslikal polno luno.
Reditelj je lel mimo, ne da bi bil opazi na gospodu Krevljetu kaj sumljivega. Vlde£ da le Izven nevarnosti, ml Je dal gospod Krevlje pet ati šest tistih reklam za komponistovsko stranko.
To je pa zapazil poleg mene stojeS mož, ki Je najbrže bil tudi komunist; kajti nekai trenutkov prej ie bil vrgel v dvoran« cel šop prav takih listov, kakršne Je ras« daial Krevije. Mož Je nedvomno mislil, dt le Krevije socljalen demokrat, ki deli sod« ialno demokratične liste. Grozansko je na« tršil svoje košate brke, nagubančll čelo It zarenčal;
»Tl, krevsa, a boš dav gmah, a? Kdaj si se pa zadnjič umil, kaj? Poglej, še na ti« stih soclJalpatrijotsklh papirjih se poznale tvoje tace! Pa pokampljai se tudi Se nisi letos, ti grdavš ti!«
Mož bi bil gotovo še rentačil, da ga ni prekinil njegov sošed:
»Pusti no fanta pri miru, saj Je naši« H Krevlletu obrnjen pa je dejal: »Nič se ne boj; saj nisi krevse, ampak Krevlje. Jas te dobro poznam. Večkrat sem te že ogledoval, pa sem sl mislil: Fejst dečko je tol Po shodu se oglasi pri meni; tvoja glava bo prav pripravna za brivsko šolo, ki lo ustanovimo. Pa ne pozabi! Servus!«
Ta slednji Je bil najbrže brivski mojster ali pa nagačevalec tičev. Pant, ki so ma ie silile solze v oči, se je zasmilil stari že« nlci, ki počehlja Krevljeta po licu In ga vpraša:
.Kako tl Je pa Ime, iantek? Anže, a?, Debtevendcrne, tak Anže si tl! Raca na vodi, petindvajset let si star, pa že tak kerlc! Cisto si podoben mojemu Gustelinu, bog mu daj dobro in večna luč naj mu sveti Lej ga no, ali se bojiš, Anže? No. no, nič se ne boj, Anže; si že priden. Pa nikar, nc hod! k tistemu frizerju, ki se iz tebe te norca dela. Le k meni pridi, te bom te la s ostrigla. Veš, na balin te bom ostrigla. Pa še podbirala te bom, veš Anže. Pa uif te ne bom urezala, Anže, čisto nič. Kar meni povej, Anže, če ti bo še kdo kaj hotel; nul bom pa jaz ušesa navila. Pa ne pozabi, Anže, veš; dala ti bom tudi nekaj žajfe in en kampelj -- veš, tak kampe!!, kakor Jih delajo v Škofji Loki. Tak adijo no, Anže; pa pazi, da se ne izgubiš!«
In Anže Krevlje je odšel, potolažen, da je našel tako mogočno zaščitnlco.
Kraiilžcva.
E, N. Tolsto).
Moški in ženska.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
(Dalje.)
Dobro ie nekdo povedal, da se moramo mi moški emancipirati od žensk, a ne obratno.
Ženskam Je lastno, vzdrževati življenje z rojstvi, vzgojo otrok in s postavljanjem novih sil mesto izrabljenih. Moškim pa Je lastno tem silam, to ie, življenju samemu, dajati smer. Oba moreta delati isto, a vsak na svoj način.
•
Kaj more biti za žensko uespametnej-šega in škodljivejšega od modnih govoric
o enakosti spolov ali celo o prednosti žensk prod moškimi! Za človeka s krščanskim svetovnim naziranjem seveda ne more biti vprašanja v tem, da bi prisojal kake predpravice moškemu spolu, ali da bi ne ljubil in čislal ženske kakor vse druge ljudi. Zatrjevati pa, da ima ženska iste duševne vrline, kakor moški, zlasti pa, da jo pravtako vodi razum, da mu pravtako lahko zaupa, pomeni, zahtevati od ženske, česar ne more dati (ne govorim o izjemah, nego o povprečni ženski in povprečnem moškem) in vzbujati do nje ogorčenje, temelječe na sumnjl, da noče delati, česar ne more, ker nima v svojem razumu kategoričnega imperativa.
Kar se tiče odtegovanja moških od teh skrbi in trudov, ki izvirajo iz vzgajanja ali oskrbovanja otročičev, polaganju spat, umivanja, pranja, preživljanja, šivanja itd., to odtegovanje ni le nekrščan-sko in slabo, nego tudi krivično.
Ženska nosi že itak zelo težko breme nosečnosti in dojenja, zato bi mogel prevzeti vsa ostala dela moški v toliko, kolikor ga to ne ovira pri drugem delu, ki je tudi potrebno družini. Tako bi tudi gotovo b:'o. ako bi sc ne bil tako ukoreninil v naši družbi običaj, valiti vso težo dela na šibkejše in podrejene. Ta običaj se je tako vstali) v naših navadah, da je, ne glede na priznano ravnopravnost ženskih, najbolj svobodomiseln ali najbolj viteški moški pripravljen, boriti se za žensko pravico,
da je lahko profesorica ali duhovnica, ah z lastno živilensko nevernostjo pobrati robec, ki ga je ženska izgubila, Itd, ne da bi se le spomnil, oprati plenice skupnega otroka, ali zašiti hlačke sinčku, kadar je žena noseča, kadar doji, je trudna, ali hoče med nosečnostjo ali dojenjem kaj citati ali premišljevati.
Javno mnenje je v tem pravcu tako pokvarjeno, da se smatrajo taka dejanja za smešna (ridicules), in da mu je treba mnogo moštva, kdor jih izvršuje.
*
Prava emancipacija ženske obstoji v nastopnem:
Ne smatrajmo nikakega dela za žensko delo. ki bi se ga ne smeli pritakniti,
nego pomagajmo ženskam z vsemi silami ravno iz razloga, ker so šibkejše in po možnosti prevzemajmo vsa dela.
isto je pri vzgoji dekiic. Z ozirom na to, da bodo najbrž* rodile in na ta način imele manj prostega časa, moramo ustanavljati za deklice prav take šole kakor za dečke, da bi si vnaprej nabrale sil in znanja. Za to so sposobne.
(Dalje prihodnjič.)
Sodrugij Ali se nahaja „NAPREJ" v vseh javnih lokalih, v katere zahajate? Tzdalateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak. Vehovec.
%mpin
kavčuka
Ciril
! | Nakupovalna zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
UHO HABIf
lllea 155. - Telefon 8-96.
izdeluje vsakovrstna roffila U Inljt, luttlio lili v raznih velikostih, Bohih a Ulilo v betvah, kockah ali kroglicah, hi,!, v palčicah, frucuks iguji, inski ml, kilnn, km i.l.i na debelo in drobno po zmernih cenah
ogromno pošiljatev manufakture narav nest iz inozemstva je prejela tvrdka H. Stermeehl v Cilji, in sicer volne, ceflrje, tlskanlne, etamlna, batista za ženske obleke, sukna kamgarna in hlačevine za	moške obleke,	belega	in pisanega platna za
perilo,	klota, cviih*, robcev, svile in še	mnogo	raznega druzega blaga,
katero	se prodaje, zaradi	nakupa v velikanskih	množinah pol čudovito
nizkih	cenah. Razentega,	vedno velika	zalega	lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bluz, krif, Itnskih, molkih In fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno rožno delo od lastnih čevljarjev.	220
Uustrovani cenik zastonj 1	Na	debelo	samo	v	1.	nadstropju
vSSSS,°i“A R STRMECKI CEsL,;.K.S.8'4’
r. z. 7. o. z.
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
Poitni čekovni račun št. 10.532.
Telefon interurban St 178.
Konsum. društvo za Slovenijo
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilne vloge
im- 4
in jih obrestuje po čistih
O!
O.
samec, po-i______________ starne sta-
rosti, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se išče za večjo kljueavničarijo. Isti mora biti izkušen v stavbenem, plošenatem delu in tudi v strojni stroki, j Reflektira se samo na moči, ki so enaka podjetja že vodili. -Vpraša naj se pri gospej Ivana Raststeiser, Ptnj, Aškerčeva ul. 14.
___________
posamezne po 22 K
postaja SEVER A KO»
"zabojem nla-po 58 K, a k n železniška Ljubljana.
Citajte velezanimivo študijo Sr. Oto Bauer - Uratnlk
Večje branilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih
4Vlo.
Za varnost hranilnih v Teg /aivil blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog tO ntl> f je ROV krc n« društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr.
Vloge sprejemajo in izplačujejo
vse podružnice Konsum nega društva za Slovenijo, ki so:
1. V Spodnji Sliki v Ljubljani.
2. Na Glinenh pri Ljubljani.
3. V Ljubljani, Bohoričeva n).
4. V Ljubljani, Sodna ulica.
5. V Ljubljani, Krakovski nasip
6. Roina dolina (obč. VIC).
7. V TriiCu na Gorenjskem.
8. Na Savi (obč. Jesenice) Gor.
9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). JO. Koroška Bela-Javornik.
11. Borovnica.
12. Radovljica
13, Kranjska Gora
14. Mojstrana 16 Celja
Id. Šoštanj.
17. Guitanj, Koroška
18. Prevalje,	.
19. Malica,	,
20. Črna |.,	»
21. Cina II.,	„
22. Maribor.
23. Litija.
25. Kamnik.
26. Pragersko.
27. Križe pri Tržiču.
28. Sv. Ana pri Tržiču.
29. Gorje pri Bleda 80. Store pri Celju.
Sl. Fala nad Mariborom
82. Ruše nad Mariboron
83. Pliberk, Koroško.
34 Rogaška Slatina.
85. Radeče-Zidanmost. 38» Poljčane,
24. St. Lovre** na Pob.
Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Kousom nega drullva za Slovenijo, ki je V Ljubljani, Spod. Slika, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poifni predal 13. Društvo ima na razpolago poitne potclnfce e katerimi zamorejo vložniki Cepat ne peilll&fte pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Sodrugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!
Cena K 2’—
Naroča se v upravi »NAPREJ*.
Po zelo znižani ceni nova
Dvokolesa,
plašči, zračnice, iivalnl stroji in vsakovrstni deli, karbitne svetlike, gorilci itd. Sprejmejo se v popravilo dvokolesa in razni stroji.
fjtm. milili, M irt a. 28.
Prostovoljna dražba.
se bo vršila 25. in 26. oktobra 1.1. od 9.—12. ut e dop. in 2.-5. ure pop. v Predilnici št. 39 (Kolodvorska ulica). Prodajala se bo nova in stara hišna oprava, več motornih (molocikljev) koles in mizarsko orodje s 5 skobelniki (Hobelbank) ter več vrst predmetov.
POZOR! Mizarski obrtniki, ženini in neveste. FOZOR!
IVAN GOLTES, mizarski mojster.
Zahtevajte ponudbo I
Ea. bale papirna vrečice
,cd ,*/* do 6 kg razpošilja na vagone in manjše količine
Ludovik Šef, Maribor Prešernova ul. 1*
tovarniška zaloga papirja in pisalnega orodja. Telefon 148. Brzojavi: Papiršef Maribor.
,	Zahtevate	ponudbo! ..........
Petrolejske
vrče in zaboje
kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po
K 58*-
petamezne vrt« po K 22*-
franko postaja odpošiljatelja.
Hrovat & Ko mp.
Ljubljana. Polag realk«.
meblrano
ali prazno
ištem za takoj.
En M tol suitami« k um.
Cenjene ponudbe na upravo Napreja.
Charles Princ
Ljubljana
Manufaktura
Zaloga « Turjaški trg 1 Pisarna i Zidovska ulica 1-1«
rp
MONSIEURI MADJtMB I
ulit MM m k:
GOSPODI GOS0AI
Za UH MM lufti
m lihe el ta (e 1201 ^ »ittiBi Id tieklenlcah po 1201
Me on gios pni 1 Prodaji ga debelo v SHS R. Drlay, M Mijo 21
[E
Naročajte „NAPREJ“
naai
prodajajo se po znatno znižanih cenah.
^ Zaloga Ljubljana, Breg
MT vta debelo in drobno.
Izdelki zajamčeno iz samega najboljšega usnja.
Tl*k »UUteUsk« ttekuue« X Ljubljani.