107. številka.

e za četrtek £>• septembra
(t Trstu, t četrtek zjutraj dne 5 septembra 1895.)
F
Vi
kiMđl
mi
Tečaj XX.
nBDIMOST**
uhaja po trikrat na teden t iearih i|. lan jih ob torkih, Aatrthlh
m sobotah. Zjutranje iidatij« n-haja ob ft. uri ijutra|, Tećt-rno p* oh 7. ari »ečer. — Obojno iodanje »tan* : » J*l«i ni*»ec . t.	17.vhii AvutriJ* f. 1.40
m tri moiec . . . 2.00 , , . 4,— ■a pol l«ta . . . 5,— . , , ».-■a VM lau ... 10— . . . No urtikt krti prileten« ooroćnin« te
oo jonlj« otir. Poaaraično Aterilke mu dobirajo » prt-dajalnicah tobaka v J rut u po a nTČ.. iivea IriU po 9 nrj. Sobotno »eferno iidonj« v Iratu « ni., jim Trita S a«.
EDINOST
Glasilo ■lrvenaketfa političnega druitva za Primo
Oglaai se račune po tarifu t petitu; ie naslove t debelimi Mrkimi no plafujs prostor, kolikor ob*«>^a navadnih »rstir.
i'o»lana. OHmrtnice in j «th • :ihvale. dn-uiaoi oglasi itd.*« T-ifutiajo po pogodb;
V*i dopisi naj »o poailiajo iredui'tru : ulica Caserraa it. 13. V.aho pt«iuo mor i hiti franknvano, ker nefrankovana aj i" «pr«|)ink|4. Rokopni ni' iv vračajo.
Naročnino. reklamacije in oglase sprejema nprurniitrn ulica Slolino pic-colo hit. 3, U. nadat. Odprte reklamacijo ■o proste poštnine,
„V r>tii*o.ti J« m«?'.
Cutitii našim gg. naročnikom.
0ae gg. naročnike, ki »e niso poslali naročnine za tretje četrtletje, opozarjano, da to store pred koncem tega meseca, ker bo-deao sicer primorani jim list vstaviti. Naročnino na nas list plačevati je namreč naprej ter stoji U pogoj na čeln lista.
Upravnifttvo,
Izgredi in kozmopolitizem.
Socijalistično politično društvo „Bodočnost" v Ljubljani je priredilo minole nedelje javen »hod. Iz poročila o tem shodu — kakor je je priobčil ,SIov. Narod* — posnemamo dvojno: da se je shod v r d i I v nemškem jezik'u ter da je prišlo do tace ga spopada med s o c i j a 1 n i m i demokrati intakozvanimikrsčanskimi delavci, da je morala posredovati policija ter je med par drugimi razgrajači zaprla tudi nekega odvetniškega koncipijenta iz takozvane klerikalne stranke. Iz že omenjenega poročila je posneti nadalje, da so se socijalni deinokratje na tem shodu veli povsem dostojno in miroljubno, doeim so bili na krščanski strani jako razburjeni in ho od te strani neprestano odletali .prosta-ški cinični vskliki".
Salvo errore et omissione — v veri torej, da poročilo .Slovenskega Naroda" odgovarja resnici, moramo brez oviukov izreči svoje obžalovanje na postopanju .krščanskih delavcev"1 na omenjenem shodu socijalnih demokratov, kakor smo odkrito in brezobzirno obsojali dogodke v Sturemtrgu. Obsojamo take dogodke, ker ne moremo verjeti, da bi bili žaljenje in kričanj« ter iz istega porajajoči se izgredi — dokazi in argumenti ; ker ne moremo verjeti, da bi bili za sodnike v političnih prepirih poklicani — redarji. Ako bodo morali pri vsakem naSem zborovanju redarji prestopati iz pasivnosti v aktivnost, ako res ne bode več mogoče povedati svojega menenja z lica v lice, ne da bi se pri tem pošteno kregali, potem bodemo že morali priznati žalostjo v svojem rodo- in domoljubnem srcu, da so se naši domači odnošaji srečno razvili že do one točke — kjer pričenja anarhija in določajo jedino le glasna grla In krepke peati.
Zato obžalujemo iskreno omenjeni dogodek pri občnem zboru socijalistiškega društva .Bodočnost". Taki dogodki niso v nikako čast ni neposrednjim provzročiteljem istih, ni narodu, ni domovini. Kajti ne pozabite gospoda, da svet, in zlasti nam neprijazni svet, po takih dogodkih le prerad sodi — da-si je to krivično — kulturno stopinjo vsega n a r o d a, in iz te sodbe si napravlja in tudi drugim usiljuje svoje
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. 186
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spinal A. Š e n o o.
(Dalje.)
XXII.
.Botra, draga botra!" pričela je Fre-yovka, došedša v ŠafraniČino prodajalnico. .Ali veste, kaj je s Krnpičevo Doro?"
.Nekaj sem tako čula, ali ne vem pravo, draga kuma !• odgovorila je neveselo Ša-frauička. „Pamet mi ni več za nič, odkar so mi ti španijolski potepuhi raznesli »eno in ukradli žganje".
.Uboga moja sosedu! Da, da! Bič božji prišel je na nas jadne. Ali da Vam povem za Doro. Na Tri kralje imela se je res poročiti z mladim gospodom, a včeraj so jo našli v prodajaluici mrtvo — mrtvo. Po licu
zaključke, o katerih ne bi hoteli reči, da so nain v prilog.
A če že moramo brezpogojno, brez o-vinkov in najstrožje obsojati izgrede sploh, koliko ostreja mora biti naša sodba, ako ne izgredov udeležujejo ali jih celo izzivljajo omikani, akademično izobraženi ljudje — možje torej, o katerih smemo soditi, da so poklicani, da stopijo danes ali jutri narodu na čelu — kot voditelji, učitelji in blaži-telji narodnega mišljenja inčut-stvovanja! Ako je torej res — in res mora biti, ker je prinesel „Narod* to vest v povsem konkretni in pozitivni obliki —, da je povodom večkrat omenjenega shoda policija zaprla tudi jednega akademično izobraženega moža, odvetniškega kandidata in doktorja prava — potem moramo to dejstvo obžalovati še veliko bolj nego ves drugi izgred.
Te sodbe nismo napisali niti iz naklonjenosti do jedne, niti iz nasprotja do druge stranke, ampak moramo obsojati take dogodke, naj se že primerjajo na tej ali oni strani: v imenu časti in ugleda naroda in domovine. Naj le bodo v božjem imenu med nami razlike v politiškem mišljenju, delimo se, ako že ne gre drugače, tudi v stranke, ali v jednem moramo biti jedini — v prizadevanju, da po moči bližamo rod svoj do stopinje kulturnega naroda, in pav skrbi za čast in ugled istega, koji čednosti sti in in orati biti naša ukupna last, kojo je čuvati kakor zenico v očesu I A komu naj bode v prvi vrsti na srcu ta skrb, nego ljudem, ki so se kaj učili in ki so po svoji izobražbi in kulturi veliko bolj vsposobljeni v to, da krote v sebi človeško strast in vročo kri ter du z lepim vzgledom samozatajevanja nplivajo tudi na druge, ki se niso toliko učili kakor oni, in so po takem pristneji in srboriteji sinovi narave !
Toliko o izgredu v Ljubljani od ininole nedelje — salvo errore et omissione !
To zborovanje pa je bilo zanimivo za nas tudi z ozirom na polemiko, ki se je vnela te d.ii med ljubljanskima dnevnikoma
0	kozmopolitizmu, oziroma ob vprašanju, kdo stoji bližje brezdomovinstvu in breznarodnjaštvu: ali socijalna demokracija ali krščanski socija-
1	i z e m ?
V svoji številki z dne 28. m. m. priobčil je bil .Slovenec" pomemben članek pod naslovom : „Narodnost in kozmopolitizem*. v katerem pripoznava sicer relativno opravičenost kozmopolitizma, ali koncem svojih izvajanj prihaja vendar do povsem pametnega zaključka da Slovenci zasedaj ne sme in o biti kozinopolitje, to je brezdotnovinci in nenarodnjaki, ker bi bilo to naša smrt v valovju germanizma in irre-
je bila vsa črna, pravijo ljudje, da je od črne kuge poginola*.
.Pomozi nam sveti Blaž! Moram takoj štacutio prekaditi borovicoj in ne sme se vode piti, kadar je kuga, da, vode nikakor!"
.Pač pa vino in žganje, draga botra. Da, od Crne kuge poginolo je dekle. Zato ne bode doma ležala na odru, ampak v kapelici sv. Ivana pod Mesniškiini vratini, pa jo jutri po noči ponesč na groblje*.
.To je žalostno".
.In jako žalostno. Ali vidite, to Vam ' je prst božji! Oholost, gizdavost je obsedla j dekle, pa ni, na čem je vse končalo. Dve, tl i lopate, ji je sedaj vse gospodstvo. Sedaj | veste in zdaj z Bogom, draga kuma, moram domov, da mi se mleko ne zagrize".
.Bog se usmili vsakemu grešniku. Z Bogom, botra Freyovka !*
Po mestu bilo je hrupa in graje. Vsled Dorine nagle smrti razburilo se je vse me-
dente ! V zmislu tega spoznanja podaja .Slovenec* Slovencem hvalevreden opomin, da jevstrajativboju za sveto pravično stvar, .kajti toliko srno vendar vredni kakor divji Armenci v azijatski Tnrčiji*.
Hočeš nočeš uhitale so nam pri čitanju tega članka misli za par let nazaj, ko seje jela iz Gorice razširjati nova vera o pogubnosti „absolutne narodnosti" in .poganskem značaju" narodne ideje. In potem nain je stopilo živo pred oči, kako je ta nova vera zmagonosno prekoračila mejo med Primorsko in Kranjsko in je slednjič postala v tej poslednji pokrajini — ako smemo tako reči — vladni aksijom, vodilno načelo javnega menenja. Vzlic zmagonosnemu sil jenju mi vendar nismo mogli in nismo hoteli pristopiti k .novi veri*. Ni materijalna škoda, ki smo jo trpeli zbok svoje zvestobe do lastnega prepričanja, ni nas oplašila. Čakali smo mirno, ker smo vedeli, da ti nauki dovedejo sami sebe ad absurdum v bližnji bodočnosti. Ta trenotek se nam morda bliža. Po omenjenem članku .Slovenca* vsaj sodimo, da je oni kozmopolitizem, ki so ga širili od Gorice sem, pravo za pravo podoben k a-korjajcejajcu naukom socijalne demokracije; da torej goriška gospoda niso delali za-se in za versko stvar, ampak za one, ki ne hote poznati domovine in naroda, a tudi ne — Boga! Ne da bi se prav zavedala tega, zašla je „Slovenčeva" stranka po krivdi goriških gospodov in še koga drugega v soseščino se svojim najhujšem nasprotnikom Verujemo, da jej je jelo postajati tesno pri srcu v taki soseščini in razumemo tudi in je ne grajamo radi tega, da se sedaj demonstrativno odmiče od takega soseda. Ne, mi nočemo ničesar očitati konservativni gospodi na Kranjskem, ampak zadovoljni smo, da — četudi ne kar naravnost — pa vsaj nekamo prikrito pripoznavajo svojo — zmoto. Zadovoljno beležimo torej opomin .Sloven-čev", da Slovenci ne smemo biti k o z-iii o p o 1 i t j e ! Ako bodo gospoda dosledni v s v o j i h d e j a n j i h v zmislu tega o p o m i 11 a, verujejo naj nam da hode kmalu konec nesporazumljenjein med nami in njimi!
Na omenjeui .Slovencev" članek je reagiral tudi „Slov. Narod" — to treba pripo-znati — v primernem in miroljubnem tonu. Ta poslednji list sicer ne more prav verjeti, da bi to spoznanje „Slovenčevo" izviralo iz ljubezni do naroda, marveč meni, da izvira le iz strahu pred socijalno demokracijo, ali vendar ga veseli pripoznanje „Slovenčevo", da treba varovati svojo narodnost! Nas po obmejnih pokrajinah mora pa le veseliti, kadar koli se srečajo v misli naši razdvojeni bratje na Kranjskem.
Vendar pa si ne moremo kaj, da ne bi tu napisali par besedi na adreso .Slovenskega Naroda", ker se nam zdi — mi vsaj
ščaustvo. Preprostejše ljudstvo je zares verovalo, da je kuga ugonobila zlatarjevo je-dinico, ali pametneji ljudje so slutili, da to ni kuga, ampak da je bila grešna roka nekoga, kar je potrdil i lekarnar Globicer. Ali še bolj razburjeni bili so meščani plemenitega mesta iz drugega vzroka.
Besni na Zagrebčane sestali so se hrvatski stanovi v svojem saboru, in tu so na predlog Ungnada bana sklenili proti Zagrebu to-le: .Ker meščani Zagrebškega Griča hočejo starimi svojimi povelji uničiti svobodo kraljevine Slavonije, ker so hinavskim načinom podigli trtžbo pred jasnim nadvojvodo Ernestom proti gospodu banu in podbanu, ker so prečili velemožnega gospodu Stepana Gregorijanca, da vrši svojo podbansko oblast, žalili gospodo stanove in redove, ter se javno upirali banu, zato naj se oni v mejah svojega mesta svobodno sami vladajo, pa da ! so izključeni iz sodeležuosti teh kraljevin
se ne moremo odtegniti temu utiša —. da z vso silo tišči v isto zmoto, v kojo so za-breli „Slovenčevci": v soseščino se socijalno demokracijo.
Obsojali smo gori one, ki so priredili izgred proti socijalnim demokratom, ase ostreje moramo obsoditi dejstvo, da n a in t i p o s 1 e d n j i pošiljajo v Ljubljano nemških govornikov i n — govornic. Tega niso še storili krščanski socijalisti! Nemški krščanski socijalisti so, če že hočete, naši sovražniki gori med seboj, dočlin je socijalna demokracija ekspanzivna in poseza v naše dežele se svojo idejo — kozmopolitizma. Ako torej obsojamo tega poslednjega, obsojati moramo brezpogojno tudi n e m š k e g o-vore na slovenskih tleh. Človek se vsemu privadi; kolikor pogosteje priprost slovenski delavec posluša take govore, v isti meri se mu hladi navdušenje za svoj jezik, kmalu postane indiferenten — kozmopolit. Socijalne demokracije pa se moramo braniti z vsemi štirimi že zato, ker vemo, da je pod vodstvom — židovskih milijonarjev a I a b e r o I i n s k i S i n g e r I Kolikor pa nam je že škodoval in nam še lahko škoduje mednarodni kapitalizem, toliko nam ne bodo mogli nikdar škodovati krščanski socijalisti — tudi ne pri najboljši, oziroma najslabši volji. Boj kozmopolitizmu, ta je prava! Ali dosledno in povsodi!
Politiške vesti.
V Trstu, r110 4. acptetnbrft 1805.
Volitve na GoriftUem. .Primorec* piše, da voliluo gibanje na Goriškem postaja vedno veče in že se vidijo roke, ki vodijo naklepe. Se slovenskim deželnim glavarjem menda ne bo nič, zato pa bi hoteli na slovenski strani uriti nekaj takozvanih „zmernih" in „spravljenih" poslancev. Ako bi bili Kraševci tako nespametni da bi šli na limanice tem ugi-tatorjein, tedaj z Bogom tista lepa e d i-n o s t slovenskih poslancev, o kateri že dolgo sanjamo. 111 s e 11 a m kaže kot edina pomoč za srečnejše čase Slovence v n a G t) r i š k e m. Takim agitatorjem naj pokaže ljudstvo vrata!
Tudi danes nočemo še govoriti o kan-ditatoma društva „Sloge* za Kras, opozarjamo pa kraške rodoljube, da dobe svojega zastopnika v deželnem odboru, ako bodo slušali nasvete poklicanega političnega društva; ako ne — pa ne!! Društvo „Sloga" hoče pokazati svojo posebno naklonjenost do Kraševcev ravno s tem, da je določilo kandidata za Kras v zmislu svoje želje, da dobe Kraševci svojega za s topnik a v dež el-n e m o d b o r u. To pa morajo spre v i tleti
in od tega vladanja ostale gospode, in da jim ni svobodno trgovati in / blagom hoditi po kraljevini, a sabor in bansko sodišče da se po volji in želji gospoda bana obdržuje v naprej v drugem, primernejšem mestu",
„Naj sedaj lajajo kukavice!" nasmejal se je Gregorijanec ljuto : .naj pojedo kašo, ki so si jo skuhali".
.Ali tako, gospoda ?" rekel je sodeč Jakopovič, .Naj bode! Kocka je padla, klin s klinom. Bojite se naših ostrih zOb, z nami ni šaliti se; tega bode še več*.
In sklical je sodeč skupščino. Silno meščanov je vrvelo v mestni hiši. .Teza je kipela v srcih meščanov ; gospoda hoteli bi ugonobiti Zagreb. V zbornico vstopil je .Jakopovič', bled iu mrk, v roki mu pergamena.
.Sam hočem pred kralja, bratje, da mu povem, kaj se počenja z nami, in v vašem imenu izročim mu to-le pismo!"
(Dalje piili.)
Kraševci sami, da možje & ]a F a b i a 11 i ini vsej svoji poštenosti ne sodijo v deželni odbor, ker jim nedostaje potrebnih sposobnosti!! Le sebi si bodo morali torej pripisati Kraševci, ako ne dobe svojega zastopnika v deželnem odbru; tega pa menda ne treba praviti, kolike važnosti je to, ako je poslanec tega ali unega volilnega okraja zajedno v deželnem odboru. Koliko referatov in stvari gre potem skozi njega roko, koliko je odvisno ravno od istega ob raznih slučajih, koliko koristi lahko svojim volilcem!!!
Kraševci naj dobro premislijo vse to in potem jim res ne bode teško izbirati. In ali ne bi bila britka ironija, ako bi ravno Kraševci, koje smo vsikdar smatrali najzaved-nejšimi na Goriškem, rušili slovensko vzajemnost, ako bi ravno oni, ki so toli bistrega duha, seli na zvito nastavljene 1 i-m a n i c e ! Ne, niti misiliti ne moremo na to !
Tudi do v e 1 e p|o h <t s t u i k o v se obraća vodstvo Slovencev v Uorici, da naj bodo previdni, ker tudi njih bi li oteli razcepiti naši nasprotniki in naši ki-m o v c i, da bi iz srede veleposestnikov pripomogli v deželni zbor — trem k i ni o v-c e m. Lahi bi radi zadolžili deželo za miljone — a plačevati bi morali razmetno največ ravno slovenski veleposestniki. Tako nespametni vendar ne bodo ti poslednji, da bi sami sebi kopali jamo. Previdno torej in vsakdo naj v r 5 i svojo d o I ž-u o s t brez strahu — kakor velevata r a-zuinna in opravičena sebičnost in narodni ponos!
Cesar lia Češkem. Včeraj je bil drugi dan velikih vaj. Nasprotnika sta se spoprijela dvakrat, toda ni prišlo do odločitve. Vojaki so se odlikovali po vztrajnosti in rez-kosti in je bil cesar jako zadovoljen. Vreme je krasno. Tudi veliko Ijndij je prišlo opazovat vaje.
V Przeinislti so otvorili včeraj na slovesen način gimnazijsko poslopje in novi maloruski gimnazij. Slavnosti se je udeležil tudi namestnik Badeui.
Skupni pastirski list ogrskih Škofov poživlja vernike, naj spoštujejo tudi civilne zakone. Cerkev pa se hoče držati svojega nauka in razumevanja vere. Duhovnikom bode torej i v bodoče voditi za lastne svrhe matice o rojstvih, smrtih in porokah. Duplikate pa je (od 1. januvarja naprej) pošiljati civilnim oblastim. Konzistoriji, sodeči o pravdah med zakonskimi, ne smejo pod uobenim pogojem izročati svojih spisov civilnemu sodišču, in cerkev bode le ona i .»združenja zakona pripoznavala veljavnimi, ko se je cerkev izrekla za razdruženje na podlagi kanoniških vzrokov za ločitev. Oklici se morajo vršiti kakor doslej in je duhovnikom dolžnost paziti na to, da se je cerkvena poroka vršila po sklepih tridentinskega koncila. Pri mešanih zakonih bodeta morala ženin in nevesta naznaniti duhovniku, kako sta se dogovorila glede verske vzgoje otrok, in ako ta dugovor odgovarja cerkvenim zakonom, potem duhovnik lahko izvrši poroko. Ako ne odgovarja, ampak nastopa pasivna asistenca: duhovnik je le navzoč pri sklepu po: oke in mu je vzeti isto na znanje. Med kristijani in ne-kristijani sklenjeni zakoni ne dobe cerkvenega blagoslova.
Pastirski list povdarja, da nobena moč ne more razveljevati verske resnice katoliške cerkve. Verniki naj le ugode posvetnim postavam, ali odgovarjati morajo tudi cerkvenim predpisom. Katoliškim sodnikom bode dovoljeno posredovati pri pravdah radi ločitve, ker se pri tem morejo opirati le na posvetne zakone.
Različne vesti.
Ponesrečen vitji vojvoda. Dne 3. t. m.
ponesrečil je višji vojvoda Ladislav v Kis-Tenftju pri lovu na divje mačke. Kanil se jo na desni nogi. liana je sicer skeleča, toda nevarna ni. Nj. Vel. cesar je zahteval, da se inu brzojavno obširneje sporoči -o stanju višjega vojvode.
Imenovanja. Nj. Vel. cesar je imenoval kanonika-kurata kolegijalnoga kapilla v Piranu, Josipa Fon do, višjim duhovnikom« župnikom kolegijatne cerkve v Piranu; učitelja veronauka na učiteljišču v Kopru, H o n a t i j a in župnika v Bujali, G o dino pa čatnima kanonikoma konkatedralnega kapilla v Kopru. — Vodja naučnega minister-
stva imenoval je 3uplenta na državni realki v Roveretu, L a h a r n e r j a, pravim učiteljem na državnem gimnaziju v Kopru.
Poteitenj*. Učiteljsko društvo za koparski okraj je izvolilo svojim častnim članom deželnega šolskega nadzornika Antona K l o d i č a vit. S a b I a d o s k e g a povodom 35!etnice njegovega nadzorništva za zasluge, ki si je stekel za razvitek šolstva v tej dobi. Oastitamo i mi od srca !
Občinske ljudske iole triaike. Mestni magistrat obelodanil je obširno statistiko o občinskih ljudskih šolah v šolskem letu 1894 96. Iz te statistike posnemamo: Na 12 obstoječih ljudskih in meščanskih šolah v mestu poučevalo je 83 pravih učiteljev in 93 pravi!; učiteljic, 10 pravih in 10 pomožnih kate-hetov, 4 strokovni učitelji, 12 začasnih asistentov, 11 pravih in 9 začasnih asistentinj in 12 izrednih asistentinj. Od tega osobja bilo je vsposohljenih za meščanske šole 17 učiteljev, 13 učitelji<• in 5 asistentinj. Koncem šolskega leta bilo je na teh šolah vkttpno 9860 otrok (5059 dečkov in 4801 deklic). — Na obstoječih 10 občinskih šolah v okolici poučevalo je 21 pravih učiteljev, 2 zač. nižja učitelja, 2 asistenta, 17 pravih učiteljic, 2 začasni in pomožni nižji učiteljici in 13 učiteljev veronauka. Vkupno število otrok bilo je koncem šolskega leta 1894 95 3052 (1546 dečkov in 1506 deklic). Koncem šolskega leta 1881J82 bilo je na teh šolali 2247 otrok.
Frankofobi v Trstu. Predsinočnem so tržaški Nemci pri Lovcu stavili 251etnico klanja pri Sedanu. Tej pristni germanski slavnosti predsedoval je tukajšnji nemški podkonznl. Slavnost je pričela z napitnico naNj. Vel. našega cesarja, kateri je sledila na-pitnica nemškemu cesarju. S to napitnico pre-šinol je prisotne pravi, temu slavlju potrebni „unverfiilschter deutscher Geist" in v tem duhu klanjali so se udeleženci boginji Ger-maniji. Da so orile tudi „urdeutsche Lieder", umevno je samo ob sebi; ta pangermanska, fratikofobna slavnost končala je še-le pozno po noči. Na tej slavnosti se ni spodtikal nihče; kaj pa bi se govorilo, ako bi tržaški Slovenci jedenkrat za kratek čas slavili n. pr. obletnico bitke pri Plevui ? I
Izlet na sv. Goro, oziroma v Solkan ,Del. podp. društva* in „Tržaškega Sokola" se ne bode vršil 8, ampak IS. t. m. Izlet se je odložil iz dveh razlogov: v prvi v r s t i n i b i I o moči dobiti posebnega vlaka za 8. dan t. m., v d r u g i vrsti so patudi goriški prvaki želeli, da se stvar odloži — radi volilnega gibanje, da ne bi kdo mislil, da smo gojili kake agitatoriške ali provokatoriške namene.
Z ogirom na hujskanja, ki so jih pričeli že sedaj naši nasprotniki proti temu izletu, piše .Primorec*:
• S takimi nesramneži imamo opraviti .Slovenci*. Edino slovenski novci jim diše, drugo pa vse zaničujejo, kar je slovensko 1 Slovenci naj prihajajo v Gorico s svojimi vozovi in polnimi mošnjami, naj tu polnijo vozove in praznijo mošnje, a Bog ne daj, da bi se kdaj malo glasneje pozdravili na ulici s svojim pozdravom : .živio !u — takoj je to izzivanje laške narodnosti. Slovenci smemo v največih trumah polniti laške pro-dajalnice iu pisarnice, brez nas bi za lakotjo pomrli vsi „Corrierovi* laški naročniki, a da bi Slovenci svobodno prirejali svoje slavnosti, tega ne! — Omenjena slavnost se bo vršila v Solkanu; kdo nam more to prepovedati? Gostje iz Trsta bodo imeli svoj vlak; kod naj gredd v Solkan, ako ne skozi mesto?! — Kdorkoli se čuti radi tega prehoda razžaljen, ta je podel hujskač, pa naj bo ta že Peter ali Pavel. Venuti ima tudi svojo pro-dajalnico v Solkanu, a tega Slovenci še niso razkričali za bujskarijo! Naj le tirajo Venutiji dalje tako politiko, bodo že videli, kdo bi največ trpel vsled narodne mržnje med Slovenci in Italijani,
Ako moramo iti a kolodvora skozi mesto, katerega pametnega Laha naj to vznemirja? Le hujskači, katere bi trebalo deti poil ključ, le zagrizeni irredentovci, te zakleti so v raž iti ki Slovanov in Avstrije ne marajo videti ničesar, kar ne nosi znakov prekolužne tro bojnice bianco-rosso-verde! In taka irreden-tovska sodrga naj bi imela upliv na naše društvene zabave na slovenski zemlji ? Ne, nismo v Italiji, marveč — hvala Bogu — 3e vedno poti mogočnim žezlom avstrijskih
carjev! To si zapomnite Cifutska in ostala irredentovska gospoda !*
Razstavni vlak v Prago. Ker so n i
mn^ili krajih na Slovenskem dne 8. t. m. veliki shodi, dne 9. t. m. pa je v Ljubljani češpljevi sejem, sklenil je odbor za prinedbo potovanja Slovencev na narodopisno razstavo v Prago, da se vlak odpelje nepreklicno dne 9. t. m. popoludne ob 5.45 — Rojaki! Vabimo Vas vnovič, da se tega lepega in poučnega potovanja udeležite v prav obilnem številu in zagotovljaino Vas, da obisk nn-rodoplsne razstave v Prag' ostane vsakemu udeležencev ves čas življenja v prijetnem spominu-
Kaznilnics v Ljubljani. Iz Ljubljane pišejo, da je ministerstvo za pravosodje odredilo, da se definitivno opusti kaznilnica na Ljubljanskem gradu.
Morski pes. Zver, o kateri nam je sporočiti danes, razlikuje se od drugih morskih pso., (ki se baš o teh pasjih dneh prikažejo tn pa tam) v tem, da so tega morskega psa zares ujeli. Dobili so ga ribiči dne 1. t. m. pri Kraljevici. Nestvor je bil 4.65 m. dolg in 1200 kg. težak. Poslali so ga na Reko, kjer so ga razparali. V želodcu našli so mu med živalskimi ostanki jeden par —čevljev. Morda je imel morski pes ta obuvala shranjena v želodcu za slučajno potrebo na dolgem potu, ka-li ?
Kralju Italijanskemu seje včeraj zgrudil konj, ko je kraij ogledaval vojaštvo povodom velikih vojaških vaj pri Aquili. Kralj se je takoj osvobodil izpod konja ter zajahal istega konja tako hitro, d.i mnogi niso niti zapazili te nezgode.
Otrok poilg^lec. Iz Ljubljane pišejo: 51etni Valentin Strgar, kajžerjev sin v Kup-leniku na Gorenjskem igral se je dne 28. m. m. z žeplenicami v koči svojega očeta in zanetil je ogenj. Koča, cenjena na 1000 gl, pričela je goreti ob '/. na 10 uri dop in v kratkem je bila vpepeljena Pri gašenju se je na lovi roki hudo opekel 70letui Andrej Krajne iz Tolmina, kateri je bil varoval otroka in je prepozno zapazil ogenj. Na pogorišče so prihiteli tudi gasilci z Bleda, toda ni jim bilo mogoče rešiti koče. Pogorelo poslopje bilo je zavarovano za 500 gld.
Odvetnik Tskses. Te dni smo sporočili, da so v Budimpešti zaprli odvetnika dr. Zol-tana Takacsa, kateri je bil dobil 20 000 gld. kot delež svote, za katero sta brata Iterecs osleparila neko ogersko banko. Takacsjebil pred policijskim komisarjem popolnoma priznal svojo krivnjo in policija ga je na to izročila sodišču. Pred preiskovalnim sodnikom pa je Takacs spremenil popolnoma svojo taktiko. Predvčerajšnjem izjavil je namreč pri zasliševanju, da je popolnoma nekriv, da je doznal o dotičnem poneverjenju še-le po časopisih, da ni dobil od poneverjene svote niti novčiča in da je na policiji obstal svojo krivnjo le zaradi tega, da se reši iz .krempljev4* policije, ki ga smatra za buntovnika in pa da reši svojo mater, ker so mu povedali, da so mu zaprli tudi mater. Kljubu tajenju pa je pridržal preiskovalni sodnik Takacsa v zaporu, kar je vrlega odvetnika baje strašno iznenadilo.
Sodnljsko. Gostilničar in mesar Fran Mezinc iz Klanca, 55leten mož, bil je občini Gorjanska 42 nč. užitnine na dolgu. Ker pa Mezinc tega dolga uikakor ni hotel z lepa poravnati, zaplenila mu je občina par komadov pohištva in dne 24. maja t. 1. prišli so občinski organi v Mezinčevo stanovanje, da odnesejo zaplenjeno pohištvo. Mezinc se je o tej priliki uprl omenjenim organom in se jim nevarno pretil. Predvčerajšnjem dobil je pred tukajšujim sodiščem 10 mesecev težke ječe. Drago plačana trma !
Policijsko. 15letuo Matildo Klesišar iz Trsta so zaprli, ker se je tako mlada že udala nesramnemu življenju. — 19!etnega mornarja Matijo Točila iz Trsta so odvedli v zapor, ker je osleparil iznajmljevalko voz Marijo Fonda za 3 for. — Natakar Viktor Treme! z Dunaja, službujoči pri pivarni .Borsa vecchia", moral je v zapor, ker je poneveril 3 f. 48 nč. — 30letnega dninarja
Dominika Muscitellija iz Trsta so deli pod
ključ, ker je ukrader nekoliko kumar.
Koledar Danes (5.): Lavrencij Just , škof; Viktorin, škof. — Jutri (6.): Hermo-gen, muč. — Polna luna. — Solnce izide ob 5. uri 30 min., zatoni ob 6. uri 29 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 25.5 stop., ob 2 pop. 34 stop. C.
Najnovejšo vesti.
Budejevice 4. Cesar se je pripeljal dane*
ob 7. uri v Kaptice ter je odšel takoj na mesto vaj.
Budimpsits 4. Višji vojvoda Ladislav je
dospel sem ter je takoj odšel v bolnico ru-dečega križa, spremljan po višjem vojvodu Josipu in višjo vojvodinjo Klotildo.
Brsslsvs 3. .Breslauer Zeitung* javlja,
da je katoliški župnik Dodda iz Friedheima umrl ob znakih zastrnpljenja. Vino je bilo otrovano, vino v kelltu je zaplenilo državno pravdništvo
Bsligrad 3. Današnje zahvalnice povodom rešitve kralja so se vdeležili zbor diplomatov, ministri, državni dostojanstveniki, med temi tudi Ristič. Uradni list pravi, ds je kralj dobil čestitk od vseli evropskih vladarjev.
'i'r|(ovlmhfi briojMvke.
3?.4t:npeir&. Puntan /n spomlad 6.88—6.84
1'lmi-n /.i jesen	ti 3ti do 6 37. Ove« sa
iesen 5.95—5.97 H/, zn jesen 6 04 6.06 Koruza y.a juli-avgst —— m maj-juni 1896 4.'<1 — 4.68.
PA-moa nota ml 7« kil. r. 6 20 -rl'90 <»<1 79 kil. f 6-30 - 6.40., o.l hO kil. (. 6.85~6'4& od 70 kil. t 630-640, od K9 kil. for. 6.50 -6.60. lečm-n rt-70 -7	6---H «0 rl nova 5.40-5.30,
Pšenica: Mnogo ponudbe ali tudi jako živahno povpraienje. Prodaja 35000 met. it., redno dobro Vreme: lepo.
Praga. N.tr*iiii;r*iil sladkor *» avgust f. 19.76 nova letina 19 91. jako stalno
Proga. Centri Fuaal novi, postavljen* r Trat iri carino vred odpnftiljatev precej f, 96 60. Con cna»(5 2».— —Četvorni 80- - —V glavah f sodili) H0'25 .
H »vre. Kavi	.»(.u I *v<rnge september 92.^5
zii januvar 89.35. mlačno.
Hamburg Hanto« tromi av«r*if.» »,» september 74 25 december mare <2.— mirno.
DunsdakA borsa 4. aaptei		nbM
1S9B		
	včeraj	danea
Državni dolu v papirju . . .	. 101-55	101.55
p „ v srebru . . .	I2'J 65	101.45
Avstrijska renta v zlatu . .	. 101 45	122.A4
„ „ v kronah	. 101 3»	101.SO
Kreditne akeija ......	. 409*25	408.75
London 10 Lst.......	. 120.80	120.75
Hepoleoni........	9.58	«•58
	. 11.80	11.82
«00 italj. lir......	. 46.55	45 60
Zavest o lastni nekrivdi in tudi dolžnost m« vežeta, da nastopam kar javno. Uboga žena aem in marsikdo meni. da žena se ne more braniti ter ds jo je smoti zatirati tudi po nedolžnem.
Povod temu pns'anemu je dal gosp. Oskar Polley, o. k. višji obrtni nadzornik. Ta gospod meni namreč, da i>em vso pisnla jaz, kar je bilo rečeno o njem povodom dt-želnozborskih volitev.
Proti takemu domnevanju proteatujem svečano. In kur bo ta gospod vede proti meni jako neprimerno — da no rabim huj&ega izra-a — in ker nisem nikj*r vnrnn pred napadi, prosim slavno nrrdiiiŠ vo, da ae svojo čitHtno bi sodo potrdi, da 1.) jaz nikdar nisem pisnla o njegovi osebi, 2) ho nisem nikdar bavila ■ politiko 3) se nisem nikdar dotikala osebnosti.**)
On sem ku'laj napisala kako malenkost, bila mi je prod očmi le vzgoja ženstva; in kar sem pisala, pisnla som stvarno.
A ko meni g. viSji nadzornik, da sem ga Jm žalilii, <lela mi krivino in dolžnost mu je, da popravi, kar mi jo slo il hudega.
Ć« pa je kdo gosp. nadzornika nalagal, Imenujem dotičnika nesramnega lainika in obre* k o v al e a.
Moja vest jo čista; kar sem pisala kedaj, lahko zagovarjam pred 9vetom. Tega mi pa vendar no b >d» nikdo A tel v greli, »'in pt&ein O — vzgeji žen«k !
I'.og je podi lil čutili tudi meni; dasi ženska torej, čutim potrebo tudi j.n, da se slovenaka žena po v p no na v i A o stopinjo izobražbe. Ha li toga pač ne zaslutim, da bi me kdo šalil. Čutov, ki mi jih je »nm liog usedli r srce, ne izruje mi jih nikdo 1
Ne, gojpod viSji nadzornik; vem. da ste uplivni in imoviti, a jaz se preživljam od dela svojih rok, ali žaliti su vendar no dam, dokle- imam jaino Čelo in ncotuadeževuno vuHtl Saj se še črv svija, ako *to> jiiS nanjl In jax naj bi tnirn'i prenašala vsako krivico! Dolžnost Vam je bila, najprej prepričati se o stvari iti potem obrniti so do m-no it stvarna pojasnila; in jaz bi Vutn bila pojasnila marsikaj.
Ali ros menite, da ves Kras ne premor« enega mo).n, ki bi bil zmožen spisati en dopis?! Čemu a« torej srdite ravno na-ine?l To bi bilo slabo spričevalo kraškim rodoljubom, ako bi — po Vai> iu ine-nenju — uboga žena vodilu kraško politiko!
Ženo jeluhko uničiti, ako je nje inož ne more braniti, kor mu je zaprta vsaka pot — daal je nedolžen! Kako mislite gosp. nadzornik?t
l'r zii'ivuin4 da ste požrivovalen mož in da mnogo žrtvujeto za naše ustanove, vsa čast Vam na trm! To pa ni pruv da koga obdolžujete, predno ste so prepričali o njega krivdi. Zato sem prisiljena braniti se pred javnostjo.
V tiežani, dno S. septembra 1895.
Najodličnejlm »poštovanjem Marija Skrinjar.
,) Za č anko v tej rubriki ne odgovarja uredil &tvo.
•*) Potrjujemo Ke svojo moško besedo. Ured.
Srečke za zidanje cerkve ob jubileju cesarjevem po I gld.
Glavni dobitek:
žrebanje 2e v četrtek
ion
30.000 ^oldinagJey
WW W W	vreden
Srečke priporočajo: Marca Nigris, Eniico Sch ffmann, Gius. Zoldan.
Lastnik politično društvo,Edinosti*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik : Julij Mikotn. - Tiskarna Dolenc v Trstu.