Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, petek 18. septembra 1956
Štev. 215. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2435 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA'
iMen Odetega ktiia P^ska mm sade&evati ftei (Memom
V nedeljo, 20. septembra, proslavi dru stvo Rdečega križa 60 let obstoja in dobrodelnega delovanja. V komaj minulih vojnah so izvršila društva Rdečega križa med našim tedaj še ne ujedinjenim narodom svojo težko samaritansko dolžnost. Po osvobojenju in ujedinjenju na' šega naroda je p navzelo jugoslovensko društvo Rdečega križa z veliko ljubezni jo in požrtvovalnostjo dolžnost, da pomaga narodu v težkih prilikah, da blaži socialno bedo in da dela na čuvanju narodnega zdravja. Istočasno si je društvo prizadevalo organizirati Podmladek, vzgajajoč ga v duhu idej Rdečega križa in uvajajoč ga v njegove plemenite na loge. V zadnjih letih so nalagale temne mi preteče politične prilike po svetu dru štvu Rdečega križa skrb, da posveti vršenju svoje prve in največje dolžnosti večjo pažnjo, trud in sredstva, posebno za slučaj, da objame požar svetovne voj ne tudi našo državo, kar nasprotuje nje' govemu prizadevanju in borbi, da ohrani mir.
Po čl. 42. točka 11. Zakona o Rdečem križu je en popoln teden (7 dni) v letu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete sobote, posvečen propagandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imetj kakšnih orireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ. Teden Rdečega križa se pričenja v tem letu 20. septembra in traja do vštetega 26. septembra. Po zakonu o Rdečem križu se Ik) v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aeroplani in vsem* ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist društva Rdečega križa in sicer: 0.50 dinarjev za vsako vozovnico do 100 dinarjev, a še po toliko za vsako začeto stotico nad 100 dinarjev.
V	jubilejni društveni spomenici, ki bo izšla te dni, so priznalna posvetila raznih visokih in uglednih oseb ideji Rdečega križa. Nj. Vel. kraljica Marija je dala sledeče posvetilo:
»Z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo se je treba spominjati dela Rdečega križa v minulih desetletjih. Pri tein delu so naše žene primerno vršile dolžnosti usmiljenih sester. Dolžnosti, ki jih še čakajo, so težje, a potreba je večja. Prepričama sem, da jih bodo naše žene radevolje prevzele in jih vršile z vso požrtvovalnostjo.«
Nj. Visočanstvo knez-namestnik Pavie
na je posvetil društvu tele globoke besede:
»Mnogi ranjenci in bolniki iz zadnjih vojn za osvobojenje in ujedinjenje našega naroda so bili oteti po blagohotni negi in prizadevanju Rdečega križa. Marsikatero nesrečo in bedo v težkih dneh ublaži njegova pomoč, ki mu jo požrtvovalno nudijo njegovi številni sodelavci, ki so v teku 60 let radevolje in dostojno vršili njegove plemenite dolžnosti. Iskreno in toplo se pridružujem narodovemu priznanju, spoštovanju in hvaležnosti do našega društva Rdečega križa. Z gotovostjo pričakujem od našega naroda, ki mu je prirojen out usmiljenja, da bo še nadalje ohranil s svojim najširšim sodelovanjem naklonjenost in pod-Doro društvu, da bo moglo vršiti svoje važne in človekoljubne naloge, ki so mu Poverjene.«
Rdeči križ vrši veliko poslanstvo: po-
tutofte
. VARŠAVA, 18. septembra. Razpoloženje poljske javnosti proti križarski vojni, ki jo nemški vodilni krogi propagirajo proti sovjetski Rusiji, je precej rezervirano. Splošno razpoloženje v Poljski je to, da se ne čuti nič manjša nevarnost od^ strani hitlerjevskega gibanja kakor od boljševizma in nima Poljska nikakšnega interesa, da bi sodelovala pri hitlerlzaciji Evrope in da bi odprla vrata Nemčiji proti vzhodu. To razpoloženje poljske javnosti se odraža v posameznih vodilnih časopisih in vseh opozicijskih listih. Krakovski »Kurjer Codzienny« označuje poslednji Hitlerjev nastop kot prezentacijo bianko menice. »Nemčija si prisvaja monopol borbe proti komunizmu.« Omenjeni list ugotavlja zatem v zvez! z nemškimi skrbmi radi navodne nevarnosti nasilnega prehoda rdečih čet preko Poljske, da se Poljska takšnega prehoda ne boji, ker ga čisto enostavno ne bo dopustila. »Kurier Varšavski« označuje Gobbelsova izvajanja v Niknbergu kot grožnjo Nemčije, da se bo smatrala vsaka država kot sovražnica Nemčiji, ki bi se ne udeležila križarske vojne proti sovjetski Rusiji. Borba proti komunizmu v notranjosti je vse kal drugega, kakor križarska vojna proti Moskvi, združena z aneksijskimi željami. Ti glasovi vodilnih organov vlade In opozicije kažejo, da se Poljska ne mara angažirati ne na eno, ne na drugo stran, ker hoče Poljska dosledno izvajati načelo samostojne zunanje politike.
Ha Dunaju (umfeteum mstoimkm dmm em$ke$a f$akta
RIM, 18. septembra. Agencija Stefani poroča: V teku razgovora med Mussolinijem in državnim tajnikom za avstrijske zun. zadeve dr. Schmidtom se je sklenilo po predhodnem pristanku madjarske vlade, da se čimpreje skliče na Dunaju sestanek zunanjih ministrov Italije, Avstrije in Madjarske. Na konferenci seb o obravnavalo tudi vprašanje ožjega sodelovanja držav Rimskega pakta z državami Male antante.
NAPOLJ, 18. septembra. Včeraj je prispel semkaj iz vzhodne Afrike bolniški parobrod »Calitornla« z okoli 700 bolniki vojaki in skupino bolanih delavcev. Informatorji opažajo, da prihaja v zadnjem času skoro vsak teden iz vzhodne Afrike po en bolniški brod navadno vedno s pacienti in bolniki, kar kaže, da zdravstveno stanje v Abesiniji ni takšno, kakor se ga skuša služ beno prikazati. Zdi se, da razsajajo v italijanski vojski tropične bolezni, o katerih službena poročila molčijo. Veliko Število vračajočih se rekonvalescen tov pa dokazuje, da so Italijani izpostavljeni v Abesiniji nevarnim epidemi jam. V resnici pa mora biti število bolnikov veliko večje, ker priha jajo bolniške ladje skrivaj. Tudi bi bilo sicer nedvomno število ranjenih ita lijansklh vojakov mnogo večje, kakor se službeno zatrjuje, zlasti, ker ni bilo v zadnjem času nikakšnih borb z abesinskimi vstaši.
Cjfsitifdatski	kt&ii	ttetouiti
MOSKVA, 18. septembra. V Kremlju jedila konferenca, ki ji je predsedoval Molotov. Razpravljal se je po-tožaj v zvezi z niirnberškim kongresom.
V	splošnem se misli, da bo sovjetska Rusija odgovorila na nemške grožnje z gospodarskimi represalijami proti Nemčiji.
humevesU
Hatasttai&
KJOEBENHAVEN, 18. septembra. Reuter poroča iz Groenlandije. Službeno se potrjuje vest, da je uničen brod »Pourquoi-Pas« polarne ekspedicije dr. Charcota. Brod je postal žrtev velikega viharja ob izlandski obali. Vsa posadka razen enega je utonila. Morje je naplavilo mrtva trupla 30 ljudi, med njimi tudi truplo dr. Charcota, ki je bil eden največjih učenjakov naše dobe in ki je bil neumoren raziskovalec Severnega tečaja.
Osumi v	fkatnltu
PARIZ, 18. septembra. Iz Madrida poročajo, da se je v španskem Maroku uprto več vojaških oddelkov proti vstaški vladi. Radi tega upora je bilo več podčastnikov in vojakov ustreljenih. V Melilll se je uprl oddelek tujske legije, pa so ga takoj postrelili.
Ji/tutu. ju Hauua u
V	WwW	f/	l*»»rP*
BUDIMPEŠTA, 18. septembra. Navzlic rezerviranosti službenih krogov se doznava, da bo regent Horty še ored koncem meseca odpotoval v Italijo. Madjarski zunanji minister Kanya odpotuje v Riin te dni v svrho razgoyorov glede stališča držav Rimskega pakta do držav Male antante s posebnim o-zirom na gospodarsko sodelovanje med državami obeh blokov.
sveča svojo pozornost ohranitvi in izboljšanju narodnega zdravja, sodeluje pri upravah za zaščito civilnega prebivalstva v slučaju zračnega napada, pomaga pri velikih elementarnih katastrofah in epidemijah, nudi pomoč bolnim, ranjenim ter vsem pomoči potrebnim.
Zlasti toplo pa je njegovo prizadevanje za svetovni mir. Dolžnost vseh pravih človekoljubov in rodoljubov je, da z aktivnim sodelovanjem in pomočjo pri tednu Rdečega križa podpro vzvišena prizadevanja ter prizadevanja te humanitarne ustanove.
PREMESTITVE V UČITELJSKI SLUŽBI.
Premeščeni so med drugim: Boži a.,. Tomažič iz Žetal v Marenberg, Alfred Žekelj iz Sv. Primoža na Pohorju na Muto, Josip Senčič iz Rogatca v Ptuj, Ana Grebenc iz Šmartna ob Dreti v Ptuj, Marija Ivančič iz Vranskega k Sv. Lovrencu na Dr. pol.. Zora Mlekuš od Sv. Križa k Sv. Vidu pri Ptuju, Franc Kramer iz Skal v Velenje, Bogomir Lei-ner jz Šoštanja v Slovenjgradec, Lucija Mencinger i/. Strupe v Slovenjgradec. Frančiška Teuersehuh, istotja, Alfonz Zeilhofer iz Limbuša na Cven pri Ljuto-’ meru. Ljudevit Ivančič iz Križevcev k | Sv. Juriju ob Ščavnici, Julij Štiblcr iz i Sernice v Gornjo Radgono. Marija Bergant iz Dramlja v Zgornjo Polskavo, Ma' rija Dolenc iz Sv. Marjete pri Ptuju v Cerknico pri Logatcu, Andrijana Raček iz Sladkega vrha na Tezno, Andrej Visočnik iz Pameč v Slivnico pri Mariboru, Marija Berglez iz Zagorja v Maribor, Dragotin Vogeljnik iz Brezna ob Dravi v Jarenino, Marija Klančnik iz Kapele v Kamnico pri Mariboru, Hedviga Ritonja iz Podove v Kamnico. Helena Sedej iz Hajdine pri Ptuju v Dom pri Brežicah, Josip Jarh v Dobrno pri Colju. Justina Suša iz Mute na Teharje, Bodam Rupnik ‘z Črne v Laško, ‘Albert Ivančič iz Makol v Črno, Ruža Perovič-Gosak s Pobrežja pri Mariboru v Šmarje, Frančiška Koprivar-Lešnik od Device Mariie v Brezju v Maribor, Martin Vrečka iz Šoštanja v Maribor, Vojteh Hren iz Črešnjevca v Selnico, Viktorija Svetak iz Vidma v Mariji Snežni, Josipima Ivančič iz Št. Vida k Mariji Snežni, Matija Vun-derl iz Cvena. v Naraple, Valentin Iva-muša iz Frama v Makole, Ivana Gaberšek iz Guštanja v Kaplo. Marija Zalar iz Sv. Bolfenka v Predanovce. Za nadzornika v ptujskem srezu je imenovan Ciril Vizjak, Martin Šperk, doslej nadzornik za ptujski srez, je prestavljen za učitelja v Ptuju. Po prošnji so predstavljeni Albin Šprajs iz Zg. Sv. Kungoto v Šmarje, Ignac Peteje iz Hajdine za šolskega nadzornika v krškem srezu.
SPREMEMBE V PROFESORSKI SLUŽBI.
Za profesorja realne gimnazije v Mariboru je imenovan Rudolf Pregelj, doslej gimnazijski ravnatelj v Murski Soboti. Istotja je premeščen prof. dr. Ljudevit Pivko. Franjo Pahainer, doslej v Mariboru, je premeščen na prvo realno gimnazijo v Ljubljani, Katitika Rihar. prc.\ na državni učiteljski šoli v Mariboru na isti zavod v Ljubljani, Marija Surig iz Maribora na žensko realno gimnazijo v Splitu, Vlasta Pahainer iz Maribora na klasično gimnazijo v Ljubljani, Josip Pirnat iz mariborske realne gimnazije na klasično gimnazijo v Mariboru, Tomaž Cajnkar iz mariborske klasične gimnazije na mariborsko realno gimnazijo.
PRIBIČEVIČA BODO POKOPALI
V	PRAGI.
Kakor se doznava, bo pokojni Svetozar Pribičevič na lastno željo začasno pokopan v Pragi. Njegovo truplo so prepeljali v praško pravoslavno cerkev in bo pogreb jutri v soboto na praškem centralnem pokopališču.
DR. MAČEK V DOMAČI OSKRBI.
Včeraj je dr. Maček zapustil Merkur jev santorij in se nahaja v domači oskrbi. Ne sme pa sprejemati še obiskov.
Dem&ti Am&tedi
Vzor šole — 2. drž. dekliška meščanska šola Sv. Cirila in Metoda v Mariboru
spoznanjem, da jo delo za duhovno in gospodarsko osamosvojitev naša sveta dolžnost.
Pol stoletja vrši Družba sv. Cirila in Metoda svoje poslanstvo, pol stoletja deluje v prid ubogim iin slabotnim v volji,
pol stoletja užiga mlada srca in jih utr-j jrfUftffflft (H juje v ljubezni do naroda in v zvestobi l ^mmmm do grude.
Mladina, zavedaj se, da posegaš šolo sv. Cirila in Metoda!
Zaneti Ciril-Metodov kres ter spoznavaj pota in cilje visokih vzornikov sv. Cirila in Metoda, majhen dar, iskro svojega mladostnega ognja in svoje mlade moči pa položi domu na oltar!« To je vzor šole!	F-	L.
SociatM jtotjUka
Pogajanja med tekstilnimi industrijci in delavci
Včeraj opoldne so se zbrali v Ljubljani v prostorih zbornice za TOI predstavniki tekstilne industrije iti tekstilnega delavstva k pogajanjem. Obravnaval se je splošni del nove pogodbe, ki vsebuje do ločila o delovnem času, mezdah in drugih zadevah. Pogajanja so potekla v pomirljivem duhu in je upati, da se bodo
uspešno zaključila. Danes ob 9. dopoldne se bodo nadaljevala in je verjetno, da se bodo v teku današnjega dne uspešno za ključila. Tudi se demantira vest, da bodo mariborski tekstilni industrijci izstopili iz zveze, katera vest je povsem neosno-vana.
Od&ti take, edftti sue .
Dobro srce Slovenije je dalo dva mili jona in pol za pomoč bližnjemu
V letošnjem Tednu Rdečega križa so se vršile po vsej državi, kjer obstojajo edinice našega društva, primerne proslave s posebnim ozirom na to, da praznuje društvo svojo 601etnico svojega obstoja. Proslave so sc vršile povsod v najlepšem redu ter se je tudi pri tej priliki nabiralo za plemenite društvene namene.
V času od 1. januarja 1921 (ko je bil ustanovljeni Rdeči križ kraljevine Jugoslavije) do vštevši 31. decembra 1935, je prejel glavni odbor iz dravske banovine: od društvenih odborov Din 2,204.379.06, od državnih oblastev, vseh drugih ustanov ter privatnih oseb Din 435.272.50, skupaj torej Din 2,639.651.56. V istem času je nakazal glavni odbor dravsko-banoviinskeinu odboru in ostalim edirii-cam v dravski banovini raznih podpor v gotovini Din 3,065.398.70, raznega ma-terijala pa v vrednosti Din 170.800. skupaj Din 3,236.198.70.
Edinice v dravski banovini so tedaj prejele za Din 596.198.14 več, kakor so poslale glavnemu odboru. Zgoraj ome njene podpore zadevajo pomoč glavnega odbora R. K. o priliki poplavnih kata strof, nadalje za samarijanske in bolničarske tečaje, ferijalne kolonije itd.
Društvo ima v dravski banovini približno 300 organizacij (1 banovinski odbor, 24 sreskih odborov in poverjeništev, približno 275 občinskih odborov in poverjeništev) ter je imelo koncem leta 1935 13.009 članov, in sicer 5087 rednih, 7910 pomožnih in 12 višjih članov. V vsej državi je pa bilo koncem leta 1935 143.903 članov in sicer rednih 65.846, pomožnih 78.004 in 53 višjih članov.
V času tedna R. K. se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo
in dopisnico v notranjem prometu posebna taksa po 0.50 dinarjev v korist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa. Ta znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. A-ko bi pošiljalec opustil plačanje te takse, se prepušča prejemniku, da plača to takso. Ako niti pošiljalec niti prejemnik ne plačata te takse, se bo vrnila pošiljka kot nedo-stavliena v oddajno mesto Ta taksa v znesku 0.50 dinarjev se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, dopisnice* pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu.
Za pošiljke, namenjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendar se odpoši-ljateljem z ozirom na cilje društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za le pošiljke. Letos, kot v jubilejnem letu (šestdesetletnica društva Rdečega križa), se bosta izdali dve vrsti znamk, in sicer ena po 0.50 Din s sliko ustanov nika društva Rdečega križa pok. dr. Via dana Djordjeviča, druga pa po Din 0.75+ 0.50 in po Din 1.50+0.50 s sliko seda njega predsednika društva Rdečega kri ža kneza namestnika Pavla. Znamke po Din 0.50 naj se lepijo na pošiljke poleg redne pristojbine v korist društva Rdečega križa, znamke po Din 0.75+50 in po Din 1.50+0.50 pa naj se uporabljajo za frankiranje dopisnic in pisem v notranjem prometu ter že vsebujejo pristojbino Din 0.50 v korist društva Rdečega križa. Te jubilejne znamke se bodo prodajale v tem letu samo v navedenem času. Taksa v znesku Din 0.50 se mora plačevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo.
Rastline, ki eksplodirajo
V nekaterih južnih predelih Evrope in Azije raste grmičevju podobna rastl.na, beli diptam (Dictamus Albus), z belimi in rožnatordečimi, grozdom podobnimi cveti. Na tej rastlini lahko opazujemo ob mirnih in toplih dneh čuden in med svoj-stvi rastlin redek pojav. Če se približa" mo temu cvetličnemu grmu z lučjo ali gorečo vžigalico, sikne nepričakovano iz cvetov ogenj, ki objame na mah ves grm. Ko ogenj ugasne, stoji ves grm popolnoma neožgan pred nami. Da je bil grm še pred nekaj trenotki v ognju, nam priča samo še svojevrsten duh, ki se razširja naokrog. Ugotovilo se je, da povzroča eksplozijo neka vrsta eteričnega olja, ki se nabira v cvetih in ki pod vplivom toplote izžareva goreči plin. V posebno vročih poletnih dneh, ko je diptam v polnem cvetju, je zrak v bližini teh grmov prenasičen s tern plinom, tako da pred nevihto kar sam od sebe zažari. Ljudem, ki ta plin vdihavajo, postane slabo in se večkrat celo onesvestijo. Slične eksplozije opazujemo lahko tudi v vzhodni Indiji in Južni Ameriki pri drevesih acajou, ki jih domačini imenujejo' »obistna drevesa«. Skorja teh orehov acajou >2 napolnjena z lahko gorljivim oljem. Če zažgemo v bližini tega oreha ogenj, se zrak, ki je pod semensko skledico, razširi in se na ta način iztisne iz sadu olje, ki se v istem trenotku že vname. Oreh se zasvetlika v plamenu, ki pa kmalu ugasne. Sad drevesa acajou nazi-vajo domačini z imenom »ognjeni orehi«.
Gola mladenka v služb! za kolinsko vodo
Neki londonski trgovec parfumov je priredil svojevrstno reklamo za neko vrsto kolinske vode, ki jo je tudi istočasno zaščitil. V veliki izložbi svoje trgovine je postavil kopalno pripravo, v kateri se koplje naga mladenka. Vsi. ki so šli mimo, so zamogli videti samo glavo mladenke, medtem ko je voda zakrila telo, katerega so si želeli videti mnogi moški, ki so gledali s poželjivim! pog’ed? v izložbo. Pred izložbo se je gne tlo vedno mnogo ljudi in vsi so želeli videti ne samo glavo, temveč tudi telo. Nekdo izmed londonskih meščanov je pa prišel na originalno idejo (zamisel). Zapel je pred izložbo z vso navdušenostjo angleško himno. Bližnji redar je oo spešil korake k zanimivemu izložbenemu oknu, da se prepriča, čemu se tu pre peva angleška himna. Na njegovo vprašanje, zakaj se tu brez potrebe poje himna je nekdo izmed navzočih pojasnil stražniku, da se je pela himna samo zato, da se tudi mladenka dvigne iz kopalne kadi, kar pa se seveda ni zgodilo. Mladenka se je še dalje svežila v kopalni kadi, medtem ko je stražnik pre povedal vsako nadalnje prepevanje himne.	___
Čuvajte Jugoslavijo!
Navdušen športnik.
Pri boksarskih tekmah sloni na vrvi mož in zadovoljen opazuje potek tekme ter vzklikne:	»Boksanje	je	res	krasen
šport!« Nastopajoči ga vpraša: »Ali ste tudi vi boksač?« Navdušeni pa mu odvrne: »Ne, nikoli nisem bil, pač pa sem zobozdravnik!«
E. C.
Na veliki skupščini CMD v Mariboru sem omenil, da so si meščanske šole v Mariboru izposlovale od ministrstva za prosveto dovoljenje, da se smejo imenovati po .naših idealnih možeh. Tako si je nadela državna deška meščanska šola ime po našem narodnem junaku generalu Mais>tru, I. dekliška šola po velikem narodnem buditelju in vzgojitelju Antonu Martinu Slomšeku. II. državna dekliška meščanska šola pa je po inicijativi ravnateljice ge. Scheligo Irme v počaščen je naših blagovestnikov in v hvaležni spomin družbi CMD sprejela ime II. drž. dekliška meščanska šola sv. Cirila in fAe-toda.
Vse tri meščanske šole, ki dajejo našemu meščanstvu meščansko izobrazbo, ki naj bode podlaga njihovemu vsakdanjemu udejstvovanju, izborno vršijo svojo nalogo. Pred seboj imam le izvestje 2. drž. dekliške meščanske šole sv. Cirila in Metoda. Če površino pregledam uspeh šole, moram pač ugotoviti, da je duh naših blagovestnikov razsvetlil učiteljske moči in učenke.
Šola je imela ob zaključku šolskega leta 1935/36 325 učenk. Od teh je izdelalo z odličnim uspehom 26 učenk, s> pravdobrim 125 učenk in z nepovoljnim uspehom le 17 učenk. Završni izpit je položilo 35 učenk, 7 z odličnim, 24 s prav dobrim 4 s povoljnim uspehom — torej vse uspešno. Iz izvestja izhaja tudi, da vlada na šoli globoki vzgojni čut. Napravilo se je 20 večjih poleg številnih majhnih ekskurzij;'zavod je priredil samostojne razstave, udeležil pa se je tudi drugih razstav. V pomladku Rdečega križa so včlanjene vse učenke, od teh 261 plačujočih, v pomladku Jadranske straže je včlanjenih 260 učenk, ki so plačale na članarini 1300 Din, zavodova šolska kuhinja je izdala 6319 obedov revnim učenkam. Pri Sokolu kraljevine Jugoslavije je bilo včlanjenih 63 učenk.
Na prvem listu izvestja je posvečena staršem in učenkam spomenica, ki si jo naj vsakdo zapiše z zlatimi črkami na tistem mestu v svoje srce, kjer klije oziroma bi naj klil čut ljubezni do materinega jezika, do naroda in do obrambnega dela in ki se dobesedno glasi:
»Bodi posvečen slovanskima blagovestnikoma, kakor družbi, ki nosi njuno ime, skromen spomin:	.
V naši zgodovini se blesti spomin teh dveh sv. mož, ki sta ožarila kakor bleščeč meteor zgodovino naših pradedov ter povzročila tako versko-kulturno gibanje, da ju polovica Evrope slavi kot svoja apostola. Naša domovina je posvečena po delu teh dveh svetih prosveti-teljev. Sv. Ciril in Metod sta oznanjala našim dedom Kristusovo blagovest. Nasi pradedi so bili deležni prvih toplih žarkov slovanske krščanske prosvete in prvih uspehov slovanske krščanske književnosti.
Sv. Ciril in Metod sta utisnila naši kulturi in knjižnj zgodovini svoj pečat.
Kakor kliče danes skoro vsa Evropa iz zmed, tako je rabil tudi čas pred dobrimi 1000 leti notranje obnove in poglobitve. Sv. Ciril in Metod sta se usposobila, da sta mogla med Slovani goreče delovati, prenavljati in utrjevati. Postala sta glasnika vesoljne ljubezni in edinosti, v njunem nauku kakor življenju odseva dosledno globoko pojmovanje vesoljnosti in bratstva.
Ministrstvo prosvete je postavilo slovanskima blagovestnikoma skromen spomenik, 9 poimenovanjem našega zavoda po osamljenih dveh velikanih, ki sta živela življenje ljubezni, daritev in žrtev, ki sta postala visoka pokrovitelja družbe, ki so jo ustanovili .pred 50 leti narodni voditelji v obrambo in krepitev narodnega življa, zlasti pa v očuvanje naše narodne mladine.
Ob skrajnih naseljih na severni meji do jadranskih obal sta zbujali imeni slovanskih blagovestnikov našemu narodu pogum, voljo in borbenost. Družba sv. Cirila in Metoda je bila ognjišče, iz katerega so izžarevali topli žarki domo-
Izdaialec
Spomin iz Afrike.
Omahovaje, kakor da je pijan, gre skoro nezavesten za svojo ženo; obraz mu izraža strašen obup v duši. Vest ga bolj peče, kakor besni pogledi in strašen glas njegove žene.
Aiha vodi lopova do kola, na katerem je nataknjena El Hadj Ahmedova glava.
»Poglej to glavo, El Rumi,« povzame zopet besedo. »To je glava hrabrega, poštenega in pravičnega človeka, Človeka, ki te je žejnega in lačnega sprejel pod svojo streho, te nasitil in napojil, ki ti je, da ti dokaže svojo ljubezen, zaupal svojo hčerko edinko; to je El Hadj Ahmedova glava, glava tvojega dobrotnika in mojega očeta.«
Za trenotek preneha ter ga prične, prebadajoč ga s svojimi pogledi besno tresi* sti.
»Oh! nesrečnik!« krikne končno s hripavim glasom. »Oh! Ti nisi Rumi. Riimi je okruten, naj bo proklet, a je hraber in možat. Samo Žid, nečisti Žid, se ne brani izdajalskega zlata. Lopov, ti si Zid. Glej,« mu reče in pljune v obraz. »Glej kako te preziram.«
teza neder potegne samokres in ga naperi na njegovo glavo.
El Rumi se zgrudi mrtev.
Planem proti njej; samokres se še kadi. Ona ga pa vrže k truplu in me ustavi s kretnjo roke.
»Ogni se nesrečni Ai-hi. spahij,« mi reče z zamolklim glasom. »Nikomur več ne stori nič žalega; maščevala sem svojega očeta in svoj rod ter s tem izpolnila svojo nalogo na svetu.«
Osupel in globoko prevzet gledam div-no in veličastno ženo.
»Ostani zdrav, Ali!« pravi, ter poljubi dečka na usta in oči. »Živel boš pri svo-
jem stricu Si Mamaru. Saj veš, kako te ljubi.«
Sklone se k dečku, spregovori z njim tiho nekaj besed ter ga zadnjič objame.
»Z Bogom!« Ponovno upre oči v glavo svojega očeta, ter si potisne polagoma, kakor da se naslaja s smrtjo, dolgi kabilski nož v prsa. Mrtva se zgrudi pod kol------------------------------------- —'
Deset let poteče. Vsa kabilska zemlja se vzdigne v novem uporu; zopet nas pošljejo, da jih ukrotimo. Na čelu svete vojske se je postavil neki cherif (božji poslanec) ter zbiral okrog sebe kabilske bojevnike.
Temu cherifu je ime: Ali ben El Hadj
Ahmed.
Aihin brat je dorasel.
KONEC
ljubja in rodoljubja, postala je matiga nesebičnih borcev za narodno prato. Za njenimi zastavami so naraščala kVela slovenskih žena in mož, prepojeni
MmŠimkt	m	jM
1111	*' n iiimiin ■m i n m mm n—i n.. n	—...
Lastno življenje je tvegal za življenje dveh otrok
Na desnem bregu Mure pod grajskim gričem so nabirali štirje otroci razno suhljad, med temi bratec lOletni Tonček jn 12 letni Stanko Kovačič iz Gornje Radgone. Usoda je hotela, da je lOletne-rnu Tončeku spodrsnilo preko brega, da m pac*e' v za''v glavnega toka reke Mure v vodo. Ko je padec svojega brata opazil 12 letni Stanko, se je ves zmeden in v strahu pognal v vodo, čeravno ni znal plavati. Klic na pomoč je slišal tudi na gornjeradgonskem gradu zaposlen poslovodja g. Ferdo Durič, ki je kot dober plavač tekel otrokoma na po-
moč. Obut in popolnoma oblečen je skočil v vodo. Med tem ko je Duriču uspelo rešiti starejšega otroka, je mlajši že popolnoma izginil pod vodo. Toda Durič ni okleval dokler mu ni uspelo najti še drugega otroka in ga oteti v zadnjem tre notku. 10 letni Tonček je bil namreč že onesveščen, ko ga je potegnil iz vode. Na bregu je skušal takoj z vsemi sredstvi obuditi mlado življenje, kar mu je po dolgem času tudi uspelo, k čemur je pripomogel slednjič na kraj nesreče poklicani zdravnik dr. Vinko Čremošnik iz Gor. Radgone.
Ob mesi nebo žari
Iurobni zvoki plat zvona pri Sv. Petru v Gornji Radgoni in sirene na mestnem magistratu v avstrijski Radgoni so v noči na četrtek budili obmejno prebivalstvo iz spanja ter opozarjali na požarno nesrečo. Ob polnoči se je močno zasvetilo nebo nad vasjo Dedonci na avstrijskem obmejnem ozemlju, kjer je naselbina po večini slovenska. Iz doslej neznanega vzroka je nastal požar prišlo venskem posestniku Francu Jauku, kate remu je pogorelo do tal pet objektov. Takoj po izbruhu požara, so bili na kraju nesreče obveščen*; gasilci iz Gornje Radgone po avstrijskih orožnikih, da je izbruhnil požar v njihovem rejonu doma, ■emm—na—————na
iz Murske Sobote pa je prispel v naglici avto s poročilom, da tudi v njihovem rejonu gori. V Gornji Radgoni je med tem časom, in sicer ob 1. uri po noči izbruhnil požar v gospodarskem poslo?ju Iv. Boroviča iz Hercegovšačaka. Zgorela je viničarska hiša, nadalje vsa gospodarska poslopja, seno, slama, mlatilni stroj in gospodarsko orodje. Gašenje je bilo dokaj otežkočeno, ker je primanjkovalo vode im so bili vsi studenci že prazni. Le s težavo je bilo oteti ugonobljajočim ognjenim zubljem stanovanjsko hišo. Borovič Ivan trpi radi požara nad 50.000 Din škode.
2ada§e tetefanuM vesti
0 tem in onem
Zadnja pot Ivana Pahorja. Včeraj popoldne je bil na mestnem pokopališču na Pobrežju pogreb blagopokojnega poštnega uradnika Ivana Pahorja. Udeležba zastopnikov vseh slojev in poklicev je dokazala, koliko prijateljev si je pridobil blagopokojni Ivan Pahor s svojim lju beznivim nastopom, dobrohotnim tovarištvom in iskreno odkritostjo Polnoštevilno so bili navzoči mariborski poštni uradniki z upravnikom pošte Maribor II g. Klemenčičem in zastopnikom upravnika pošte Maribor I g. Kumerjem na čelu. Pevci Jadranaši so blagemu in plemenitemu pokojniku v poslednje slovo odpeli žalostinko »Človek glej« in »Vi-
gred«; godba »Poštnega roga« pa je svi- g. Karis Ferdo je včeraj izdihnil svojo
GsnrrsFžsi
Kino Union. Danes film prekrasne vsebine »Gc-spodarica iz Campina«. Gustav Frohlich Dorothea Wieck.
Senzacija v Veliki kavarni »Dolgi Emil« in nova godba.
Mariborski dvor. Danes pojedina postrvi. Sprejmem abonente.
Sokol Maribor II., Pobrežje poziva Vse svoje članstvo in naraščaj k udeležbi obveznega predavanja, ki bo v soboto 19. L m. ob 20. uri v telovadnici. Udeležba je strogo obvezna za vsakega člana, članico in naraščaj. Zdravo! Načelnik.
Nanos naš najstarejši član in odbornik
2/. fHfdMfttfifHPflttitHft ttOOV. ItAuAoMOuM u 7luL/>majeU
BUKAREŠTA, 18. septembra. Rador poroča: Včeraj je prispela semkaj jugoslovenska delegacija na 21. medparlamentarno trgovinsko konferenco. Na čelu delegacije je skupščinski predsednik Čirič. V delegaciji so dr. Ku« manudi, Ivan Mohorič, senatni podpreds. dr. Ploj, senatorij D. Popovič, dr. Frangež, dr. Mažuranič, dr. Ulmansky, dr. Nemec in dr. Kotur ter poslanci dr. KunjaŠič, M. Sokič, M. Dimitrijevič, H. Djumašič, dr. Kote, Kabalin, D. Stojadinovič, Vujadinovič, V. Miletič in Ž. Tomaševič. Ob 11. se je g. Čirič vpisal v odborno knjigo in je položila naša delegacija venec na grobu Neznanega vojaka.
Adam Kat ttaj pteutedi Uotfcka v stanovska dtžava
VARŠAVA, 18. septembra. V tukajšnjih krogih se pričakuje v najkrajšem času rekonstrukcija vlade. Predsednik vlade general SyIadkovski, ki bo-luje na ledvicah, je sam zaprosil da ga razrešijo dolžnosti. Kot njegov naslednik se omenja višji državni tajnik in sedanji predsednik Poljske narodne banke Adam Koc, ki velja kot eden najboljših prijateljev poljskega vodje generala Rydz Smiglyja. Polkovnik Koc je kakor znano organizator patrioti-čne »Nacionalne službe« in je že izdelan načrt za popolno reorganizacijo notranje politike na stanovski podlagi.
Rdeli mMuuki &oda eaa#MU Aitaaat v otok
MADRID, 18. septembra. Ker so v Alcazarju zaprti nacionalisti odklonili predajo, so rdeči miličniki sklenili, da poženejo ves Alcazar v zrak. Pričakujejo, da se bo to zgodilo še v teku današnjega dne. V področju Guaderrame je zapadel sneg in so radi tega vozaške operacije zelo otežkočene. General Franco je poslal polkovniku Jaguye ojačilo 20.000 mož.
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIBOR MATICA 1
Bratje in Sestre!
Vsi se morate udeležiti meddruštvenega nastopa, ki se vrši v nedeljo dne 20. t. m. na telovadišču Sokolskega društva Maribor I.
Bratje in Sestre!
Vsi se morate udeležiti povorke, ki se vrši v nedeljo pred nastopom. Bratje in sestre, ki imajo kroje morajo priti brezpogojno v krojih a vsi
ostali brez izjeme v civilu z znaki. Zbor v Narodnem domu v nedeljo 20. t. m. ob 13. uri. Vodila se bo stroga evidenca vsega članstva. Opravičili se bodo samo tehtni slučaji. Zdravo! Uprava in Načelništvo.
aWP!g33M—■
Pie nalila K.1 JU Lili"
dvorani Narodnega doma. Poučuje dipl. plesu učitelj g. Simončič. Vaje bodo vsak četrtek in soboto.	K	obilni	rdeležbi	vab	ODBOR
rala turobne žalostinke. V prisrčnih in toplo občutenih besedah se je tovariš blagopokojnega Ivana Pahorja poslovil od moža, ki je bil vzor vestnosti, dobrote in poštenosti.
Tekstilne tovarne so prazne. Pod tem
naslovom-piše v današnji številki glavni dravskobanovinski organ Jugoslovenske radikalske zajednice:	»Včeraj	zjutraj
med pol 5. in 6. zjutraj je mariborska policija, ojačena z orožništvom, izpraznila tovarne, katere so imeli zasedene delavci. Delavci se oblasti niso zoperstavljali in so izjavili, da zaupajo gospodu banu, ki jim je dal zagotovilo, da bodo pogajanja za kolektivno pogodbo za delavstvo ugodno zaključena. Z izpraznitvijo tovarn je odstranjena zadnja ovira za uspešen zaključek pogajanj za kolektivno pogodbo, ki so že pričela v Ljubljani«, čudimo se, kaj je bilo treba tovarne iz-Praznjevati, ko so isti listi in še nekateri drugi skoraj ves teden pisali, da so tovarne prazne.
Na sofijskem zdravniškem kongresu Jc zastopal Zdravniško društvo v Mariboru društveni podpredsednik g. dr. Rudolf Kac.
Naši strelci v Beograd. K vsedržavnim strelskim tekmam v Beogradu, ki °odo od 20. do 26. t. m., odpotujejo naši najboljši mariborski strelci gg. prof Cest nik, Robert Vukmanič, Alojzij Sprager Rudolf Janežič. Kdor bi se omenjenih tekem še udeležil, naj se zglasi v upravi *VeČernika« pri g; upravniku Reji. Nedvomno je, da bodo naši vrli strelci čast J!0 zastopali mariborski strelski šport v Pogradu.
Povoženi berač. Na cesti pri Slovenski Bistrici je neki osebni avto podrl na ’a 62-letnega berača Petra Pavliča, ki ga poklicani reševalci s težkimi pogodbami po vsem telesu prepeljali v °lnišnico. Za neprevidnim vozačem se rsijo poizvedbe.
blago dušo. Pozivamo vse članstvo, da se vdeteži pogreba ki bo jutri ob 16. uri iz mrtvašnice na pobreško pokopališče.
Jadranaši izkažimo zadnjo čast soustanovitelju in dolgoletnemu članu društva blagopokojmemu g. Ferdu Karisu. Pogreb bo v soboto, dne 19. t. m. ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrež ju. Naši pevci mu bodo zapeli poslednj*: slovo!
Proslava 60Ietnice jugoslovenskega Rdečega križa se vrši v krčevinski šoli
v nedeljo 20. sept. točno ob 10. uri po določenem programu s predavanjem, 'petjem, deklamacijo in odlikovanji. Člane tega človekoljubnega društva, podmlad-karje in prijatelje vabi k udeležbi odbor.
Karla Bulovčeva dela na Slomšeko-vem spomeniku. Pred približno dvema mesecema je prišla v Maribor naša znana kiparka ga. Karla Bulovčeva-Mrako-va. Ne da bi bila o tem obveščena širša javnost, je docela na tihem pričela s pripravami, da izdela model za spomenik Antonu Martinu Slomšeku. Danes ie model takorekoč izdelan. Pri tem moramo podčrtati, da so ji šli tako mariborski župan kot tudi vrsta drugih uplivnih Mariborčanov zelo na roko, da je umetnica zmogla realizirati svojo veliko zamisel. Posebne pažnje je vredno dejstvo, da si je Karla Bulovčeva izbrala baš Maribor, da ustvari tu omenjeno do danes največje svoje delo. Umetnica je prišla sprva v Maribor z namenom, da propagira osebno Podbevškovo knjigo o Groharju — toda mariborski milje je nanjo tako ugodno uplival, da se je odločila za daljše bivanje med nami in s tem tudi za delo. Model za Slomšekov spomenik predstavlja danes gotovo največje kiparsko delo pri nas.
Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Večinoma oblačno, možnost neviht, soparno.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili; Karol Koprivnik, železničar, in Veber Neža-Ratajc, posestnica iz Poljčan. — Jakob Stropnik, uradnik državnih železnic, in L eopoldina Varl. uči-teljica-abiturijentka, Aleksandrova c. 11.
— Jožef Sporer, natakar, in Marija Vrabl uradnica. Wildenrainerjeva 17. — Maks Fras, pek, in Pavla Kuhn-Kern, zasebna uradnica, Grajski trg 1. — Marijan Tan-cik, narednik vojaške godbe, in Katarina Reicht, hči posestnika, Kacijanerjeva 17.
— Franc Bajde, trgovski pomočnik, Komenskega trg 10, in Matilda Letnik, kuharica, Taborska ulica 9. — Erik Eiselt, profesor na vinarski šoli v Krčevini, in Marija Brenčič, bančna uradnica v Ljubljani. — Franc Janžekovič, sodarski pomočnik v Studencih in Marija Grizold, tovarniška delavka. — Kar^I Tamše, no-žarski pomočnik v Studencih, in Antonija Oberčkal, tovarniška delavka. — Fr. Antončič, ključavničar. Studenci, in Nada Germek, posestnikova hči, Studenci,
— Karel Neureiter, tovarniški ključavničar, Studenci, in Marija Razbočan, tkalka. Bilo srečno!
Pravoslavna cerkvena opština obvešča svoje članstvo, da se bo vršila služba Božja v nedeljo dne 20. trn. ob 9.45. Cinodejstvoval bo gosp. prota Bulovan paroh iz Celja.
Rokomavhi v Št. Petru. Danes ponoči so doslej še neznani vlomilci vdrli v trgovino Josipa Lorberja pri Sv. Petru pri Mariboru ter odnesli večjo količino manufakturnega blaga. Vlomilci so prišli v notranjost trgovine na ta način, da so z drogi izdrli železni križ >ia oknu trgovine. Koliko blaga so tatovi odnesli, še ni točno ugotovljeno.
Aretirana tihotapca. V vlaku med Mariborom in Celjem §o orožniki prejeli dva sumljiva moška, in sicer nekega tesarskega pomočnika Martin*a F. in kleparskega pomočnika Ivana O., ki sta imela v kovčkih 360 vžigalnikov ter 170 paketov igralnih kart. Oj^a sta znana kot tihotapca. Pri zaslišanju sta izjavila, da sta nameravala tihotapsko blago spraviti v Zagreb.
Kaj je z debelimi kravami. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Cene mesu so šle kvišku, kar ste že poročali. Tudi drugim življenjskim potrebščinam rastejo cene. Mene in moje sotrpine zanima, kaj je s tistimi napovedanimi sedmimi debelimi kravami in sedemletno dobo blagostanja. Če pojde tako dalje, ne vem, kaj mi je storiti.« — Upokojenec.
StamješistaMe navite
Predvčerajšnjim zvečer okrog 8. ure je začela goreti hiša Franca Zorka iz Slov. B strice. Tukajšnji gasilci so bili takoj na kraju požara in gre le njim zasluga, da so požar lokalizirali, da ni zajel š*e sosedne objekte. Zgorela je streha in del podstrešja. Škoda znaša ca. Din 15.000, — Pred 14 dnevi sta se poročila v farni cerkvi na Prihovi trgovski sotrudnik Franc Neuhold iz Slov. Bistrice z gdč. Ivanko Gunčarjevo, trg. so-trudnico iz Zgornje Bistrice. Ob lo sreče! — Tukajšnji pekovski mojster g. Resman iz Zg. Bistrice se je peljal s svojim motornim kolesom znamke Pueh po opravkih v Ptuj. Med vožnjo proti domu je srečal par konjev z vozom. Naenkrat so se konji splašili, in g. Resman je padel z motornim kolesom. K sreči se mu ni nič zgodilo, razen bolečin, ki jih je zadobil pri padcu. Na motornem kolesu trpi škode ea. Din 3000.
Štiriletna deklica — živa bakla
V Pamečah so otroci pri paši zakurili ogenj. Ker je proti večeru že precej hladno, so se otroci vsedli v neposredno bli žino ognja ter se igrali. Nenadoma pa se je vnela obleka 4 letne Pavline Hovni-kove, hčerke temošnjega posestnika Fr. Hovnika. Otrok, ves prestrašen, je začel bežati proti domu. Spotoma pa se je deklica zgrudila v strašnih bolečinah ter obležala nezavestna. Ostali otroci so o
tem strašnem dogodku obvestili Pavlinove starše, ki so nesrečno deklico spravili na dom, kjer pa je otrok nekaj ur zatem podlegel. Poklicani zdravnik je mogel samo ugotoviti, da je deklica umrla na posledicah strašnih opeklin, ki jih je deklica zadobila po vsem telesu. Tragična smrt Hovnikove hčerke je zbudila vsesplošno sočutje.
{u£i3>tLt>fS AišjUsia
V nedeljo pričetek prvenstvenega tekmovanja
IJo odmoru nekaj mesecev se v nedeljo dne 20. t. m. zopet pričnejo borbe za' točke, ki bodo trajale poldrugi mesec. Način tekmovanja za naslov prvaka LNP jo ostal isti kakor lansko leto, in sicer v dveh skupinah: mariborsko in ljubljansko. Prva dva plasirana kluba v vsaki skupini bosta spomladi leta 1937 tekmovala medseboj in je prvaku pod-saveza odprta pot za prestop v nacionalno ligo. V mariborski skupini tekmujejo kakor smo že poročali SK Železničar, 1SSK MaribOT, SK Rapid, SK Celje Atletik SK in Čakovečki SK, torej 6 klubov, ki so prilično enakovredni. V tekmovanju za prvenstvo LNP še ni oddana nobena točka, ‘v nedeljo jih je na razpolago šele prvih šest. V takem položaju je vsakomur dovoljeno, da se vdaja lepim nadam, kako se bo povzpel na prvo mesto, da se prepušča morda nikoli dosegljivim iluzijam. V glavnem se bodo vodile borbe med tehnično dovršenostjo
in veliko voljo do zmage. Prvenstvene tekme so bile vselej velike borbe, kakršnih jih želi naše športno občinstvo, ki bo zopet prišlo na svoj račun, saj je sedaj konec mizernih tekem, ki smo jih mesece in mesece gledali na naših igriščih. Pet nedelj bomo sedaj lahko prisostvovali lepi reviji nogometa, ki smo ga že tako pogrešali. Kot prva tekma je v Mariboru na sporedu srečanje med večnima rivaloma SK Železničarjem in SK Rapidom. Vse dosedanje tekme, ki sta jili odigrala navedena kluba, so bile vedno'napete in zanimive, pravtako bo tudi nedeljska tekma za nogometne »gurmane« prava specialiteta. Tekma se prične ob 15.30 na igrišču SK Rapida. Drugi del nedeljskega prvenstvenega razporeda se bo vršil v Čakovcu, kjer se bosta srečala ISSK Maribor in čSK, do-čim se bo tretja tekma odigrala v Celju med SK Celjem in Atletikom.
Nedeljske prvenstvene tekme v mariborski skupini sodijo: V Mariboru SK Rapid:SK Železničar g. Macoratti iz Ljubljane, sporazumno v Čakovcu ISSK Maribor:Čakovečki SK g. Lukežič iz Ljubljane, v Celju Atletik SK:SK Celje g. Bizjak iz Maribora.
Katastrofalni poraz Haska v Curihu. Zagrebški Hašk je v sredo zvečer odigral v Curihu nogometno tekmo proti tamkajšnjim FC Grashopper, ki se je končala s katastrofalnim porazom Zagrebčanov v razmerju 0:7!
Službeno iz Okrožnega odbora LNP-a v Mariboru. Po sporazumu obeh klubov je pričetek tekme SK Mura:SK Ptuj v Murski Soboti, dne 20. tm. preloženi na 15.30 uro. Tajnik.
Nov Okrožni odbor LNP v Mariboru! Upravni odbor LNP je na svoji zadnji seji imenoval nov Okrožni odbor LNP v Mariboru, in sicer: predsednik Ante Schneller. podpredsednik M. Mozetič (Ž) tajnik Josip Konič, (ISSK Maribor) odborniki: E. Franki, F. Amon, (oba Rapid) Vegan. Savišnek (oba Slavija), J. Jošti (Železničar), B. Skrabar (ISSK Maribor).
hrtkikan ,novice
Opozarjamo na velezanimiva Potnikova izleta z autokarom na GroBglockner 24.—27. sept. z obiskom Salzburga in v Munchen 2.—7. oktobra preko GroBglock nerja, Innsbrucka, Salzburga, Chiemsee itd. Cena prvega izleta znaša Dih 380, drugega Din 690 po osebi. Vse nadaljnje informacije, prijave in najcenejša nabava valut pri Putniku, tel. 21-22.
ZadnH letošnji izlet v Maria Zeli z auto karom priredi Putnik 29.—30. septembra. Odhod iz Maribora 29. sept. ob 5. zjutraj. Vozna cena Din 200. Vse nadaljnje informacije in prijave pri Putniku.
Gospod pisar, želel bi govoriti z lopovom, ki ste ga ravnokar vlovili! Zakaj pa?
Ta človek se je vtihotapil v spalnico moje žene tako spretno, da se ni zbudila. Želel bi ga vprašati naj mi izda to skrivnost.
*
— Adam je bil najsrečnejši človek na
svetal!
— Zakaj?
— Ker ni imel tašče ...
Dantit* za at na sKSad.PTL!
Zopet vlom na Teznem. Komaj se je malo poleglo razburjenje radi tatvine tolikih koles, ki je bila izvršena v noči od ponedeljka na torek v Jenkovi ulici, se je v četrtek zjutraj raznesla vest, da je spreten vlomilec vdrl v Marinovo gostilno, ki je na najbolj prometni ulici na križišču Ptujske ceste in Maistrove ulice. Z železnim drogom je upognil vlomilec zamrežene okenske okvirje, namazal notranjo šipo z blatom in jo razbil. Nato je odprl z lahkoto notranje okno in zlezel v gostilniško sobo, kjer je s ponarejenim ključem odprl vse predale in si prisvojil polno skledico drobiža ter veliko količino tobaka in cigaret. Vse papirje je razmetal po tleh, pustil pa je v miru klobase v kuhinji in vino, katerega je pustil gostilničar v steklenici. Dotaknil se tudi ni žganja. Ukraden tobak in cigarete je zavil v namizni prt in si za slovo še vzel gospodarjeve oča-le, da bo lažje deloval v tatinskem poslu. Skledico, v kateri je bil denar, pa je pri slovesu odvrgel na vrtu. Tat je bil skrajno dc&rega želodca, ker je namazal šipo — s človeškim blatom, pa tudi nepreviden, ker se poznajo prav dobro prstni odtisi na raznih predmetih. Upamo, da bo naše vrlo orožništvo napravilo kmalu konec tem tatinskim nepridipravom.
Porast števila otrok iz razvanjskega šolskega okoliša. Ob severni strani Ptujske ceste izven Tezna je zadnja leta nastala kolonija hišic in barak, takozva-na »Dobrava«, kjer so si postavili skromno streho največ delavci, zaposleni v Mariboru. Teritorij, ki je prej spadal pod občino Razvanje, spada po komasaciji v občino Hoče. Čeravno je šol. okoliš razvanjske šole, pohaja deca v šolo na Teznem. Leta 1927-28 so bili iz tega okoliša samo 4 šoloobvezni otroci. Letos pa je poraslo število otrok na 91 in za vse te mora skrbeti kr. šol. odbor na Teznem. Občina Hoče pa se brani prispevati po višini proračuna kr. šol. odbora za to
deco. Zato je kr. šol. odbor sklenil, da je vpis razvanjske dece le začasen, ter bo deco iz tukajšnje šole odslovil, an-0 občina Hoče v svojem proračunu za prihodnje leto ne bo stavila primernega zneska. Prešolanje otrok v tezenski šolski okoliš je kr. banska uprava že leta 1934 zavrnila in je tudi min. orosvete odklonilo pritožbo staršev.
IHids&e
Mali o
Razno
BRZO.IAV!
Danes pojedina morskih rib: tunina, brodeto s polento, barboui, kalamari, čevoli na rešetki, skombri. sardele in male ribice. Gostilna »Rotovž«.	Stuid
Sveže prispele
MORSKE RIBE
samo v gostilni ■»Dalmacija«, Meljska _cesta_18. 4662
ŽE ZA DIN 25.-
dobitc aktovke za šolo pri Šterbalu, Meljska 2.	4625
Posest
ENODRUŽINSKA HIŠA
dve sobi in kuhinja, z vrtom naprodaj. Potrebne gotovine Din 2O.0O0.—. Limbuš 97. pri postaji.	4658
Prodam
Na prodaj
GROZDJE IN VINO
od 5 lterov naprej, liter po Din 6.— in 7.—. Dernjač, Meljski hrib 33.	4663
Stanovanje
SPREJMEM DVA GOSPODA
na stanovanjc. Koroška cesta 32, pritličje.	4659
Iščem 4-5-sobno. komfortno SOLNČNO STANOVANJE.
Ponudbe -na upravo lista pod »Tomšičev drevored-park«. 4643
Službo dobi
PERFEKTNO KUHARICO
za gostilno takoj »prejmem. Naslov v upravi lista. 4641
TRGOVSKI SLUGA
mlajša moč. se takoj sprejme. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zvest in pošten« št. 4661
Ptujski živinski sejmi. Kakor običajno, je bil konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek 15. t m. na ptujskem mestnem sejmišču, prav dobro založen. Tudi kupčija je bila zelo živahna in se je prodalo okrog 40% prignane živine. Prignali so 85 volov, 349 krav, 21 bikov. 47 juncev, 91 telic, 5 telet in 116 konjev, skupaj 714 glav živino. Od teh so prodali 272 komadov, in sicer 34 volov, 126 krav, 16 bikov, 11 juncev, 42 telic in 41 konjev. Cene goveji živini so ostale od zadnjega sejma na isti višini irs so bile naslednje: Voli 3.50—4 Din, krave 1.50 do 3.25 Din, biki 3—3.75 Din, junci 2.50 do 3.50 Din, telice 3—4 Din za kilogram žive teže; konje so prodajali po kakovosti od 450—3500 Din, žrebeta pa od 950—1500 Din komad. V Avstrijo sta bila prodana dva vagona konjev. Pri-hodni konjski in goveji sejem sc bo vrši! 6. oktobra t. 1.
Svinjski sejem v Ptuju, ki se je vršil v sredo, dne 16. t. 111., je bil istotako prav dobro založen, posebno drobnarija ie bila v izobilju. Prignali so 187 velikih svinj in 214 prascev, skupaj 401 ščeti-uar. Kupčija pa je bila tokrat slaba in so prodali le 83 komadov. Cene svinjam se od zadnjega sejma niso spremenile ter so bile naslednje: prolenki 5.75—6 Din, mastne svinje 6.50—7 Din, plemenske svinje 5.25—5.75 Din za kilogram žive teže; mrtve teže 8.50—9 Din. Prasce stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti od 80—150 Din komad.
PMeeki
HUMOR IN POLITIKA.
Kakor znano, je pisal dr. Milan Srs-kič pismo svojim »prijateljem«. Pošta pa je vrnila g. dr. Milanu Srskiču njegovo »pismo prijateljem« z označbo »neznani«.
15.000
udeležencev je bilo baje na slovenskem taboru preteklo nedeljo v Novem mestu. Pravijo, da je bil med števci udeleženci tudi mariborski »specialist«, ki je ob priliki mariborskega tabora naštel — 10.000 udeležencev. Drugi števci so se baje vštel:, kor so sešteli komaj 2500 do 3000 udeležencev.
11
Cesarji v intimnih razgovorih.
Mnogi sodobniki so smatrali Napoleona III. kot največjega demagoga tedanje dobe. Z republikanskim programom in gesli o državljanskih svobodščinah se je vzpel na oblast •— po revoluciji 1848. čim se je Louis Napoleon polastil oblasti, se je takoj proglasil za cesarja in je uvedel poseben režim, ki se ni samo omejeval na francosko notranjo politiko. Napoleon je v kratkem ga nekaj časa postal diktator vse evropske kontinentalne politike.
Sladostrastnih na prestolu.
Napoleon III. pa ni 'bil samo demagog. Poleg demagogije ga je označevala še druga poteza: ženkarstvo.
Drugo francosko cesarstvo je bilo dejansko vladavina žena okoli Napoleona III.
Do jeseni njegovega življenja tik pred francosko nemško vojno, ki je prinesla Napoleonu III. strahovit poraz, je vršila dejansko oblast kurtizana tipa Zolajine
»Nune«.
To slabost Napoleona III. je virtuozno in sijajno izkoristila stara španska grofica iz Montija. Še ko je b;l pretendent na francoski prestol, si je Louis Napoleon prizadeval, da osvoji njeno hčerko, grofico Evgenijo. Toda Evgenija se je pod veščim nadzorstvom sVoje matere izkazala kot nezavzetna trdnjava.
Ko pa je Napoleon postal cesar, sta se naenkrat obe grofici Montijo znašli v Parizu. Na rafiniran način je stara grofica Montio, spretna, pretkana in ambiciozna Španka umela dražiti in paliti vročo strastvenost Napoleona 111.
Neki dostojanstvenik drugega francoskega cesarstva trdi v svojih spominih, da je Napoleon popolnoma kapituliral, ko je ob priliki nekega svojega poseta v palači grofov Montio »zasačil« Evgenijo v popolnem negližeju, nago v kopalnici, 'la
V vsako
Razvaline Maya v Yucalamt
 ______________________________________________ Knutlu	zatem	je Napoleon opustil vse
»slučaj« je spretno improvizirala zvita in svoje politične račune, da sc poroči z
pretkana stara grofica, ki je na vsak na čin hotela, da se francoski cesar zaplete v mreže njene dražestne hčerke Evgenije.
neko tujo princeso. 29. januarja 1853 je mlada grofica Montip postala francoska cesarica Evgenija.
Evgenija je bila tedaj neobičajna lepo-
tica. Velike, modre oči so gledale skladnega lica najnežnejše polti. Nežna-harmonična in klasična je bila njena rast-Iz vsega njenega bitja je žarel neodoljiv mogel fiksirati niti edett (Dalje sledi.)
čar, ki slikar.
ga m
'izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru