GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO
Štev. 10
Oktober 1975
Letnik XIII.
Izpolnjevanje stahilizacijsklh nalog - uspešno
1.	UVOD:
Program ukrepov za aktiviranje notranjih rezerv TOZD in TGA kot celote v letu 1975 smo sprejeli z namenom, da racionalno ravnamo in vsestransko varčujemo na vseh področjih in ravneh, predvsem še v smeri zmanjševanja stroškov poslovanja.
To nas obvezuje sprejeti program ukrepov v TGA (sprejeli so ga vsi delavski sveti), obvezujeta nas zvezna in republiška resolucija (objavljeni v Ur. listu SFRJ, pt. 66/74 in Ur. listu SRS, št. 39/74).
V času od L — VI. 1975 smo v podjetju uspešno izpolnjevali stabilizacij ske naloge. To bi bHa splošna ocena, kako pa so konkretno. izpolnjene naloge, lahko vidimo iz poročil TOZD in DS SS.
vih soli je zmanjšana za 25 kg/t, zmanjšano je tudi število efektivnih delovnih ur po toni aluminija.
Višja proizvodnja je dosežena zaradi večjega tokovnega izkoristka in povečanega pogonskega fonda peči. Prihranek pri porabi fluorovih soli je zaradi koriščenja materialov izpod peči.
— v livarni je večja proizvodnja zaradi povečanja proizvodnje v elektrolizah, dosežena je večja proizvodnja livarskih zlitin z znižano potrošnjo legurnih dodatkov, ostružke iz lastne proizvodnje pa so sproti pretapljali.
Vsa povečanja so v skla?-. du z letnim planom in zastavljenimi stabilizacijskimi nalogami.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Zlaganje hlebčkov
2.	TOZD TOVARNA GLINI
CE:
—	zastavljena naloga v stabilizacijskem programu o izločanju oksalata je v celoti realizirana;
—	dosežena je višja koncentracija redkega luga in s tem prihranek pri porabi nizkotlačne pare;
Samoupravni sporazum v Mevoi razpravi
—	z boljšim- pranjem rdečega blata je prihranjenih 147 ton 100% NaOH ;
—	stabilizacijske naloge o predelavi vparilmh sistemov, odpravi raztrosa glinice in čiščenju rezervoarjev še izpolnjujejo;
—	črpanje vode iz nove halde ni izvedljivo, ker se še voda ni nabrala;
—	šivanje vreč za Kelly filtre in zamenjava hidratizi-ranega apna z žganim apnom kot stabilizacijski nalogi nista realizirani, ker nabavna služba ni uspela nabaviti platna oziroma žganega apna v prahu.
3.	TOZD TOVARNA ALUMINIJA:
Predvidene stabilizacijske
naloge so presežene:
—	v elektrolizi A je dosežena za 1,97% večja proizvodnja, potrošnja električne energije je zmanjšana za 180 kWh/t, potrošnja fluor, soli za 21,5 kg/t zmanjšano pa je tudi število efektivnih delovnih ur;
—	elektroliza B je dosegla 5,85% večjo proizvodnjo, potrošnja električne energije je zmanjšana za 1.024 kWh/t, potrošnja fluoro-
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O UGOTAVLJANJU CELOTNEGA DOHODKA, MATERIALNIH STROŠKOV IN DELITVI DOHODKA PONOVNO PRIPRAVLJEN ZA OBRAVNAVO V KOLEKTIVU.
Strokovna komisija za pripravo predloga za uskladitev samoupravnega sporazuma o ugotavljanju celotnega dohodka, materialnih stroškov in delitvi dohodka je pripravila nov osnutek citiranega samoupravnega sporazuma.
O tem osnutku je razpravljala komisija za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, se z njim strinjala, pa predlagala družbenopolitičnim organizacijam in strokovnemu kolegiju, da do 10. septembra 1975 poda morebitne pripombe.
Sindikalna organizacija TGA je s pismom z dne 2. oktobra 1975 obvestila komisijo za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, da k sporazumu nima pripomb.
Komisija za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov se je sestala 7. oktobra 1975, obravnavala osnutek sporazuma, ga sprejela in določila naslednji postopek za njegov sprejem:
1.	DS TOZD in DS SS obravnavajo osnutek sporazuma in do 18. oktobra 1975 podajo morebitne pripombe, spremembe in dopolnitve, ki morajo biti konkretne, tako da bo iz njih razvidno, katera določila sporazuma naj se spremenijo, dopolnijo ali pa odpravijo.
Do 21. oktobra 1975 je potrebno te pripombe posredovati tajništvu organov upravljanja, ki jih bo posredovalo komisiji.
2.	Komisija za obravnavanje delitve dohodka in osebnih dohodkov bo morebitne pripombe uskladila in jih vrnila DS TOZD in DS SS s predlogom, da tako usklajeni osnutek sporazuma dajo v 15-dnevno javno razpravo.
3.	DS TOZD in DS SS dajo osnutek sporazuma v 15-dnevno javno razpravo, zbero morebitne pripombe in jih ponovno posredujejo komisiji za obravnavo delitve dohodka in osebnih dohodkov. Tudi te pripombe bo komisija uskladila in ponovno predlagala delavskim svetom, ki jih sprejmejo in posredujejo predlog sporazuma zborom.
4.	Delavski sveti ugotovijo, da je sporazum sprejet in ga razglasijo.
DVE POMEMBNI ANALIZI
MILAN KRAJNIK PONOVNO IMENOVAN ZA GLAVNEGA DIREKTORJA
Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA TGA:
14.	redno zasedanje delavskega sveta TGA je bilo 23. septembra 1975.
—	Imenovanje glavnega direktorja
Potekla je štiriletna doba, za katero je bil imenovan Milan Krajnik, diplomirani' ekonomist, za glavnega direktorja TGA. Na predlog razpisne komisije je bil na seji ponovno imenovan za glavnega direktorja za nadaljnja štiri leta.
Takoj po izvolitvi je glavni direktor obrazložil članom delavskega sveta nadaljnjo politiko poslovanja in razvoja TGA.
—	Razdelitev dotacij
Po izvedenem postopku je delavski svet TGA dodelil dotacije. Sindikat TGA je dobil
431.000	din, godbena sekcija TGA 100.000 din, osnovna ■ šola Boris Kidrič Kidričevo
500.000	din, osnovna organizacija ZSMS TGA Kidričevo
20.000	din, klub štipendistov TGA 5.000 din, DPD Svoboda Kidričevo 50.000 din, radio klub — primopredajna sekcija Kidričevo 10.000 din, krajevni odbor zveze borcev NOV Kidričevo 15.000 din, zveza rezervnih vojaških starešin Kid-
ričevo 10.000 din, Socialistična zveza Kidričevo 10.000 din, društvo inženirjev in tehnikov Kidričevo 10.000 din, taborniški odred Kidričevo 10.000 din, nogometni klub Aluminij Kidričevo 10.000 din, društvo upokojencev Kidričevo (namensko za rekreacijo članov društva) 10.000 din, osnovna šola Žetale 250.000 din in osnovna šola Leskovec
25.000	din.
Drugim prosilcem za dotacije ni bilo ugodeno.
—	Investicije v teku
Delavski svet se je seznanil s pregledom nad uporabo finančnih sredstev za sedanje investicije. Vsi delavski sveti TOZD so razpravljali o teh pregledih, vsak na svojem območju, sprejeli ukrepe za izvedbo investicij v teku in po potrebi odobrili sredstva za prekoračitve.
—	Analiza o izpolnitvi stabilizacijskega programa TOZD in OZD
Sektor za organizacijo in načrtovanje je pripravil obširno anaìizo o izpolnitvi stabilizacijskega programa TOZD
(Nadaljevanje na 3. strani)
Posode
Iz tabel I in II je razvidno, kako smo poslovali v septembru 1975 in v času od I. — IX. 1975.
Indeks 1975/1974 prikazuje odnos dosežene proizvodnje nasproti enakemu obdobju lanskega leta.
I.	Dinamika proizvodnje — indeks fizičnega obsega
Doseženo
Obrat - mesec	Plan	kumui. ~ 1975/74
A. GLINICA 1. Izluženo:
— avgust	100	97	100	106
—- september	100	101	100	107
2. K a! cini rano:				
— avgust	100	85	98	97
— september	100	102	102	99
B. ALUMI,NU				
3. Elektroliza A:				
— avgust	100	98	101	130
, .ip- september	100	101	101	126
4. Elektroliza B:				
— avgust	100	101	105	111
— september	100	104	105	110
5. Elektroliza B-12P:				
SÄ- aveust	100	104	113	93
M— september	100	113	113	95
6. Elektroliza B-12 S:				
— avgust	100	94	108	114
— september	100	91	106	112
7. Livarna:				
— avgust	100	105	104	119
— september	100	94	103	117
8. Anodna masa:				
— avgust	100	100	104	116
— september	100	103	104	116
II. Prikaz porabljenih surovin		na enoto proizvoda —		IX./1975
			I ndeks	
Na 1 tono proizvoda		Plan	avgust	I.-IX./75
1. GLINICA Al hidrat
2.
AI2O3
— boksit	100	98	103
— NaOH 100 %	100	64	104
— para	100	92	91
— el. energija	100	107	99
ALUMINIJ			
Elektroliza A			
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	97	96
— kriolit	100	124	70
— Al fluorid	100	84	80
— el. energija — kemija	100	100	100
Elektroliza B — glinica	100	100	100
— anodna masa	100	97	95
— kriolit	100	63	58
— Al fluorid	100	72	70
— el. energija — kemija	100	99	96
Elektroliza B-12 P			
1— glinica	100	100	100
— anodni bloki	100	98	94
— kriolit	100	113	85
— Al fluorid	100	83	68
— el. energija — kemija	100	97	99
Elektroliza B-12 S			
— glinica	100	100	100
— anodna masa	100	100	98
— kriolit	100	129	90
— Al fluorid	100	92	73
— el. energija — kemija	100	102	102
ANODNA MASA			
Za izvoz:			
— petrolkoks	100	101	101
— katranska smola	100	99	98
Za domačo porabo:			
—- petrolkoks	100	101	102
— katranska smola ‘	100	99	96
ä§- el. energija	100	86	90
H E Z 6 0 0 E
v
SEPTEMBRU
Prikaz nesreč po TOZD in DS Skupne službe Septembra se je poškodovalo 14 delavcev.
Na poti Na delu
TOZD ALUMINIJ	— r 4
TOZD GLINICA	—	3
TOZD VZDRŽEVANJE	1	5
DS SKUPNE SLUŽBE	^	1_______ —
SKUPAJ:	2	12
Skupaj
4
3
6
1
14
SEPTEMBRA SO SE POŠKODOVALI NASLEDNJI DELAVCI:
TOZD ALUMINIJ
11. FRANC KLAJNŠEK, mat. št. 1942, iz elektrolize A, se je poškodoval 2. septembra. Pri vožnji s prikolico je zapeljal na poškodovani tlak, kjer se je ročica za upravljanje vozila sunkovito obrnila in ga udarila po zapestju desne roke, kjer je utrpel lažjo poškodbo.
2.	FRANC PLOHL, mat. št. 3015, iz elektrolize A, se je ponesrečil
9.	septembra. Pri delu na sondi mu je močan veter zanesel tujek v desno oko. Utrpel je lažjo poškodbo.
3.	MATIJA KOSI, mat. št. 1082, iz elektrolize B, se je ponesrečil 25. septembra. Ko je v elektrolizi potapljal leseni drog, je iz celice brizgnil tekoči elektrolit, kateri ga je zadel po hrbtni strani leve dlani. Utrpel je lažjo opeklino.
4.	FRANC KRAJNC, mat. št. 893, iz livarne, se je ponesrečil 3. septembra. Pri ročnem prekladanju odlitkov mu je eden od teh zdrsnil iz klešč in padel tik ob jekleni kapici čevlja na nart leve noge. Utrpel je lažjo poškodbo.
TOZD GLINICA
1.	ADOLF ČANČAR, mat. št. 3248, iz kotlarne, se je ponesrečil 22. septembra. Obdeloval je cev 0 130 mm za sesanje pepela. Pri sekanju cevi mu je tujek od sekača priletel v zapestje leve roke.
2. MAKS BEZJAK, mat. št. 2007, iz glinice — beli del, se je poškodoval 8. septembra. Med vklapljanjem greznične črpalke mu je brizgnil lug 'za gumi škorenj. Ponesrečenec je utrpel lažjo poškodbo na nogah.
3.	VILI ŠOŠTAR, mat. št. 3342, iz glinice — skupina za sprotno vzdrževanje, se je ponesrečil 30. septembra. Med obešanjem ročnega škripca je stal na črpalki, s katere mu je zdrsnilo in je padel. Poškodoval si je levo nogo v gležnju.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	MILAN SLAVINEC, mat. št. 3267, iz elektro vzdrževanja, se je ponesrečil 1. septembra. Pri hoji mu je na rebrasti pločevini spodrsnilo, nakar je zadel ob železno cev. Na kolku in stegnenici je utrpel lažjo poškodbo.
2.	STANKO ZELENJAK, mat. št. 1506, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 22. septembra. Pri demontaži mu je izolacija zdrsnila iz rok in ga oplazila po goleni desne noge, kjer je utrpel lažjo poškodbo.
3.	FERDO ZUPANČIČ, mat. št. 1375, iz strojnega vzdrževanja, se je poškodoval 17. septembra. Po končanem struženju je odstranjeval ostanek gume od obdelovalca iz čeljusti stružnice. Pri tem je zadel z dlanjo desne roke ob rezili. Na njej je utrpel lažjo poškodbo.
4.	STANISLAV MEDVED, mat. št. 4320, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 3. septembra. Pri demontaži konusa na livnem stroju mu je spodrsnilo in je zadel ob železno konstrukcijo 1. stroja, kjer si je lažje poškodoval sredinec in prstanec desne roke.
5.	MARJAN LORENČIČ, mat. št. 1945, iz strojnega vzdrževanja, se je ponesrečil 4. septembra. Pri hoji ob žerjavni progi je zadel ob kup železnih vijakov, od katerih ga je eden zadel po stopalu desne noge. Utrpel je lažjo poškodbo.
6.	JANEZ KODRIČ, mat. št. 4004, iz gradbenega vzdrževanja, se je ponesrečil 19. septembra. Pri vožnji z mopedom je na makadamski cesti padel in si lažje poškodoval koleno leve noge.
DS SKUPNE SLUŽBE
1. STANKO JUNGER, mat. št. 1080, iz splošne službe, se je ponesrečil 20. septembra. Ponesrečenec je šel skozi gozd na delo. Med potjo se je poškodoval ob korenini drevesa. Pri padcu si je poškodoval levo stran prsnega koša.
V	spomin na nase najdražje
Še nekaj dni nas loči od dneva, ko se bomo spomnili naših najdražjih, ko bomo prižgali sveče in lepo okrasili njihova poslednja bivališča. S šopki krizantem bomo pohiteli na grobove dragih svojcev, znanih in neznanih borcev, vseh, ki so dali svoja življenja za naš boljši jutrišnji dan. Spomnili se bomo vseh tistih, ki počivajo pod nizkimi hribčki prsti, bodisi na urejenih pokopališčih ali pa tudi ob raznih spomenikih, humkih v osrčju gozdov, kjer so še vedno pokopani ostanki nekdai trpečih ljudi, ki so se borili za svojo in našo svobodo.
Dnevu mrtvih bi zato lahko rekli tudi »praznik življenja« in minevanja. Takrat, ko stojimo nemo ob grobovih svojcev, katerih ni več med nami — tak je pač zakon narave, nespremenljivi zakon življenja — občutimo* da nam nekaj manjka in si zato skušamo priklicati v spomin vse tisto, kar so • naredili za nas, vso njihovo ljubezen do domovine. To je dan, ko se množice ljudi nemo pomikajo proti pokopališčem v raznih krajih in mestih širom po svetu, noseč v rokah šopke cvetja in sreče, s katerimi bodo vsaj za en dan, ki je le njihov, spremenil njihovo zadnje domovanje v pisan in osvetljen vrt.
Naša dolžnost je, da bo ta dan resnično dan mrtvih spomin na tiste, ki so nam dali življenje, spomin na one, ki so se borili za življenje in svobodo, ne nazadnje pa tudi spomin na vse tisto, kar šo za nas žrtvovali, mnogi tudi dragocena življenja. Naj nas tega dne vodi misel, da je grob predviden in enak za vse; zavedajmo se dejstva, da smrt ne izbira niti po letih, bogastvu ali odkupnini in da enak nič ne pomeni ne bogataša, ne siromaka.
V	smrti se ljudje združijo. Grob je za vse enak! Ampak, ali je to res? Nekateri grobovi so veliki, v razkošnem marmorju z mnogo cvetja in sveč, ob njih pa skromni grobovi, zapuščeni, pozabljeni, da je človeku hudo pri srcu, ko jih gleda in razmišlja, ali ima človeško življenje resnično tako nizko ceno, da je vredno več kot dirugó, ki ostane pozabljeno?
Vsekakor je naša dolžnost, da tudi na takšen grob položimo vsaj cvet krizanteme in prižgemo svečko v spomin na pokojnika, na katerega so svojci kaj hitro pozabili, torej tudi na vse dobro, kar so za njih naredil, ko so še živeli!
Vsem, ki so spokojno odšii od nas ali pa so padli na partizanskih bojiščih, smo dolžni zahvalo in globoko spoštovanje. To jim moramo ob dnevu mrtvih tudi izkazati, hkrati pa se spomniti še vseh, ki v sedanjem modernem času še vedno umirajo za svojo svobodo, za mir in pravičen današnji dan. Tudi njim vsaj v mislih namenimo ta dan, ki je le njihov in nas opozarja na vse tegobe preteklosti. Sedanjost naj bo trdno povezana s tistimi, ki so hoteli živeti, pa jim usoda ni namenila, da bi lahko uživali del sadov svojega boja, ki so ga bojevali za naš skupen boljši dan.
V	teh dneh bo jesensko listje prekrilo marsikateri samotni grob in le veter bo nad vrhovi smrek pel uspavanko njim, ki počivajo pod rušo temnih in nepreglednih gozdov, v katerih je ostal del njihovega življenja, nad vsem pa plod njihovega boja — dragocena svoboda. In ker se prav tem mrtvim ne moremo vsaj skromno oddolžiti s šopkom jesenskih cvetlic ali svečko, jim dajmo vsaj zagotovilo, da se bomo tudi v bodoče bojevali za njihove ideale, za to, da bi bilo v naši družbi vse tako svetlo in jasno, kot je bilo njim v času velikega narodnoosvobodilnega boja.
Spomnimo se tokrat vseh naših naj dražjih, ne glede na to, kje počivajo; naj bo to dan vseh tistih, ki so nas zapustili. Ta dan pa naj bo vzor tudi vsem bodočim generacijam, ki bodo nekoč počastile tudi naš spomin — ob dnevu mrtvih!
F. Meško
MILAN KRAJNIK PONOVNO IMENOVAN ZA GLAVNEGA DIREKTORJA
DVE POMEMBNI ANALIZI
(Nadaljevanje s 1. strani)
in OZD v obdobju L—VI. 1975. Analiza prikazuje ugodne pokazatelje. Skupni vrednostni prihranek iz naslova realizacije stabilizacijskih nalog znaša v tem obdobju na nivoju TGA 17.866.593 din, kar predstavlja 78% predvidene vrednosti letošnjega prihranka.
— Nove cene storitev TOZD vzdrževanje
Delavski svet je potrdil spremembo cen storitvam za TOZD vzdrževanje v obliki, kot jo je pripravil sektor za organizacijo in načrtovanje in predhodno že sprejel delavski svet TOZD vzdrževanje.
Spremenjene planske cene so veljavne od 1. januarja 1975 dalje, veljavnost izven-planskih cen pa je od prvega naslednjega v mesecu potem, ko jih je sprejel delavski svet TGÀ.
Delavski svet je nadalje sklenil, da je treba, do 30. oktobra 1975 pripraviti ekonomsko analizo o vplivu novih cen na obračune ostalih TOZD. Razmejiti je tudi treba, kaj so to planska in iz-venplanska dela.
Ob tem je delavski svet tudi sklenil, da je možno uporabljati 30 % višje cene za iz-venplanska dela za ostale TOZD, razen TOZD vzdrževanje — od takrat, ko se bodo TOZD sporazumele, kaj so planska in kaj izvenplanska dela.
— Analiza za delo manj zmožnih delavcev
vrste stabilizacijski program za leto 1976 za zmanjševanje vseh škodljivih vplivov na zdravje in sposobnost delavcev.
— Program ukrepov in nalog SVD
Vrednostno je bil program ukrepov, nalog in sredstev za leto 1975 s področja varstva
pri delu sprejet skupaj z gospodarskim načrtom, tokrat pa je delavski svet sprejel o-pisnd del tega programa.
— Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela
Delavski svet je obširno razpravljal o predlogu delavske-
ga sveta UNIAL za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela. Ugotovljeno je bilo, da so s tem predlogom sprememb in dopolnitev izvedene samo tiste spremembe, katere je zahtevalo registrsko sodišče, torej spremembe, ki so več ali manj formalne. Delavski svet pa je menil, da v razpravi o
teh spremembah sporazuma ni mogoče prezreti dohodkovnih odnosov med TGA in IMPOL. Ti so ustvarjeni na račun cen aluminija v IMPOLU,
— Dodelitev stanovanja
Na predlog glavnega direktorja je delavski svet dodelil stanovanje Milanu Nikoliču, kemijskemu tehniku, zaposlenemu v delovni skupnosti Skupnih služb.
— Ukinitev gotovinskega izplačevanja osebnih dohodkov v podjetju
Iz poročila finančnega sektorja je razvidno, da je iz meseca v mesec dvigovalo vedno manj članov delovne skupnosti osebne dohodke v gotovini v podjetju. V maju je pri-* šlo po gotovino 54 delavcev/ v juniju 39, v juliju pa le 13 delavcev.
Zaradi tega je delavski svet sklenil', da je treba ukiniti gotovinsko izplačevanje osebnih, dohodkov v podjetju, sočasno pa je zadolžil finančni sektor, da poskrbi za to, da bo poslovni čas bank takšen, da bodo lahko delavci dvigovali o-sebni dohodek izven rednega delovnega časa.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Menjava klinov
Gradnja stanovanjskega bloka v Kidričevem - prepočasi
Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je na 24. redni seji 2. oktobra 1975 razpravljal in odločal o naslednjem:
Poslovnokoordinacijski svet je obravnaval analizo o delu manj zmožnih delavcev; to je pripravil kadrovskosocialni sektor in je delavski svet sprejel naslednje predloge:
—	osnova za možnost zaposlovanja delovnih invalidov ne sme biti samo v iskanju ustreznih delovnih mest zunaj TGA, ampak je potrebno najti možnost za zaposlitev delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo tudi v okviru TGA,
—	proučiti in poiskati je treba možnost za namestitev zdravnika kot delavca TGA,
—	začeti je s sanacijo delovnih pogojev na posameznih, zdravju škodljivih delovnih mestih,
—	iskati je potrebno možnost za uvedbo ostalih tehnòlo gij v tovarni in za razširitev tovarne s ciljem: zaposliti delavce z zmanjšar no delovno zmožnostjo,
—	sistematično je potrebno ponovno analitično oceniti, delovna mesta v smislu zaposlovanja dela manj zmožnih delavcev,
—	pripraviti in sprejeti dolgoročnejšo politiko izobrar ževanja kadrov, funkcionalnega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja določenih profilov v tovarni,
—	vodstva TOZD naj s svojimi strokovnimi službami po teh točkah in še o morebitnih drugih zadevah, katere bodo dodatno ugotovljene, pripravijo neke
—	Srečku Matiču iz delovne skupnosti Skupnih služb je dodelil garsonjero v Ptuju, Kajuhova 3, namesto dvosobnega stanovanja v Ptujiu, Kajuhova 1, ki mu je bilo dodeljeno s sklepom št. 273 z dne 13. avgusta 1975;
—	sklenil je, da mu je potrebno do prihodnje seje dostaviti pregled o razpoložljivih stanovanjih v naselju II in o tem, kako so ta stanovanja zasedena po nosilcih stanovanjske pravice in koliko prostorov imajo posamezni nosilci. Tak pregled naj pripravi vodja splošne službe;
—	naročil je Vladu Peternelu, da do prihodnje seje sveta poda kompleksno poročilo o gradnji stanovanjskega bloka v Kidričevem; iz poročila mora biti tudi razvidno, kako je določen odnos razdelitve stanovanj med solidarnostnim skladom in TGA po številu stanovanj in kdo je ta odnos določil.
Svet je ugotavljal, da gradnja tega bloka izredno počasi napreduje, zato mu je treba poročati, kako je z nadzo-
rom nad gradnjo, sočasno pa je menil, da mu je potrebno sproti poročati o gradnji stanovanjskega bloka.
—	razpravljal je o predlogu glavnega direktorja, da bi TGA posodila Izobraževalni skupnosti Ptuj trisobno stanovanje, vendar je ugotovil, da trenutno nd prostega primernega stanovanja in da nekateri' člani naše delovne skupnosti živijo v izredno kritičnih stanovanjskih razmerah, zato predlaga delavskemu svetu TGA, da ne sprejme predloga glavnega direktorja;
—	na osnovi določil 10. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj predlaga delavskemu svetu TGA, da dodeli stanovanja:
1.	Jožetu Ciglarju, mat. št. 1739 iz TOZD vzdrževanje, dvosobno stanovanje v Ptuju, Kajuhova 1; tega je odpovedal1 Ivan Jakolič;
2.	Francu Krajncu, mat. št. 4026 iz TOZ tovarna glinice, dvosobno stanova-
nje v Ptuju, Kajuhova 1, tega je odpovedal Alojz Mlinarič.
Svet je predlagal gornjo dodelitev mimo prioritetne liste za dodelitev stanovanj, ker po prioritetni listi za ti stanovanji ni interesentov in ker predlagana kandidata živita v neurejenih stanovanjskih razmerah;
—	zadolžil je direktorja splošnega sektorja, da prvo prosto stanovanje v Kidričevem, v naselju II, dodeli Antonu Lebarju iz TOZD tovarna aluminija;
—	ugodil je prošnji Slavka Janžekoviča, mat. št. 70 iz TOZD tovarna glinice, pa mu podaljšal odpovedni rok za izpraznitev stanovanja do 1. novembra 1975;
—	podaljšal je roke za izpolnitev obveznosti po pogodbah o dodelitvi posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo:
—	Francu Korparju do 31. oktobra 1976
—	Francu Jakabu do 30. junija 1976
—	Jakobu Vindišu do 31. oktobra 1976
—	Leopoldu Planincu do 31. decembra 1975
—	Stanku Bregu do 31. junija 1976
—	Francu Polajžarju do 31. decembra 1976
—	Alojzu Zupaniču do 31. decembra 1976
—	Ladislavu Fajtu do 31. decembra 1976;
—	iz sklada skupne porabe — od solidarnostne pomoči — je odobril klubu štipendistov TGA Kidričevo, OO ZSMS Ptuj in klubu štipendistov v Ptuju brezplačno koriščenje dvorane v restavraciji Kidričevo za 28. november ali 6. december 1975 — za organizacijo bra-covanja 1975;
—	razpravljal je o pripombah, katere so podali k pravilniku o sredstvih za o-sebno varstvo pri delu in o-sebni varstveni opremi delavski sveti TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb, predlagal je delavskemu svetu TGA, da ga sprejme v obliki, kot je bil izobešen, v zvezi s pripombami pa zavzame stališče, ki je razvidno iz predloga službe varstva pri delu.
(Nadaljevanje s 1. strani)
4.	TOZD VZDRŽEVANJE:
V okviru stabilizacijskega programa si je TOZD poleg sprotnih nalog zadala še določene naloge, ki so kratkoročne težko izmerljive. Vse zastavljene naloge so v teku:
—	določitev maksimalnih in Signalnih zalog za določene vrste materialov;
■— ureditev skladišča materiala in rezervnih delov;
—	odpis in prodaja nepotrebnih zalog blaga;
—	ureditev sistema nabave materialov;
—	ureditev tehnološke dokumentacije.
Poleg zastavljenih halog sp it TOZD tudi nä drugih področjih izvajali stabilizacijske ukrepe in s tem dosegli določene prihranke, kar niso posebej prikazali. Verjetno pa ni bilo storjeno vse pri aktiviranju notranjih rezerv.
5.	TOZD PROMET:
V programu ukrepov za aktiviranje notranjih rezerv je TOZD predvidela določene naloge, ki bi odpravljale obstoječe težave za uspešno poslovanje. Tako je n .pr.:
—	raziskala možnost za dobavo petrolkoksa š specialnimi 20-tonskimi kamioni,
—	poteka tudi raziskava možnosti za uvedbo paletizaci-je, odpremo hidrata v vrečah, dobavo boksita v ustreznih vagonih itd.
Reševanje naštetih nalog je ppvezano z dejavnostmi DS SS in ostalimi TOZD. Za prikazovanje dejanskih prihrankov na raznih področjih in za aktiviranje notranjih rezerv velja enaka ugotovitev kot za TOZD vzdrževanje.
6.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
6.1.	Finančni sektor:
— predvideni pospešeni prenos knjigovodskih evidenc surovin, materiala in drobnega inventarja na računalnik ni realiziran;
—	doseženo je predvideno zmanjšanje števila zaposlenih v sektorju, zmanjšano je tudi število nadur;
—	na področju dolgoročne finančne politike ni bilo dosti storjenega;
—	na področju kratkoročne finančne politike je izpolnjena stabilizacijska naloga. Doseženo je normalno kritje obveznosti, za plačevanje obveznosti so ko-riščeni reeskontni krediti in je na osnovi razlike med obrestnimi merami ustvarjen precejšen prihranek;
—	na področju likvidacije zalog zastarelega in nepotrebnega materiala je bilo storjeno zelo malo.
62. Splošni sektor:
—	povečana je finančna realizacija zavarovalnih primerov;
—	uresničevani so določeni u-krepi v obratu družbene prehrane za rentabilizacijo poslovanja;
—	povečuje se storilnost u-služnostne dejavnosti z nabavo novih šivalnih strojev in z uvedbo raznih preventivnih ukrepov.
6.3.	Kadrovskosocialni
sektor:
—	naloge bodo do konca leta izpolnjene.
6.4.	Komercialni sektor:
—	na področju nabavne službe so bile opravljene nekatere raziskave v zvezi z nabavo petrolkoksa s kamioni, v zvezi s perspektivnimi dobavami boksita, možnostjo uvoza repromateria-la glede na nove predpise o uvozu, možnostjo za dolgoročno preskrbo s premogom in akcijo za znižanje cen surovin. Direktni prihranki pri realizaciji naštetih nalog niso vidni. Ugotovimo lahko, da verjetno ni vse storjeno za aktiviranje notranjih rezerv;
— težišče prizadevanj prodajne službe je bil plasma blaga za doseganje količinskih in vrednostnih planskih pokazateljev. To ni bilo doseženo zaradi določenih tèzàv, ki so bile na tržišču, kljub temu so še verjetno ostale neizkoriščene možnosti za aktiviranje rezerv in s tem za doseganje določenega prihranka.
6.5.	Sektor za organizacijo in načrtovanje:
—	vsa redna opravila in dodatne zadolžitve so bile o-pravljene pravočasno v rednem delovnem čaSu in brez nadurnega deM;
—	z raznimi analizami in rednimi informacijami so bili seznanjeni samoupravni organi in vodilni delavci v podjetju o doseženih rezultatih poslovanja in tako usmerjena njihova dejavnost za izpolnitev planskih in stabilizacijskih nalog.
6.6 Razvoj
Zastavljene naloge bodo realizirane po programu.
6.7.	Služba tehnične kontrole:
—	usmerja svojo dejavnost k izboljšanju vhodne kontrole vseh surovin in s tem omogoča v primeru neustrezne kvalitete takojšnje ukrepanje;
—	glede zniževanja stroškov izvaja vse možne ukrepe, vendar v cèloti ne uspevä zaradi objektivnih razlo-lov;
—	služba dosega višjo produktivnost kot v predhodnem obdobju, primanjkuje pa ji moških za izmensko delo.
6.8.	Elektronskoračunski
center:
—	prenos materialnega poslovanja na AOP je v fazi analiziranja napak, dodatnega instaliranja in dopolnjevanja organizacijskih predpisov;
—	eksterna realizacija je pod planirano;
—	nadurno delo je zmanjšano.
6.9.	Služba varstva pri delu:
— Služba je sama pregledala in izdala strokovne ocene za 125 transportnih naprav (prej jih je pregledal Zavod) in izdaja interna dovoljenja za obdelovalne stroje v TOZD vzdrževanje.
Nova cesta
7. VREDNOSTNI PRIKAZ IZPOLNITVE STABILIZACIJSKIH PROGRAMOV 7.1. TOZD Tovarna glinice —	izločanje oksalata 1,862.680 din —	doseganje višjd koncentracije redkega luga 990.489 din —	pranje rdečega blata 779.100 din Skupaj prihranek 3,632.269 din	
7.2. TOZD Tovarna aluminija Elektroliza A: —	povečanje proizvodnje —	znižanje potrošnje el. energije —	zmanjšanje potrošnje fluorovih soli	416.165 din 470.414 din 1,828.264 din
Skupaj prihranek	2,714.843 din
Elektroliza B: —	povečanje proizvodnje —	zmanjšanje potrošnje el. energije —	znižanje potrošnje fluorovih Soli	1,342.598 din 2,847.643 dih 2,387.808 din
Skupaj prihranek	6,578.049 din
Livarna: —	povečan Obseg predelave —	povečana proizvodnja livarskih zlitin —	prihranek pri potrošnji legurnih dodatkov —	predelava lastnih Al ostružkov	533.142 din 348.074 din 1,134.774 dm 69.805 din
Skupaj prihranek	2,085.795 din
SKUPAJ prihranek v TOZD	11,378.687 din
7.3. TOZD Vzdrževanje Stabilizacijske naloge še izvajajo, zato ni mogoče prikazati vrednostnega prihranka, kar velja tudi za	
7.4.	TOZD Promet 7.5.	Delovna skupnost Skupnih služb Finančni sektor: —	zmanjšanje nadurnega dela in števila zaposlenih v séktorju —	uvedba koncèptà popolnega kritja obveznosti	400.000 din 2,000.000 din
Skupaj prihranek	2,400.000 din
Kadrovskosocialni sektor: Vrednostnega prihranka ni' mogoče ugotoviti.	
Splošni sektor: —	vččje povračilo škode po strojelomu —	racionalizacija v okviru obrata družbene prehrane —	prihranek pri razdeljevanju zaščitnih pijač	201.509 din 54.553 din 14.137 din
Skupaj prihranek	270.199 din
Sektor za organizacijo in načrtovanje: — odprava nadurnega dela	7.595 din
Služba tehnične kontrole: — prihranek pri raznem materialu	2.658 din
Elektronskoračunski center: — realizacija eksternih storitev —1- žtnamjšanje nàdur za 150 enot	30.000 din 6.435 din
Skupaj prihranek	36.435 din
Služba varstva pri delu: — prihranek pri internih pregledih in izdaji dovoljenj	138.750 din
7.6. REKAPITULACIJA: TOZD tovarna glinice TOZD tovarna aluminija TOZD vzdrževanje TOZD promet Délovna skupnost Skupnih služb SKUPAJ TGA	3,632.269 din 11,318.687 din 2,855.637 din 17,866.593 din
(Nadaljevanje	na 6. strani)
Pleskanje
Dekantator
DVE
POMEMBNI
ANALIZI
.(Nadaljevanje s 3. strani)
— Pravilnik za odpis osnovnih sredstev
K pravilniku za odpis osnovnih sredstev v razpravnem roku ni bilo pripomb, zato je bil sprejet v predloženi obliki.
— Aktivna rekreacija
Delavski svet je odobril u-porabo sredstev v okviru planiranega zneska za plačilo 10-dnevne rekreacije v Poreču in za prevoz za člane kolektiva, ki bodo šli na aktivno rekreacijo, po naslednjih kriterijih:
—	težko fizično delo pri konstantno neugodnih delovnih razmerah,
—	delovna mesta, kjer plini, prah, pare in temperature presegajo maksimalno dovoljeno koncentracijo.
Ta delovna mesta so:
TOZD tovarna aluminija:
preddelavec-elektrolizer, elek-trolizer, preddelavec črpalcev, črpaleč aluminija, dostavljač glinice, žerjavist za remont, žerjavist za polnjenje klinov, pulilec klinov, dvigalec anod-nih tokOvbdnikov, polnilec a-nodne mase.
TOZD tovarna glinice:
posluževalec filtrov, posluževalec saržirnih naprav, kurjač peči, posluževalec dekompo-zerjev.
TOZD vzdrževanje:
ključavničar II št. DM 33019, ključavničar II — phalec, delavec na izkopu peči, preddelavec skupine za phanje, preddelavec skupine za kopanje peči, preddelavec skupine za montažo in demontažo, preddelavec za sprotno vzdrževanje na električnih pečeh, kovač I, kovač II, kovač III, varilec I in varilec II na del. mestu št. 33008 in 33060, samo tisti delavci, ki delajo pri remontu električnih celic v hali A in B.
TOZD promet:
voznik traktorja v elektrolizi, voznik avtomobila za anodno maso.
Zaradi omejenih finančnih možnosti pridejo letos v poštev le delavci, ki so zaposleni v TGA 10 in več let.
Ostanek sredstev bo prene-šen po zaključnem računu za leto 1975 v Teto 1976 za enak namen.
— Pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe in o načinu njihovega zavarovanja
Na predlog sveta za splošni ljudski odpor je dal delavski svet osnutek pravilnika v javno razpravo.
— Seminar za člane organov delavske kontrole
Odobren je enodnevni seminar za člane delavske kontrole: člane vseh odborov za samoupravno delavsko kontrolo TOZD in delovne, skupnosti Skupnih služb, odbora za notranjo delavsko kontrolo TGA in odbora za samoupravno delavsko nadzorstvo UNIAL, ki so izvoljeni v TGA.
Seminar bo organiziral izobraževalni center TGA s pomočjo republiškega sveta ZSS, skupaj z IMPOLOM v počitniškem domu IMPOLA na Pohorju. Stroški seminarja bodo deljeni na TGA in IMPOL.
Ob koncu seje je delavski svet imenoval novega člana u-redniškega odbora Ivana Tu-šeka namesto Ivana Veljače, dipl. ing. ki ni več član delovne skupnosti TGA. V komisijo za delitev dohodka in osebnih dohodkov je imenoval Antona Koresa iz TOZD vzdrževanje namesto Konrada Rižnerja, ki ni več član delovne skupnosti TOZD vzdrževanje.
Na tej seji so člani delavskega sveta zastavili tudi več vprašanj, na katere bodo dobili pismene odgovore.
K.-n.
„Delavci morajo odločati!”
Gornji naslov sem povzel iz govora predsednika CK ZKS tovariša Franceta Popita; ta je govoril ob zaključku dvodnevnega seminarja za sekretarje občinskih komitejev oz. za sekretarje komitejev občinskih konferenc in medobčinskih svetov ZKS v Ljubljani —• pred dobrim mesecem.
Predvsem pa se je treba o-predeliti za tisti del govora, ki se nanaša na samoupravo in v zvezi z njo je tov. Popit dejal, da TOŽDI še marsikje niso tako oblikovani., da bi imeli delavci resnično možnost za odločanje o svojem dohodku, saj imajo to še zmeraj v rokah vodilni ljudje.
Zato je tudi poudaril, da vsi primeri iz sedanje prakse jasno kažejo, da mora biti. pozornost subjektivnih sil, posebej še komunistov, v naslednjem obdobju usmerjena predvsem v temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti. Sočasno pa je predsednik CK ZKS dejal tudi to, da so integracijski procesi v slovenskem gospodarstvu še marsikaterikrat le na papirju, saj so se nekatere integracije izrodile le v pogovarjanje o tem, kako bo organiziran vrh. Po njegovem mnenju (in s tem se vsi še kako strinjamo), mora nastajati predvsem dogovarjanje med TOZD in ne tako, da najprej postavimo kapo in se potem prerekamo o njej!
Cevovod
vice, da jih bo lahko tupi resnično bolj dosledno uvé: Ij a vij al na vseh področjih samoupravnega delovanja. To pa mora biti brez dvoma v rokah delovnega človeka, ti stega, ki ustvarja ter ima vso pravico in dolžnost iz ustvaf-jenega tudi dehti dohodek.
Zato bo v bodoče nujno por trebno zadeve urejati tako, da bo odločal delovni človek, brez katerega samoupravni mehanizem ne more delovati. Če tega ne bi bilo, potem ne bi bilo več delavsko samoupravljanje takšno, kot mora bi ti v socialistični' ureditvi.
Vsi bližnji zbori delavcev, na katerih bomo odločali o naših bodočih samoupravnih aktih, naj potekajo resnično v smeri prizadevanj delavskega razreda in mota, katerega je dal tovariš France Popit: DELAVCI MORAJO ODLOČATI!
France Meško
Iz teh nekaj uvodnih misli predsednika CK ZKS Franceta Popita lahko nekaj izluščimo tudi za nas S za naše pogoje poslovanja — in skušamo sami analizirati, kaj vse smo po teh vprašanjih storili pri nas in kaj vse še bi bilo potrebno storiti.
Da obstajajo določene nejasnosti zaradi nekaterih zadev tudi v naši delovni organizaciji, je bilo mogoče ugotoviti iz razprave na posvetovanju predsednikov komisij in predsednikov OOS v TOZD. Ta je bila v zvezi z osnutkom samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, sklical pa ga je predsednik sindikalne organizacije TGA Anton Kurelič.
Celotna razprava se je namreč vrtela okrog vprašanja, kako speljati' stvari, da bi lahko v vseh TOZD vsi DS in njihov komisije razpravljale o omenjenem osnutku približno enako, oziroma po določenem »voznem« redu.
peljali in ali je vse v skladu z našimi notranjimi možnostmi, prizadevanji, zakonskimi določili in predpisi.
Udeleženci tega posveta so menili, da mora v ta sistem proučevanja osnutkov raznih samoupravnih sporazumov biti vključenih čimveč naših delavcev. Ti naj dajo konkretne predloge, saj je prav v tem želja in smoter, da bi vsi taki samoupravni akti bili sprejeti po večini delavcev. In to tako, da bi te vsi tudi povsem razumeli in vedeli, kaj so sprejeli in za kaj sploh pri vsem tem gre. Prav to, da delavci morajo odločati o vsem, lahko pride najbolj do izraza predvsem na zborih delavcev, kjer bodo ti akti dokončno tudi sprejeti.
Poudaril bi rad še to, da je iz razprave na tem posvetovanju bilo mogoče ugotoviti to, da nekateri posamezniki dajejo na zborih delavcev določena, ne povsem razumljiva tolmačenja, ki delavce celo
Kot je znano, so namreč nekateri DS TOZD na svojih sejah že imenovali po petčlanske komisije, ki so dobile nalogo, da navedeni samoupravni sporazum skupaj s samoupravnim sporazumom o varstvu pri delu temeljito predelajo in dajo morebitne predloge, pripombe in mnenja. Medtem pa v drugih TOZD spet o celotnem osnutku razpravljajo vsi člani DS — od člena do člena. Zato je tudi na tem posvetovanju prišlo do večjega nagibanja k temu, da je treba vsak samoupravni sporazum temeljito obdelati v TOZD, potem pa bi lahko vse združili v eno knjižico, katero bi vsak član delovne skupnosti imel vedno pri roki. Tako so tudi sklenili, da naj komisije delajo po enotnih kriterijih in so se zato tudi odločili, da bodo kompletne samoupravne sporazume ponovno predelali od člena do člena in prispevali morebitne pripombe in predloge, kateri naj bi ob koncu razprave služili za to, da bi videli, kako smo zadevo iz-
razburjajo in ustvarjajo določeno nezaupanje v bodoče samoupravne akte, katere bi morali sprejeti.
Zato je bilo tudi rečeno, da morajo vsi tisti (iz katerekoli službe že), ki bodo pa zborih delavcev ali na sejah komisij posredovali razna tolmačenja ali obrazložitve, premisliti, kakšne izjave dajejo in kaj lahko z njimi tudi povzročijo v kolektivu.
Naš delovni človek danes ni več figura v sistemu samoupravljanja, figura, š katero bi se,lahko kdorkoli in kakorkoli poigraval in z njim razpravljal tako, kot pač nekdo misli, da je prav! Prav tako so udeleženci lahko kaj hitro ugotovili, da do vseh zapetljajev v zvezi s samoupravnimi sporazumi ne bi prišlo, če bi že v samem začetku najprej uredili to, o čemer sedaj ugotavljamo, da nam ni povsem jasno. Marsikdo namreč ni vedel, kje bi naj začel, čeprav vedno govorimo, da morajo našemu delavcu biti jasne vse njegove dolžnosti in seveda tudi njegove prä-
uspešno
(Nadaljevanje s 4. strani)
8.	POVZETEK
V analizi polletne izpolnitve programa ukrepov za aktiviranje notranjih rezerv v TOZD in OZD ugotavljamo, da izpolnjujemo zastavljene naloge — nekje bolj, drugod manj uspešno.
Ugotovimo lahko, da se že pri predvidevanju stabilizacijskih ukrepov nismo povsod dovolj resno lotili nalog, enako tudi ugotavljamo sedaj, ko analiziramo dosežene rezultate: tam, kjer je bil program resno zastavljen, konkreten in so se odgovorni delavci zavzeli za njegovo realizacijo, ugotavljamo tudi vrednostni prihranek.
TOZD Tovarna glinice je realizirala stabilizacijske naloge predvsem na področju racionalizacij in tehnoloških izboljšav v vrednosti 3,632.269 din. Poleg tega je presegla planirano proizvodnjo, dosegla ugodne normative porabe surovin in s tem določeni prihranek, ki ga ne prikazujemo vrednostno. Uspešno tudi rešuje ostale naloge iz programa, tako da bodo vse izpolnjene predvidoma do konca letošnjega leta.
TOZD Tovarna aluminija je ustvarila največji prihranek z aktiviranjem notranjih rezerv. V analizi zajeti prihranek znaša 11,378.687 din, ki izvira iz boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet, zniževanja normativov porabe osnovnih surovin in boljše organizacije proizvodnega procesa. Tako visok prihranek je rezultat angažiranja celotnega kolektiva. In to ne samo v letošnjem letu, ampak skozi' več let nazaj. Pa tudi vpliva vzporednih dejavnosti iz ostalih TOZD in DS SS.
Poleg prikazanega prihranka je TOZD dosegla prihranek še pri drugih aktivnostih, ki v stabilizacijskem programu niso zajete. Tako npr. u-gotavljamo zmanjšanje normativa porabe anodne mase pri proizvodnji aluminija, večjo proizvodnjo anodne mase od planirane, izboljšanje delovnih pogojev v livarni itd.
Zelo pomemben vpliv na stabilizacijo ima zmanjševanje stroškov proizvodnje skozi zniževanje normativov osnovnih surovin in zniževanje specifične porabe električne energije po toni aluminija.
Za obe proizvodni TOZD u-gotavljamo, da sta v TGA najbolj resno uresničevali u-krepe varčevanja.
Za TOZD vzdrževanje in TOZD promet ne ugotavljamo direktno vrednostnega učinka, kljub temu pa sta delno pripomogli (predvsem TOZD tovarna aluminija) k doseženim rezultatom v proizvodnih TOZD. Iz poročila o realizaciji stabilizacijskih nalog, kot
tudi iz samega stabilizacij; skega programa je dovolj razvidno, s kakšno resnostjo sta se lotili izvajanja stabilizacijskih nalog.
Tudi v storitveni dejavnosti bi lahko marsikatero stabilizacijsko nalogo realizirali, predvsem na področju zniževanja stroškov in racionalnejše izrabe kapacitet, če bi se za to zavzeli odgovorni delavci.
V okviru delovne skupnosti Skupnih služb v glavnem realiziramo stabilizacijski program. Vrednostno ugotavljamo naj večji prihranek na področju finančne funkcije.
Med vsemi sektorji in službami je prav komercialni sektor najmanj konkretiziral stabilizacijske naloge, zato tudi ne izkazuje nobenega vrednostnega prihranka. Na področju komercialnega poslovanja se prepletata dohodkovni in stroškovni, element, zato bi se prav gotovo dalo predvideti in realizirati stabilizacijske naloge, ki bi vplivale na zmanjšanje stroškov in povečanje dohodka. N.pr. na nabavnem področju bi se verjetno dalo največ doseči, tako pri nabavi optimalnih količin po najugodnejših dobavnih pogojih, znižanju transportnih stroškov, koriščenju domačih surovin in materiala, dobavi kvalitetnega blaga, pravočasni nabavi itd. V bodoče bo potrebno na tem področju bolj resno izvajati stabilizacijske naloge.
Vsi sektorji in službe s svojo dejavnostjo neposredno vplivajo na realizacijo nekaterih stabilizacijskih nalog v TOZD; s tem nastane nek prihranek, katerega pa ne moremo prikazati.
Skupni vrednostni prihranek pri realizaciji stabilizacijskih nalog znaša na nivoju TGA 17,866.593 din, kar predstavlja 78 % predvidene vrednosti letnega prihranka.
Na koncu je potrebno poudariti, da moramo v drugem polletju vsi in na vseh področjih dosledno izpolniti zastavljeni stabilizacijski program. V ta namen morajo samoupravni organi sprejeti konkretne sklepe, odgovorni delavci pa skupaj z vodstvom sindikata in ZK izpeljati odločne ukrepe, da bodo stabilizacijske naloge izvajane dosledno in na vseh ravneh; ne samo v proizvodnih TOZD in v nekaterih službah DS SS.
(I - n)
NA SEJMU — Foto: Stojan Kerbler
POČITEK — Foto: Stojan Kerbler
tokrat drugače ?
Ne moremo govoriti o »revoluciji«, toda1 bilo je nekaj malenkostnih in zdravih človeških potez, ki' so vsekakor omembe vredne.
Pa pojdimo lepo po vrsti! Upam, da delim mnenje večine, če rečem, da je bilo gostoljubje osebja z upravnikom na čelu na višini. Trudili so se in skrbeli za res dobro počutje, kljub nekaterim »tehničnim« pomanjkljivostim, o katerih nameravam govoriti pozneje. Hrana je bila dobra in okusna, v dokaj velikih obrokih. Serviranje hrane je bilo res zelo hitro in dobro organizirano. Ne vem sicer, kako je bilo pred leti, toda letos so imeli otroci še malico. Drobna, toda zelo človeška je bila tudi gesta osebja,- ko so vsakemu, ki je v času dopustovanja praznoval svoj rojstni dan, postavili na mizo v jedilnici šopek rož s skromnim darilom. Odražala se je tudi velika skrb upravnika za dobro gospodarjenje; že s takimi malenkostmi, kot je mletje posušenega kruha v drobtine in spravljanje praznih steklenic. Nekdo poreče, saj to je vendar normalno in tako tudi mora biti.
Že res, toda vemo, da v preteklih letih ni bilo vedno tako. Razmere se očitno popravljajo in upati je, da bo v bodoče vedno boljše. Končni' rezultati poslovanja ob zaključku sezone v Crikvenici pa näm bodo povedali, ali je temu tako ali ne.
»Tehnične pomanjkljivosti«, če jih lahko tako imenujem, pa so predvsem, rekviziti in skrb za športno rekreacijo. Saj smo poteg kopanja na sicer dokaj, dobro urejeni in razmeroma čisti plaži, ob dobri hrani in nekoliko zastareli in obrabljeni opremi v spalnicah prepuščeni le lenarjenju in branju, pa seveda večernim aktivnostim. Večina nas je še kako pogrešala kakšno mizo ali dve za namizni tenis, čoln ali morda nekaj sandolimov in oe že ni prostora za kaj drugega, pa vsaj rusko kegljišče ah prostor za balinanje, nekaj šahovnic in nekaj garnitur za igranje badmintona. To pa bi bilo tudi vse. Ni dosti, toda vendarle bi bilo dovolj.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Crikvenica
Mislim, da je prav in pošteno, če napišem nekaj vrstic o letošnjem dopustovanju v našem počitniškem domu v Crikvenici.
Že nekajkrat smo o tem pretekla leta lahko brali dobro ali slabo v našem tovarniškem glasilu. Ne mislim, grajati in tudi ne preveč hvaliti. To, kar mislim napisati, je čisto moje osebno mnenje in pa nekatere ugotovitve, do katerih sem prišel letos avgusta, ko sem letoval v našem domu ob morju.
Vsi vemo, da so tik pred glavno sezono nastale nekatere težave, predvsem kar zadeva osebje v domu. Manjkali so upravnik, ekonom in kuharica. Na srečo in mislim tudi. v splošno zadovoljstvo vseh tistih, ki smo letos letovali v Crikvenici, pa je kadrovski oddelek TGA uspešno rešil nastali »problem«. Mislim, da. je prav osebje z upravnikom na čelu tisto, ki je letos vneslo nekaj sprememb in svežine v sicer dokaj monotono in včasih slabo organizirano poslovanje našega počitniškega doma.
AKTUALNA
TEMA:
MALICA, MALICA IN ZOPET MALICA!...
O malici govorimo v TGA že od dneva, ko smo pričeli z družbeno prehrano. Skoraj vedno je razprava potekala v negativnem smislu, češ, da je to ali' ono narobe. Nasprotno je tudi dejstvo, da smo v zvezi z organizirano družbeno prehrano do danes ukrenili bore malo. Glavni vzrok za tako neurejeno zadevo lahko pripišemo vsakemu posamezniku, predvsem pa odgovornim osebam, družbenopolitičnim organizacijam, organom upravljanja in strokovnim službam.
Poglejmo si sedaj, katere so dobre in slabe strani sedanje malice:
1.	dobra stran
—	da je v obliki tople, v zadnjem času hladne malice sploh nimamo.
2.	slaba stran
—	organizacija dela in nadzor nad celotnim režimom prehrane je nezadovoljiv;
—	kvaliteta obrokov tople malice ni zadovoljiva. Npr. večkrat je krompir ali fižol premalo skuhan, testenine so nepravilno pripravljene -v- v kepah, juhe so s testeninami goste kot rižota, različne jedi imajo podoben okus, v nočnih izmenah je preveč »težkih obrokov«. Preveč je ostankov hrane, ki gre v pomije itd.
—	jedilnik je preveč enoličen, ni sestavljen po letnih časih, temveč se eden in isti obrok menja skozi vso leto, med drugim pogrešamo v zimskem času svežo zelenjavo v obliki salat, v po-
(Nadaljevanje s 6. strani)
Ko v današnjem času vse pogosteje govorimo o športni in rekreativni dejavnosti zaposlenih (TRIM), pravimo ponavadi, da ni časa in pogojev za to. Toda, oe tam, kjer je dovolj časa in so dani domala vsi pogoji, tega ne izkoristimo, potem bomo verjetno še dolgo le govorili.
Prepričan sem, da investicija za omenjeno športno ali rekreativno dejavnost in opremo ni tolikšna, da je TGA ne bi mogla »prenesti«. Samo voda, sonce in dobra hrana so namreč premalo za dobro počutje vse bolj zahtevnega turista — dopustnika, pa naj si bo to v mednarodnih, doma-
letnih mesecih pa je preveč mastnih in težkih obrokov. Slednje velja tudi za nočne izmene. Vrsta in kvaliteta malice se po izmenah preveč spreminjata, itd.
— organiziranje bifeja — članom kolektiva in tujim gostom ni dana možnost, da bi dobili hladen prigrizek in napitek (sendviči, brezalkoholne pijače, kisla voda itd.).
Pri tem so najbolj prizadeti delavci TOZD vzdrževanje iz dnevne izmene, ko dobijo ob koncu delovnega časa zaradi nepredvidenega strojeloma nalog, da morajo ostati v podjetju včasih tudi do večera.
Celotna problematika v zvezi z malico je dobila največji razmah junija lani, ko je bil narejen sanacijski program družbene prehrane; ta pa še do danes ni bil sprejet!
Omenjeni program je bil posredovan 8. julija 1974 v obravnavo poslovnokoordina-cijskemu svetu. Ta je s svojim sklepom naložil družbenopolitičnim organizacijam TGA,
KDAJ TUDI
Gre za premakljivi delovni čas, o katerem smo v našem glasilu že pisali v več nada-
čih ali sindikalnih razmerah.
Večkrat sem že slišal razpravo med zaposlenimi v tovarni o tem, ali je sploh potrebno kaj vlagati v tako dejavnost, in tudi o tem, ali je potreben referent za to ali ne. Referenta za rekreacijo sicer nimamo, mislim pa, da je še kako potreben, saj bi se ob strokovnem vodstvu in ob minimalnih vlaganjih v rekreativno dejavnost hitro pokazali pozitivni rezultati.
O tem bi se dalo sicer še mnogo napisati, toda to je že terna, ki najbrž spada pod drugačen naslov.
(PA)
da o njem razpravljajo in dajo svoje mnenje.
Tako je predsedstvo sindikata TGA dalo noto vsem družbenopolitičnim organizacijam po TOZD, da do 15. avgusta- 1974 podajo pismene predloge.
Omembe vredno je bilo dejstvo, da so v tej noti bili o-menjeni med drugim tudi tile momenti: pomembnost družbene prehrane njena nekva-liteta in neorganiziranost, kakor tudi potreba po bifeju, kjer bi delavcu ali gostu v TGA nudili hladne prigrizke, brezalkoholne pijače in cigarete!
Od tega časa do danes ni bilo 'storjenega domala ničesar in tako po več kot enem letu nismo sprejeli sanacijskega programa družbene prehrane in nadaljujemo s kritikami, umestnimi ali neumestnimi. Pri tem pa se nihče ne vpraša, kje so vzroki, da sanacijski program še do danes ni bil sprejet in kje so odgovorne osebe, katere bi morale ukrepati.
V tem letu je zopet prišla na vrsto topla malica, na podlagi pripomb delavcev zastran kvalitete obrokov. Iz tega raz-
ljevanjih in kot kaže, brez odmeva. Prav nič se še dose-daj ni premaknilo v tej smeri. Smo res tako togi, da niti poskusiti ne želimo, še več: niti slišati nočemo o novejših metodah in organizacijskih prijemih.
Do takih razmišljanj me je navedel sestavek v glasilu Metalne »Naša tovarna«, kjer je v septembrski številki podan pregled šestmesečne poskusne dobe s premakljivim delovnim časom v upravnem poslopju Metalne. Rezultate so ugotavljali z anketo, ki je zajela 218 članov kolektiva. Podatki iz ankete so:
—	delavci bolj sproščeni pri delu (128)
—	večina ustvarja višek fonda ur mesečno (80)
—	večina se navdušuje za u-vedbo PDČ tudi v drugih oddelkih (195)
—	večina meni, da se kot samoupravi jalci, ki upravljajo delovno organizacijo, lahko v okviru možnosti odločajo tudi o svoji prisotnosti na delu (197)
—	da naj bodo sestanki organizirani po 13. uri (127)
—	da je PDČ ugodnost, ki lahko vpliva na odločitve za sklenitev delovnega razmerja (177)
—	da je potrebno uzakoniti PDČ v službah, ki so imele poskusno obdobje, in nadaljevati s postopnim uvajanjem tudi v drugih de-
loga je bila izvedena informativna anketa v TOZD aluminij med 28. februarjem in 5. marcem. Izid ankete, objavljen v 3. št. našega glasila, je nazorno prikazal stanje malice, kjer je bilo potrjeno mnenje predsedstva sindikata iz lanskega leta. To je v tem sestavku že bilo omenjeno. Žalostno je namreč dejstvo, da do danes o tej anketi ni razpravljal nihče drug kot DS TGA!
Ta organ je o tej anketi razpravljal 2. aprila 1975 in ob tej priložnosti so člani zastavljali konkretna vprašanja v zvezi s sklepom, ki je nalagal splošnemu sektorju, da poda v zvezi s tem ustrezen odgovor. Člani DS so odgovor splošnega sektorja ravnodušno sprejeli, kljub temu, da na njihova vprašanja posredovani odgovori niso bili vsi točni. Tako tudi DS TGA v tej akciji ni uspel.
Po tem dogodku so prihajala razna obvestila, kot na prir mer: da nudijo članom kolektiva poleg toplega obroka še tri vrste hladne malice. Torej je možno dobiti hladno im toplo malico. Pri hladni malici je bil izbor zelo pičel, to-
lih podjetja, kjer je to možno (208).
Anketa je pokazala, da je PDČ sprejemljiva, napredna in za samoupravljanje ustrezna organizacijska oblika delovnega časa, zato jo je potrebno uzakoniti s samoupravnimi akti. Obojestranska korist PDČ, tako za delavca kot za delovno organizacijo, je privedla do tega, da je DS Metalne s posebnim sklepom podprl akcijo za uvajanje PDČ, pa se zavzel tudi za to, da je bil uzakonjen v samoupravnih aktih in da se bo akcija nadaljevala.
Tako torej v Metalni, kako pa pri nas? Že sedaj smo dobro leto v zaostanku za Metalno, ta pa ni edina s PDČ, a ker še ni nobenih znakov, da kdorkoli o tem kaj razmišlja — niti službe, niti družbenopolitične organizacije — bomo ta zaostanek še raztegnili. Vsak čas bo v razpravi nov samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu; to je akt, v katerem bodo med drugim tudi določila o delovnem času. Primemo bi bilo, da bi v ta sporazum vključili tudi uvedbo PDČ.
Predsedstvo sindikata naj o tem razpravlja in predlaga poskusno uvedbo PDČ tam, kjer tehnologija dela to omogoča in dopušča.
Da še enkrat na kratko ponovimo, kaj pričakujemo od predlagane novitete:
rej vsak tretji dan bi prišla na vrsto enaka hrana. Drago obvestilo je bilo v zvezi z dajanjem hladne malice članom organov upravljanja, ki delajo v izmenah in kateri, v prostih dnevih hodijo na seje.
Nekaj dni po teh objavah je prišlo do spremembe. Izbor hladnih obrokov se je povečal na sedem vrst, za člane OU pa je bila poleg hladnega obroka podana možnost še za naročila toplega obroka.
Opis teh dveh obvestil nam zgovorno pove, da so razne akcije v zvezi z malico nestrokovno pripravljene. Toda kasneje, z malo več razumevanja, dobre volje in elastičnosti, se da vse lepo urediti. I Na koncu naj omenim, da če že nismo edini, smo pa ena od redkih OZD z okrog 1800 delavci v Sloveniji, ki nima urejene družbene prehrane. Menim, da je skrajni čas, da se zbudimo in v zvezi s tem ukrenemo vse potrebno; pri tem pa bo dobrodošlo tesno sodelovanje splošnega sektorja — KSS — OA — SVD — družbenopolitičnih organizacij — organov upravljanja in drugih dejavnikov.
-k
9	sproščenost in zadovoljstvo delavca
9	manj bolniških izostankov
9	manj nadurnega dela
9 prekrivanje služb z ostalimi izmenami
9 večja koordinacija dela v službah in med službami.
In še bi lahko naštevali, vendar si o tem lahko vsakdo več prebere v 2., 3. in 5. številki Aluminija.
— o —
V razvitih deželah, kjer so pred leti pričeli z uvajanjem PDČ, so šli še korak naprej. Delovno mesto in okolje prilagajajo človeku — ne da bi se človek prilagajal delovnemu mestu. Nekoč tako opevani tekoči trak, kot vrhunec moderne organizacije dela, že opuščajo in raje uvajajo skupinsko tehnologijo. Zopet z e-nakim namenom: da bi se delavec — človek čimbolje počutil. Rezultat bo vsekakor večja produktivnost.
Kaj več o tem pa morda kdaj drugič!
— ČK —
üOOtiOQftOOtiOüOOüOQtiOQ'kÖ-bOOlkO&kOQi
tokrat drugače?
SE BO PREMAKNILO PRI NAS?
(L	R E	D	E	R	1 T	E
PRAVUCE IN PRI DELU	ODGOVORNOST	PO NOVEM	SAMOUPRAVNEM		SPORAZUMU	O VARSTVU
V novem samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu TGA je med drugimi tudi poglavje, ki obravnava eno od najbolj delikatnih obveznosti: posebne pravice in odgovornost odgovornih delavcev s področja varstva pri delu.
Pravna zasnova tega poglavja temeljil na 128. členu Ustave SR Slovenije, kjer je poslovodni organ OZD ali TOZD lahko individualen ali pa kolegijski. V prvem primeru je odgovorna oseba direktor, v drugem pa predsednik kolegijskega organa.
Poleg direktorja OZD in TOZD so odgovorne osebe vsi tisti delavci, ki so na takšnih vodilnih in drugih delovnih mestih, katere opredeljuje 26. člen Zakona o varstvu pii deta (Ur. 1. SRS 32/74). Na podlagi' teh zakonskih osnov imamo v našem samoupravnem sporazumu navedeno naslednje:
a)	Poslovodni organ (direktor) OZD in direktor TOZD je odgovoren iz varstva zlasti za:
—	zakonitost pri izvrševanju nalog v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem varstva pri deta;
—	nadziranje vodilnih in drugih delavcev v organizaciji, da vsak na svojem delovnem mestu v okviru svojih rednih nalog skrbi za opravljanje nalog s področja varstva pri delu;
—	organizacijo in delovanje službe varstva pri deta ter nadziranje njenega dela (glavni direktor OZD);
—	izvrševanje sklepov DS in njegovih izvršilnih organov;
—	obveščanje delavcev o stanju in problemih varstva pri deta;
—	vodenje in koordiniranje dela pri izvrševanju nalog s področja varstva pri delu ;
—	izvrševanje posebnih obveznosti do inšpektorja dela;
-jg^DS TOZD predlaga odobritev finančnih sredstev za izvršitev posameznih varstvenih ukrepov;
—	da uvede postopek proti delavcu zaradi opustitve predpisanih varstvenih u-krepov;
—	skrbi, da se delavci pri deta vzgajajo in poučijo o varnem delu in da je njihovo znanje preizkušeno;
—	da odstrani' delavca z dela, če je pod vplivom sredstev, ki lahko izzovejo intoksikacije in ukrepa po ustreznem pravilniku;
—	opravlja druge zadeve s področja varstva pri deta;
—	da izda SVD pismeno pooblastilo v zvezi' s prepovedjo dela na delovnih mestih ah pri delu, kjer grozi delavcu neposredna nevarnost za življenje ali zdravje.
b)	Delavci na vodilnih in vodstvenih mestih ter vodje strokovnih služb so na svojem delovnem mestu odgovorni za izvajanje nalog v zvezi z varstvom pri delu, zlasti pa so dolžni skrbeti:
—	da so izvajani varstveni ukrepi in normativi;
—	da so uporabljana sredstva in oprema za osebno varstvo pri deta;
—	da so delovne naprave ta priprave v brezhibnem stanju in da so uporabljane pravilno ta namensko;
—	da so preprečevane poškodbe in obolenja v zvezi z delom;
—	da je primerno ukrepano, da bi odpravili vzroke poškodb in zdravstvenih okvar;
73- da takoj obvestijo o vsaki nezgodi SVD;
—	da so delavci na deta poučeni o varnem delu ta da so navajam na varno delo;
—	da je uveden postopek proti delavcu zaradi opustitve predpisanih varstvenih ukrepov;
—	da skrbijo za preučevanje ta preizkušanje znanja o varstvu pri delu;
—	da razporejajo na delovna mesta z večjo nevarnostjo za poškodbe ta zdravstvene okvare samo delavce, ki izpolnjujejo posebne pogoje za tako delo;
—	da so izvajani predhodni varstveni ukrepi za delovne priprave ta naprave ter gradbene objekte in njihove prostore;
—	da odstrani delavca z dela, če je pod vplivom sredstev, ki lahko izzovejo in-
toksikacije ta ukrepa po internem pravilniku o izvajanju kontrole intoksikacije;
—	da sestavi obratna navodila v zvezi z varnim delom, oziroma, da za nove priprave in naprave priskrbi ustrezna navodila in da za nove gradbene objekte, prostore, delovna mesta ta dela priskrbi ustrezno dokumentacijo;
—	da pri dopolnjevanju, izpolnjevanju, konstruiranju ta projektiranju ter pri spreminjanju tehnološkega in delovnega procesa ter v skladu s spremembami delovnih razmer, ki nastajajo z uvedbo novih tehnoloških postopkov, novih delovnih priprav ta naprav, sestavi obratna navodila v zvezi' z varnim delom, o-ziroma, da za nove postopke, delovne priprave ta naprave priskrbi ustrezna navodila za varno delo; o vsaki taki spremembi pa je dolžan obvestiti SVD, katera da v okviru svoje prostojnosti ali po zunanjih institucijah potrebno soglasje;
—	da lahko kadarkoli zahteva oceno delovne sposobnosti za delavca;
—	da razporedi delavca na delovno mesto oziroma de-
la v skladu z zdravstvenimi ta psihofizičnimi sposobnostmi;
—	da so izpolnjevane druge obveznosti v zvezi z varstvom pri deta;
—	da je odstranjen delavec z dela, če ne upošteva varstvenih ukrepov.
c)	Pooblaščeni vodja del v organizaciji, vodja izmene, preddelavec, skupinovodja ipd. je na svojem delovnem mestu odgovoren za varno delo delavcev in za upoštevanje varstvenih u-krepov, zlasti pa je dolžan da:
—	vsakega delavca ob razporeditvi na delovno mesto, pa tudi med delom, če se spremenijo delovne razmere, pouči o nevarnosti, ki pretijo pri delu njegovemu zdravju ali življenju;
—	pouči delavca o najprimernejšem načinu opravljanja dela, načinu, ki mu zagotavlja varnost pri deta;
—	seznani delavca z varstvenimi ukrepi, katere mora upoštevati, in z okoliščinami, ki take ukrepe narekujejo;
—	skrbi, da so pri deta namensko uporabljana pred-
pisana sredstva in oprema za osebno varnost pri delu ter, da so uresničevani varstveni ukrepi;
.-g- na zahtevo delavca izvede potrebne varstvene ukrepe ter o tem takoj obvesti svojega nadrejenega in
SVD;
—	da odstrani delavca z dela, če ta ne upošteva varstvenih ukrepov;
—	da odstrani delavca z de: la, če je ta pod vplivom sredstev, ki lahko izzovejo intoksikacije, ta ukrepa po internem pravilniku o izvajanju kontrole intoksikacije;
—	da neposredno vodi in nadzira delavca pri deta tako, da ga sproti opozarja na pravilno ravnanje v zvezi z varnim delom;
—	da takoj obvesti SVD o vsaki nezgodi ;
—	da prijavi neposredno nadrejenemu vse napake in pomanjkljivosti v zvezi z varstvom pri deta, individualnemu poslovodnemu organu pa zaradi uvedbe postopka za ugotavljanje krivde zavoljo kršitve delovne obveznosti vseh delavcev, ki ne upoštevajo predpisov s področja varstva pri deta.
-k
Inventivna dejavnost na področju tehnike zajema izumiteljstvo, novatorstvo ta ra-ctonaiizatorstvo. Ta dejavnost zavzema vedno vidnejše mesto med dejavniki sodobnega razvoja proizvajalnih sil. Dinamike napredka te dejavnosti na svetu ne moremo kvantitativno točno opredeliti, ker ne obstajajo statistike, ki bi zajemale inventivno dejavnost v celoti.
Vendar na podlagi opisanih prikazov ta parcialnih podatkov lahko ugotovimo pospešen razvoj inventivne dejavnosti v vseh državah. Čim bolj so države razvite, tem hitrejši je ta razvoj.
stičnih državah ima inventivna dejavnost množični značaj. Izumitelji, novätorji in racionalizatorji dobivajo družbena priznanja, ki jih uvrščajo med državljane, zaslužne za graditev socializma. Pri tem velja dodati še to, da je v teh državah dokaj dobro urejen sistem gmotnega vzpodbujanja, to je odškodnine, daljši letni dopust, pravica do večjega stanovanja, prednost pri dodeljevanju štipendij itd.
Obseg inventivne dejavnosti v teh državah kažejo podatki o številu novatorskih in racionalizatorskih predlogov.
V Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Zvezni republiki Nemčiji ta v ostalih kapitalističnih državah je v podjetjih razvita vrsta oblik,
preko katerih skušajo vključiti čimveč ljudi v inovacijski proces ne gliede na delovno mesto ta izobrazbo. Sistemi, ki' služijo temu namenu, so učinkoviti in vzpodbujajo izumiteljstvo ta racionalizator-stvo — ne le z denarnimi nagradami, temveč tudi z moralnimi priznanji. V Ameriki poznajo takoimenovani Suggestion System; tega uveljavljajo v več kot 10.000 podjetij ta po katerem vsako leto moralno ta materialno nagrajujejo stotisoče ljudi.
O inventivni dejavnosti, ki se nanaša na patente, je mogoče dobiti popolnejšo sliko na podlagi statistike prijavljenih ta registriranih patentov.
V 26 državah Evrope, ZDA in Japonski so v letu 1970 prijavili 697.591, registrirali pa 325.097 patentov. Če bi naredili pregled po državah, bi ugotovili, da je v razvitih državah prijavljenih in registriranih 95 °/o patentov.
Naša država močno zaostaja — tako glede prijavljenih, kakor tudi glede registriranih patentov. Prav tako, kakor pri patentih, zaostajamo tudi pri tehničnih izboljšavah ta koristnih predlogih.
Avtorji tehničnih izboljšav so v tujih državah v glavnem ljudje iz proizvodnje;’ poleg inženirjev ta tehnikov je največ kvalificiranih jfi visokokvalificiranih delavcev.
Zanimivo pa je, da pri nas največ patentov prijavljajo zasebniki, nato industrijska podjetja, najmanj' pa inštituti.
Traktor
13. in 14. septèmbra srno obiskali TOZD rudnik boksita Jajce in tako vrnili lanski o-bisk njihove delegacije pri nas.
Ta obisk iii bila šafno vrnitev njihovega obiska, ampak tudi priložnost, da se vsaj delno spoznamo z ljudmi, z načinom dela, z njihovimi težavami in problemi pri kopanju boksita, za nas najvažnejše surovine.
Ob prihodu so nas pred mestom Jajce pričakali na cesti, kljub temu, da je rahlo deževalo: tehnični, direktor, predsednik sindikata in predsednica DS, pa nas resnično prisrčno sprejeli. Vodili so nas do njihovega res skromnega upravnega poslopja, kjer je vsak dobil kuverto, v kateri je bil program našega gibanja v Jajcu, njihova značka, pa mali bilten raznih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti mesta Jajce. Lahko zapišemo, da smo bili malce presenečeni zaradi take pozornosti.
Po krajšem pozdravnem govoru tehničnega direktorja in predsednika sindikata ter manjši zakuski so nas, kot je bilo v programu zapisano, povabili v 30 km oddaljeni rudnik Poljane s 1360 m nadmorske višine. Samo Jajce pa leži nekaj nad 300 m nadmorske višine.
Ko smo se začeli vzpenjati v hribe, smo takoj Opažih, da je vožnja za šoferje vse prej kot prijetna in da so tam šoferji pravi mojstri vožnje. Kajti, zaràdi zelo skalovitega terena je cesta ponekod zelo ozka in ima ostre zavoje, v sredini ceste pa tu in tam izstopa še živa skala. Naš avtobus, ki je bil precej dolg in njegova karoserija nižja cesti, se je skozi ostre ovinke komaj prebil. Po tej cesti vozijo šoferji tovornjake s prikolicami in peljejo naenkrat od 25 do 30 ton boksita.
Tu bi takoj omenil, da vozijo boksit okrog 27 km po taki cesti navzdol, nato pa še po asfaltni- okrog 60 km na postajo Banja Luka, kjer ga nakladajo na železniške vagone.
(Nadaljevanje na 11. strani)
KAKO ORGANIZIRATI
SAMOUPRAVNE KOMUNIKACIJE
v temeljni organizaciji združenega dela?
(Nadaljevänje iz prejšnje številke in konec)
Vsakršno neizpolnjevanje teh ddločb jè hujša kršitev delovnih dolžnosti, ker ovira delo organov samòùpravljanja ih ker ončmogoča delavcem uresničevanje pravic in dolžnosti v zvezi s samoupravljanj ehi. Clan deiovnè skupnosti ima pravìcè in dolžnosti:
—	upravljati delovno organizacijo neposredno ali po organih upravljanj ä, katere sain voli;
—	organizirati proizvodnjo ali drugo dejavnost, skrbeti za räzvoj delovne organizacije, dolo.čati načrte in programe za njeno delo in njen razvoj;
—	odločati o menjavi ustvarjenih proizvodov oziroma storitev ter o drugih vprašanjih, ki zadevajo poslovanje delovne organizacije;
—	odločati o rabi družbenih sredstev in o razpolaganju z njimi, da bi dosegli čimvečji učinek za delovno organizacijo in družbeno skupnost;
—	razporejati dohodek delovne organizacije in zagotavljati razvoj materialne osnove svojega dela;
—■ deliti dohodek med delovne ljudi;
—	izpolnjevati obveznosti, katere ima delovna organizacija do družbene skupnosti;
—	odločati o vstopu ljudi v delovno razmerje z delovno organizacijo, o prenehanju tega razmerja in o drugih medsebojnih delovnih razhierjih;
—- določati v skladu s splošnimi delovnimi pogoji delovni čas v delovni organizaciji in urfejäti druga vprašanja, ki imajo skupen pomen;
—	zagotavljati notranji nadzor in javnost dela ter poslovanja delovne organizacije;
—	urejati in izboljševati delovne pogoje, organizirati varstvo pri delu in počitek;
—	zagotavljati pogoje za svoje izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje;
—	zagotavljati pogoje za povečanje svojega osebnega in družbenega standarda;
Za lažje razumevanje naj opozorim, da v predloženi shemi pomeni polna, mastna črta tok informacij informativne službe ali centra za obveščanje, ki prihajajo mèd oddajo ali objavo po razpoložljivih kanalih do članov delovne skupnosti; da pomeni črtkana črta tok predlogov, pripomb, mnenj in ugovorov članov delovne skupnosti kot posledica njihovih medsebojnih interakcij ali vplivov in učinkovanja in kot odraz, odjek ali »feed back« nanje; da pomeni pikčasta črta tok predlogov z ustreznimi utemeljitvami in gradivom, katere dajejo predlagatelji organom samoupravljanja v razpravo in dokončno odločanje po predhodnem konsultirali ju ali posvetovanju člani delovne skupnosti; da pomeni kombinirana pikčasto-črtkana črta tok sprejetih sklepov ali odločitev organov samoupravljanja; in da pomeni debela Črta tok zadolžitev, ki izhajajo' iz sprejetih sklepov ali odločitev in zadevajo neposredno tiste, ki jih morajo izvršiti, posredno pa vse člane delovne skupnosti!
(Skrbno preštudirajte shemo komuniciranja udeležencev sprejemanja samoupravnih odločitev — od. prediòga odločitve do sprejetja odločitve, njenega uresničevanja in kontrole)!
Opis in razčlenitev posameznih komunikacij v shemi komuniciranja
V shemi komuniciranja so vse komunikacije označene z zaporednimi številkami, ki kažejo s tem tudi časovno zaporedje stikov med tistimi, ki v komunikacijskih odnosih (razmerjih pri delu organov samoupravljanja) sodelujejo.	;
KOMUNIKACIJA 1 je prvi ali začetni stik med predlagateljem in informativno službo, ko predlagatelj svoje predloge in ustrezno gradivo za organe samoupravljanja šele pripravlja. Omogoči naj informativni službi, da pravočasno pripravi vse za začetek obveščanja. Pri tem pa se mora seveda držati navodil in priporočil predlagatelja, ki najbolje ve, katere elemente informacije je mogoče že posredovati članom delovne skupnosti in katerih zaradi prehranjenosti še ne. Hkrati pomaga informativna služba predlagatelju z nasveti, ki zadevajo jasnost, razumljivost in celovitost gradiva, po potrebi pripravlja za same seje organov samoupravljanja primerna ponazorila (zidne liste, tabele, flaiielogfamè, diapozitive itn.). Pri tein upošteva najnovejše dosežke sociologije javnega mnenja in teorije družbenega obveščanja ter zasleduje vidike dobrega in pravilnega obojesmernega komuniciranja med predlagateljem in organi samoupravljanja, oziroma člani delovne skupnosti.
— odločati o izločitvi dela delovne organizacije v posebno organizacijo ter o spojitvi ali združitvi delovne organizacije z drugimi delovnimi organizacijami.
Organizacija dela in upravljanja v delovni organizaciji morata omogočati delovnim ljudem, da na vsaki stopnji in v vseh -delih delovne organizacije ter njenega delovnega procesa, ki pomeni celoto, kar najbolj neposredno odločajo o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka in o drugih vprašanjih, ki zadevajo njihov ekonomski položaj, hkrati pa morata zagotavljati najugodnejše delovne pogoje in poslovanje delovne organizàcije kot celote.
S takim izhodiščem je mogoče predlagano shemo komuniciranja organov samoupravljanja vnàprej določiti, interno uzakoniti, termi-nirati posamezne nujne komunikacije, pa opisati dolžnosti in pravice vseh tistih, ki v komunikacijskih odnosih (razmerjih pri delu organov samoupravljanja) sodelujèjò.
KOMUNIKACIJA 2 je prvi del ali začetek krožnega informacijskega toka, katerega organizira informativna služba. Na osnovi začetnih že zadostnih informacij prične objavljati pò razpoložljivih kanalih članom delovne skupnosti glavne žitačilnosti materialov, katere pripravljajo predlagatelji za organe samoupravljanja, na osnovi katerih bodo ti kasneje — po preverjanju med člani delovne skupnosti — razpravljali in sprejeli ustrezne sklepe.
S takim obveščanjem vzbujamo med člani delovne skupnosti zanimanje za predvidene seje organov samoupravljanja, oziroma za posamezne točke njihovih dnevnih redov in jim tako omogočimo, da že dovolj zgodaj, v medsebojnih stikih in interakcijah, izmenjajo mnenja in poglede. Tako lahko potem na razne načine tudi reagirajo in povedo, kaj jim je všeč in kaj ne, pa kaj novega, dodatnega predlagajo.
KOMUNIKACIJA 3 je stik med predlagateljem in tajništvom ali administracijo organov samoupravljanja, ki zagotavljaj da prejme tajništvo za seje organov samoupravljanja pravočasno Ustrezno gradivo s predlaganimi sklepi.
(Nadaljevanje na 10. strani)
RUSKAJA TROJKA JÈ SKRAJŠALA POTOVALNI ČAS MED MOSKVO IN LENINGRADOM ZA POLOVICO
V Rusiji je na progi med Leningradom in Moskvo v juliju začel obratovati nov vlak. Vlak iima klimatizirane vagone in prevozi 7ÜU km dolgo progo fried 0-bemia velemestoma s povprečno1 birtrOštjo 160 kilometrov iia uro. .Pozneje bi se naj ta hitrost povečala ria 200; kilometrov na- uro. Po voznem redu se bo čas potovanja skrajšal od 8 na 4 ure.
Vagoni so opremljeni z vrtljivimi sedeži-,, tako da jih je možno postaviti vedno v smer vožnje.
Sovjetske železnice imajo sedaj skupno 137.000 km železniških prog, na katerih vozi dnevno do 17.000 različnih vlakov.
Shema komuniciranja udeležencev sprejemanja samoupravnih odločitev — od predloga odločitve do sprejetja odločitve, njenega uresničevanja in kontrole.
ZADOLŽITVE
organi
samoupravljanja
OBVEŠČANJA,
KOMUNIKACIJE
KAKO ORGANIZIRATI
SAMOUPRAVNE KOMUNIKACIJE...
(Nadaljevanje z 9. strani)
Tajništvo organov samoupravljanja prejema od predlagateljev za vsako točko dnevnega reda ustrezno dokumentacijsko gradivo, v posebnih obrazcih pa vpisana besedila variantnih sklepov z imeni nosilcev zadolžitev in z roki za njihovo uresničitev; te predlagatelji predlagajo organom samoupravljanja v razpravo in potrditev.
Na osnovi takšnega gradiva predsedniki posameznih organov samoupravljanja pripravljajo dnevne rede posameznih sej, tajništvo organov samoupravljanja pa poskrbi za ustrezna vabila in njihovo dostavo naslovljencem. Ce je predložena dokumentacija pomanjkljiva ali če na to opozori informativna služba na osno^vi ugotovljenih mnenj med člani delovne skupnosti, lahko ta zahteva, da jo je dopolniti ter zato ustrezne točke dnevnega reda za predvideno sejo uvrstiti v vabilo* in program seje.
KOMUNIKACIJA 4 je stik med tajništvom organov samoupravljanja in informativno službo, ki omogoči prvemu oblikovanje ustrezno sesta\rljenih in z vidikov dobrega in pravilnega komuniciranja pravilno oblikovanih sklepov za organe samoupravljanja. Drugemu pa omogoči neposreden vpogled v gradivo, katerega predlagatelji predlagajo organom samoupravljanja v razpravo, pa tako omogoči pravočasno nadaljevanje krožnega informacijskega toka informativne službe.
V tem stiku informativna služba tudi pripravi ustrezna ponazorila (tabele, sheme, diagrame itn.) in razmnoži pripravljeno gradivo v ustreznem številu izvodov.
KOMUNIKACIJA 5 je nadaljevanje krožnega informacijskega toka, ki ga organizira informativna služba. Iz dokončno oblikovanega gradiva in predlaganih variantnih sklepov za organe samoupravljanja
dobi neizčrpne možnosti, da hitro, pravočasno in objektivno seznani člane delovne skupnosti o tem, kaj bodo razpravljali organi samoupravljanja in kakšni so predloženi variantni sklepi, zakaj so takšni in s kakšnimi posledicami za delovno) skupnost, če bodo sprejeti. To omogoči slehernemu članu delovne skupnosti — če le hoče! — da še lahko pravočasno pove ali izrazi svoje mnenje, pejtnisleke, predloge ali kritične pripombe, to je prej preden se dogovarjajoči organ samoupravljanja sestane in dokončno odloči.
KOMUNIKACIJA 6 je povratni informacijski tok — od sprejemnika informacij k informacijskemu viru, ki ga često poimenujemo v sociologiji o-bveščanja kot »feed back«. Gre za prvo jasno reakcijo članov delovne skupnosti na predloženo gradivo in predvidene alternativne odločitve, pa omogoča uresničitev delavčeve pravice do neposrednega samoupravljanja, kajti tako mu je omogočeno vplivati na vsebino odločitev organov samoupravljanja. Seveda, če le-ti njegove pripombe upoštevajo!
Da je omogočena hitra in zanesljiva pot takih pripomb, predlogov, kritike ter stališč do ustreznega organa samoupravljanja in vseh prizadetih članov delovne skupnosti, si je mogoče pomagati z ustreznimi obrazci. Vanje vpisujemo člani delovne skupnosti svc|*) pripombe. Te uporabi informativna služba za nadaljnje obveščanje članov delovne skupnosti kot dodatno1 informativno gradivo, tajništvo organov samoupravljanja pa jih zbira za samoupravne organe in predlagatelje.
Primer obrazca za predlaganje sklepov in odločitev organom samoupravljanja:
DELOVNA ORGANIZACIJA »X«
Predlog organom samoupravlj anj a
Poslovnemu odboru
Glede na predloženo gradivo s sklepi in glede na informativni material, katerega smo pripravili v sodelovanju s (z)
sekretarjem Alojzem Vebrom in pravnikom Jernejem Arhom
im o čemer smo po sistemu notranjega obveščanja pravočasno obvestili tudi člane delovne skupnosti, predlagamo, da na naslednji seji razpravljate o predloženih sklepih, ki jih dajem(o) v pretres in potrditev. Predlogi sklepov so:
Zap. št.	Opis predlaganega sklepa in ustrezne dokumentacije	Nosilec zadolžitve	Rok
i	Poslovni odbor je sprejel na seji dne 		sklep, da velja s 1. avgustom 1973 za vse člane delovne organizacije v dopoldanski izmeni začetek dela ob 6. uri (glej priloženo utemeljitev št. 3!)	Vodja kadrovske službe, sekretar, vratarji	1 8. 1973
Opombe
S tem ne veljajo več za vodje obratov dovoljenja, da prihajajo na delo ob 7. uri!
S tajništvom organov samoupravljanja potrjuje prevzem gradiva dne 16. 7.
Janko Krelj, l.r.
Predlagatelji:
Peter Mravlje, Ijt. Jernej Arh, l.r. Alojz Veber, Ijt.
Take obrazce razdelimo po temeljnih organizacijah združenega dela oziroma organizaciji združenega dela vodjem delovnih skupin in organizacijskih enot ali pa vložimo v posebne predale pod skrinjicami za predloge, ki so nameščene v posameznih oddelkih, obratih, temeljnih organizacijah združenega dela — na vidnih mestih. V načelu velja zahteva, da se predlagatelj pripomb v obrazcu tudi podpiše, mislim pa, da je treba pri tem ocenjevati in upoštevati tudi nepodpisane predloge in pripombe. Pri tem seveda nepodpisani predlagatelji nimajo pravice zahtevati odgovor na svoje pripombe.
KOMUNIKACIJA 7 je kombinirani stik tajništva organov samoupravljanja z informativno službo in informativne službe s predlagateljem. V njem informativna služba obogati predloge članov delovne skupnosti z dodatnimi materiali in ugotovitvami, ki jih zajema med kroženjem informacij — od predlagateljev k organom samoupravljanja oziroma članom delovne skupnosti.
KOMUNIKACIJA 8 je obvezen stik med tajništvom organov samoupravljanja in predlagateljem, v katerem prvi drugemu sproti posreduje pripombe, predloge in mnenja članov delovne skupnosti. S tem je zagotovljen vpliv članov delovne skupnosti na predvidene odločitve organov samoupravljanja. Za organe samoupravljanja pripravljeni predlogi z ustrezno dokumentacijo so' namreč tako podvrženi določeni kontroli javnosti celotnega kolektiva, zato je predlagatelj prisiljen skrbno pretehtati vsak predlagani sklep in ga tudi ustrezno podkrepiti. Člani delovne skupnosti so prisiljeni jasno ločiti med ozkimi, čisto osebnimi interesi in med kolektivnimi interesi. Neposrednim samoupravljalcem, članom samoupravljanja, pa je tako dosti lažje odločati, torej izbirati med ponudenimi alternativnimi odločitvami, saj jim postanejo ozadja zagovorov ali ugovorov posameznih predlogov tako hitro jasna. Zato se občutno zmanjšajo možnosti za neumestne, nekoristne, celo škodljive in ozko osebnostne pripombe, predloge ali neobjektivno kritiko, saj je tak način predlaganja pred razpravo v organih samoupravljanja podvržen javnosti celotne delovne skupnosti.
KOMUNIKACIJA 9 je stik med tajništvom organov samoupravljanja in organi samoupravljanja. Zagotavlja pravočasno dostavo napisanih predlogov in ustrezne dokumentacije predlagateljev ter pregled nad mnenji, predlogi, pripombami in ugovori članov delovne skupnosti na predlagane odločitve.
Člani organov samoupravljanja morajo dobiti za vsako ceno predvideno točko dnevnega reda najmanj štiri dni pred sklicano sejo ustrezno gradivo in predlagane alternativne sklepe ali odločitve. Celotno gradivo prejemajo' člani organov samoupravljanja osebno iz tajništva po kurirju ali drugače in tak prevzem tudi s svojim podpisom potrjujejo v knjigi predloženega gradiva članom organov samoupravljanja. Tako se je mogoče zavarovati pred morebitnimi očitki, češ, da ta in ta član ali povabljeni sodelavec ni pravočasno prejel gradiva in da ga zato ni mogel pred sejo organa samoupravljanja pregledati in se o njem posvetovati z najbližnjimi sodelavci in predlagatelji.
V opisanih pogojih imajo člani posameznih organov samoupravljanja zadosti časa prevzeto gradivo prebrati in se pogovoriti o njem zaradi morebitnih nejasnosti s predlagatelji in jih opozoriti na nejasnosti. V neposrednih stikih na krajših delavnih sestankih, v osebnih razgovorih in v podobnih načinih izmenjavanja menj pa o tem lahko tudi razpravljajo s svojimi najbližjimi sodelavci. Tako si lahko ustvarijo predstavo» o mnenju članov delovne skupnosti o predlaganih odločitvah in potem med razpravo v organih samoupravljanja lažje sodelujejo oziroma se z glasovanjem zavestno odločajo »za« ali »proti« predlaganim sklepom ali odločitvam.
KOMUNIKACIJA 10 je nadaljevanje krožnega informacijskega toka, katerega organizira informativna služba. Gre za informiranje članov delovne skupnosti neposredno pred napovedanimi sejami organov samoupravljanja o predloženem gradivu ter predloženih sklepih ali odločitvah, o mnenjih, predlogih, pripombah in ugovorih članov delovne skupnosti, hkrati pa tudi o tem, kako predlagatelji odgovarjajo na predloge, pripombe in ugovore članov delovne skupnosti. Vse to sproža široko razpravo, zato morajo biti posamezni predlogi osvetljeni z različnih zornih kotov, kritično obdelani v komentarjih, podprti z ustreznimi podatki ali omajani z ustreznimi ugovori. V tem delu informacijskega toka ne gre več zgolj za obveščanje kot tako, marveč gre za najintenzivnejše medsebojno komuniciranje z izmenjavanjem mnenj, ki poraja za vsak predlog vrsto pritrditev »za sprejetje« in vrsto ugovorov »proti sprejetju«.
Priporočamo -
Novembra bo izšel zbornik Prazniki slovenskih občin, posvečen 30. obletnici zmage nad fašizmom in ‘ 30. obletnici osvoboditve naše domovine.
Zbornik izdaja skupnost slovenskih občin. Za pripravo in natis zbornika je bil sklenjen poseben dogovor s skupščinami slovenskih občin in mesta Ljubljane, ki so tudi izbrale avtorje in nato v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami sestavke verificirale. Poleg avtorjev, katere so sestavljali udeleženci NOB, raziskovalci in poklicni zgodovinarji, so pri pripravi in u-rejanju zbornika sodelovali tudi drugi znanstveni sodelavci in poseben uredniški odbor.
Zbornik obsega poljudno-strokoven opis vseh dogodkov, ki so bili izbrani za občinske praznike in praznik mesta Ljubljane, avtorji pa so po svoji presoji vtkali v opisovanje tudi dogajanja pred dogodki in po njih ter dali s tem širši vpogled v zgodovino našega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe.
Zbornik je pisan mozaik dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti, saj posega z opisi praznikov, npr.-prav v čase protifašističnega boja v Marezigah leta 1921, spopada revolucionarnega delavstva z Orjunaši v letu 1924 in revirske stavke leta 1934 ter v dobo organiziranja in ustanovitve Osvobodilne fronte, formiranja prvih partizanskih e-not, organizacije ljudske oblasti pa vse do osvoboditve in zadnjih bojev v drugi svetovni vojni na našem ozemlju.
To je prva publikacija pri nas, v kateri bodo predstavljene vse slovenske občine skozi dogodke posebnega pomena, ki so bili izbrani za občinske praznike, in tudi prva, ki tako obravnava in osvetljuje del naše revolucionarne zgodovine in s tem daje bogat prispevek k oživljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucionarnega delavskega gibanja.
Zbornik je bil izbran med tiste publikacije v letošnjem jubilejnem letu, ki bodo imele posvetilo, da so izdane v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Izšel bo v formatu 22x22 cm in bo obsegal 200 strani.
Zbornik je rezultat prizadevanj vseh slovenskih občin in mesta Ljubljane, organov Skupnosti in nad 60 neposredno angažiranih sodelavcev.
Želimo, da bi ta publikacija prišla v čimširši krog naših delovnih ljudi in občanov. Šolam in mladini bo zbornik koristen učni pripomoček pri obravnavanju zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim pa naj bi služil še posebej kot spominsko darilo zaslužnim delavcem, delegatom i.dr. ob raznih spominskih, jubilejnih in podobnih priložnostih, vsakomur pa bo tudi lepa dopolnitev njegove knjižne zbirke.
Prednaročniška cena zbornika je 100 din. prednaročila pa sprejemajo do 10. novembra 1975 na naslov: Skupnost slovenskih občin, Ljubljana, Cankarjeva c. 5, žiro račun št.: 50101-678-48155.
o
OBISKALI SMO
POMANJKANJE SANITARIJ
im-v
(Nadaljevanje z 9. strani)
Rudniki in delovni pogoji v v njih:
Rudniki boksita v Jajcu nimajo zunanjega izkopa, ampak notranjega. Vsega imajo 6 takih rudnikov, od katerih je rudnik Poljane največji in njegov boksit tudi najkvalitetnejši. V rudniku Poljane kopajo boksit v 200 m globokih rovih, okrog 60 m pod živo skalo. Najdbišča boksita so različne velikosti — med skalovjem. Boksit razstreljujejo z rahlim eksplozivom; če pa so prevelike grude, ga tolčejo, nakladajo na vagončke (včasih je spravilo do vagonč-kov zelo težavno), nato vago-n-ček izvlečejo z jekleno vrvjo iz jame na lesen stolp z nekakšnim kraterjem, v katere-
KAKO ORGANIZIRATI
SAMOUPRAVNE KOMUNIKACIJE...
KOMUNIKACIJA 11 je odraz in posledica procesov, katere sproži komunikacija 10. Člani delovne skupnosti sami ali po svojih izvoljenih predstavnikih v organih samoupravljanja med sejami izražajo svoje mnenje, pripombe in predloge ter kritiko članov delovne skupnosti. Seje organov samoupravljanja so v načelu javne, zato jim lahko prisostvujejo člani delovne skupnosti.
KOMUNIKACIJA 14 je zadnji ali sklepni del krožnega informacijskega toka, katerega organizira informativna služba. O sprejetih sklepih,, iz njih izhajajočih nalogah in obveznostih članov delovne skupnosti obvesti celotno delovno skupnost. Seveda pa tudi sproti obvešča o poteku uresničevanja sprejetih sklepov ali odločitev, o uspehih in neuspehih, o vzrokih za neuspehe, pa tudi o posledicah, če določen sklep ali odločitev ni izpolnjena.
KOMUNIKACIJA 15 je sklepni del v sistemu samoupravljanja komuniciranja, če izvzamemo kontrolno funkcijo organov samoupravljanja nad izvrševanjem njihovih odločitev. Tajništvo organov samoupravljanja oddaja na osnovi zapisnikov nosilcem zadolžitve' sproti, največ pa tri dni po sejah, posebne — v obrazcih zapisane .. zadolžitve v več kopijah, katere vedno podpisujejo predsednik ustrez-
Primer obrazca za predloge, pripombe in ugovore članov kolektiva glede predvidenih sklepov ali odločitev organov samoupravljanja:
nega organa samoupravljanja, direktor ali upravitelj delovne organizacije. Ena kopija ostane v tajništvu organov samoupravljanja; na njej je podpis prevzemnika zadolžitve z vpisanim datumom prevzema. Tako je mogoče tajništvu sproti preverjati, katere zadolžitve morajo biti ob določenem roku izpolnjene, saj mora zadolžena oseba na hrbtni strani prevzetega izvoda zadolžitve napisati kratko poročilo o izvršitvi.
SKLEP
Shema predlaganega komuniciranja organov samoupravljanja, se bo zdela komu morebiti precej zapletena. Verjetno bomo očitali, da pomeni tak sistem dela organov samoupravljanja krnitev samega bistva samoupravljanja. Zato naj v sklepni misli ponovim, da uveljavitev modela lahko služi le kot osnova in izhodišče za razčlenitev dolžnosti in pravic tistih, ki sodelujejo v sistemu sprejemanja samoupravnih odločitev. Kljub prizadevanjem, da bi postopke poenostavili, pa se pokaže, da to, ni mogoče, če naj pri tem ne bo prizadeta jasna razmejitev nalog in pristojnosti članov delovne skupnosti. Prav tega pa nam v delovanju organov samoupravljanja še kako manjka!
Dušan Rebolj
DELOVNA ORGANIZACIJA »X«
Predlog člana delovne skupnosti
Poslovnemu odboru
Glede na predloženo gradivo s sklepi za naslednjo sejo imam naslednje pripombe, predloge, ugovore:
Zap. št.	Opis predlaganega sklepa organa samoupravljanja	Moji pomisleki, predlogi, pripombe in mnenja
i.	Poslovnemu odboru je predlagan sklep: da velja s 1. avgustom 1973 za vse , člane delovne organizacije v dopoldanski izmeni začetek dela ob 6. uri.	Kolikor vem, imamo pri nas 42 delavcev, ki se morajo na deloi in z dela voziti z javnimi prevoznimi sredstvi-. Med njimi je 31 takih, ki imajo prvo možno zvezo šele med 6.20 in 6.30 uro in bi začetek dela venomer zamujali. Predlagam, da bi veljal zanje začetek dela ob 6.45 in da bi zanje delo trajalo do 14.45 ure. Prihajanje teh delavcev na delo naj kontrolirajo dežurni vratarji.
Za tajništvo organov samoupravljanja	Predlagatelj:
potrjujem prevzem predloga dne 1. 8.
Jože Povhar, kr.
ga polnijo boksit in ga iz njega potem tovorijo na kamione.
Delo v rudniku je zelo naporno in težavno. V jami pa je zrak nasičen še z nekim plinom. Ta včasih pritiska precej na pljuča in po njem peče v očeh. Do lani' so vsa nakladanja v jamah opravlja; li ročno, sedaj imajo vsaj stroje za nakladanje. V skupinah delata po dva delavca in imata normo. V 8 urah nakopljeta 30 ton boksita. Če norme lahko dosegajo, zaslužijo mesečno od 2.500 do 2.600 dinarjev.
Nič kaj vzpodbudne plače, kajne?
Delavci pravijo, da bi za svoje delo morali zaslužiti od 3.400 do 3.500 dinarjev, kar je tudi res, zavedajo pa se, da boksit pač ni mogoče dražje prodati in da jim' eno tretjino njihovega dohodka odnesejo prevozniki kamionov. Nimajo namreč za prevoz boksita do Banja Luke svojih kamionov, ampak jim ga vozi banjaluš-ko transportno podjetje. Vsa leta sem se že trudijo, da bi prišli do svojih kamionov, kar jim ne uspe, ker je dohodek za prodani boksit pičel. Radi bi se tudi bolj avtomatizirali za pridobivanje boksita na izkopih, pa jim tudi to ne u-speva, zaradi pomanjkanja denarja.
Delavci delajo v rudniku v dveh izmenah. Na planini' o-* stajajo ves teden. Vsakodnevni prevoz bi namreč bil prenaporen in predrag, saj traja vožnja v hrib kar dobro uro.
Pri rudniku imajo barako za bivanje, kuhinjo in jedilnico, kjer se hranijo. Moramo priznati, da so to res skromni ljudje in zadovoljni s takim življenjem, kot ga imajo, z zaupanjem pač, da bo jutri bolje. Imel sem občutek, in to sem tudi razbral iz pogovorov z delavci, da so njihovi medsebojni odnosi na visoki ravni delavskega samoupravljanja. Res so kakor ena družina: in tukaj ne izstopa tisti »jaz«. Delavci so sami po; vedali: vsi se trudimo, da bi čimveč naredili in zaslužili, pa naj si bo to vodstvo ali kopači. Ravno tako so odnosi med nami enaki, pa naj je. to direktor ali delavec v ja; mi. Sicer pa smo imeli sami priložnost videti: če je namreč direktor s katerim delavcem hotel govoriti, ga je poklical kar po imenu, pogovor med obema pa je potekal čisto sproščeno.
Drugi dan smo si ogledali nekaj znamenitosti mesta Jajce. Nato so nas spremljali v 30 km oddaljeni hotel v smeri našega povratka, kjer so nam pripravili kosilo. Med kosilom je stekel še pogovor o medsebojnih partnerskih odnosih, z željo seveda, da bi naše medsebojno sodelovanje bilo čimbolj povezano, odkrito in pošteno.
Slovo je bilo ganljivo, saj so nam močno stiskali roke, nas objemali in izražali željo, da bi se še videvali. Ko smo odhajali, so nam mahali v pozdrav, dokler se avtobus ni skril za ovinkom.
Anton Zadravec
KMALU URNIK ZA TRENINGE
V okviru organizacije rekreacije po sindikatu TGA se bo pričela novembra 1975 redna vadba v različnih športnih in rekreativnih panogah za člane kolektiva.
Zaželeno je, da bi se prijavilo čimveč članov kolektiva, predvsem še žensk, razen seveda za vojaški peteroboj in mali nogomet; to sta izključno moški disciplini.
Vabimo interesente, da se čimprej prijavijo spodaj navedenim poverjeniko;m za eno ali več športnih disciplin.
Po dobljenih prijavah bomo sestavili urnik vadbe; ta bo objavljen v naslednji številki glasila, kakor tudi na oglasnih deskah.
Ker se bliža zima, se bo vadba pričela v zaprtih prostorih, tudi v telovadnici Šole v Kidričevem.
1. mali nogomet	— Maks Božank, telefon		450
2. košarka	— Radovan Komel	”	290
3. rokomet	— Mirko Kuhar	i	355
4. odbojka in telovadba	— Ljubo Keber	1	323
5. namizni tenis	— Srdan Mohorič	»	383
6. streljanje	— Konrad Kramberger	»»	560
7. šah	— Martin Majcenovič		303
8. kegljanje	— Drago Žlender		394
9. vojaški peteroboj	— Milan Slavinec		416
-k
ZA USKLADITEV OBSTOJEČIH MOŽNOSTI
Srednjeročni razvojni programi - ne le skupki želja
Po dvomesečnih skupščinskih počitnicah so se v torek, 30. septembra ponovno sestali na rednem skupnem zasedanju v dvorani narodnega doma v Ptuju vsi trije zbori Občinske skupščine Ptuj.
Delegati vseh treh zborov so dobili za to 14. redno sejo zajeten sveženj pomembnih dokumentov, med katerimi velja omeniti Zlasti osnutka srednjeročnih razvojnih programov občine Ptuj m SR Slovenije za obdobje 1976— 1980, dalje osnutek zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij v SR Sloveniji.
V nadaljevanju seje so razpravljali še o aktualnih problemih razvoja krajevnih skupnosti m o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov.
Kljub svežnjem gradiva pa je, kot vedno, tudi tokrat podala temeljito obrazložitev predstavnica IO SO tovarišica Čarmanova. Delegatom je izredno konkretno in temeljito prikazala vse momente in pomembnost predloženih osnutkov, kateri bodo posredovani v javno razpravo med občani.
Se posebej so opozorili na izredno pomembnost javne razprave, ki mora biti resnično povsod dobro organizirana, prav tako pa mora potekati koordinirano, razumljivo ob upoštevanju tega, kaj je treba uresničiti v tem planskem obdobju in katere naloge bodo morale počakati na uresničitev v naslednjem planskem obdobju.
Delegati so zato o svojih doneskih v razpravi zelo konkretno poudarjali to, da je treba v postopku samoupravnega planiranja na vseh ravneh zagotoviti, da bodo srednjeročni programi resnično izvedeni v okviru danih možnosti in da ne bodo le programi želja.
Posebno živahna in konkretna je bila razprava o osnutku zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmejnih območij. Pri tem so razpravi j alci menili, da je vse premalo konkretnih smotrov in ukrepov, pa tudi nosilci nalog niso v tem zakonu dovolj konkretno opredeljeni. Več delegatov, ki so sodelovali v razpravi, je celo menilo, da bi morale biti v tem zakonu zagrožene sankcije — razumljivo za tiste, ki njegovih določil ne bodo dosledno spoštovali in izvajali tam, kjer je to potrebno.
Ko je potekala razprava o aktualnih problemih nadaljnjega razvoja krajevnih skupnosti, je bilo med drugim poudarjeno, da so v osnutku tega zakona vse premalo obdelane konkretne oblike sodelovanja med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Prav na tem področju bo potrebno določene stvari in zadeve še izoblikovati tako, da bo
celotna relacija med KS in OZD veliko bolj jasna in precizirana, kajti samo fraze o tem, kako bi naj bilo, so resnično premalo.
Prav tako je tudi v razpravi o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o starostnem zavarovanju kmetov prišlo do različnih mnenj med razpravljalci. Delegati DPZ so na primer menili, da bi bilo potrebno storiti mnogo več in urediti tudi to, da bi otroci plačevali za svoje starše določen znesek, če bodo seveda pozneje prevzeli zemljo od njih. Dogaja se še namreč, da družba prispeva sredstva za to zavarovanje kmetov, pozneje, po njihovi smrti, pa bi otroci prevzeli čisto in neobremenjeno posestvo, čeprav niso vložili niti dinarja za svoje starše ali za njihovo zavarovanje. O tem je bilo precej povedanega konstruktivno in konkretno. Resnično bo potreben na tem področju mnogo večji posluh, predvsem, da bodo zadeve urejene tako, da bodo tudi otroci staršev na kmetijah morali prispevati del sredstev in ne le delavci v združenem delu, ki prav gotovo ne bodo zmogli nositi vseh bremen na svojih ramenih, kljub temu, da že tako prevzemajo določen del stroškov tudi v tej smeri.
Po skupnem zasedanju so delegati vseh treh zborov ponovno odšli na svoja običajna mesta, kjer so nadaljevali seje ločeno, pa razpravljali in odločali o vrsti aktualnih zadev, ki so se nabrale v počitniškem obdobju.
Tako so najprej obravnavali predlog družbenega dogovora o
načinu uporabe in upravljanja s sredstvi za odpravljanje naravnih nesreč in sklep k družbenemu dogovoru o načinu uporabljanja in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč ter predlog o prenehanju nekaterih skladov občine Ptuj.
Delegati PDZ so skupno z ostalima zboroma imenovali občinskega javnega pravobranilca in razrešili dosedanjega, ki odhaja na novo delovno mesto v Ljubljano. Razrešili so tudi dosedanjega ravnatelja OŠ bratov Strafela iz Markovec in na njegovo mesto imenovali vršilca dolžnosti.
Vsi zbori pa so tudi potrdili izvolitev 160 sodnikov porotnikov občinskega sodišča v Ptuju, med njimi 10 sodnikov za mladinsko sodstvo. Tega sestavljajo izključno učitelji.
Delegati zbora KS in zbora združenega dela so razpravljali in sklepali še o odpiralnem času trgovine, pa o melioracijskih delih v Pesniški dolini in o čiščenju jarkov, kanalov in pd. Tudi med delegati DPZ je prišlo do nekaterih stališč v zvezi z odpiralnim časom v trgovinah ob sobotah, čeprav ta zbor nima pristojnosti, da bi lahko odločal o tem problemu.
Menili pa so, da bi morali tudi oni dobiti tonamensko gradivo, da bi lahko posredovali vsaj svoja mnenja in stališča do določenih zadev, ki sta izključno v pristojnosti ostalih dveh zborov SO Ptuj.
O delegatskih vprašanjih in od-govodih pa kaj več v prihodnji številki Aluminija!
France Meško
KIKO PROGRAM
ZA NOVEMBER 1975
4. Ljubezen na odru
7.	Karte, jekleni mladenič
11.	Grof Jorga, vampir 14. Crna karavana 18. Slačenje 21. Crnobrada pošast 25. Zvezda varieteja 28. Doc Holiday
slov. — barvni, ljub. drama Hong-Kong — barvni, pustolovski amer. — barvni, grozljivka amer. — barvni, vestern amer. — barvni, komedija amer. — barvni, komedija španski — barvni, drama amer. — barvni, vestern.
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO
Uredniški odbor:
Ivan Tušek — predsednik, člani: Konrad Rižner, Stojan Kerbler, dipl. ing., Doroteja Puž, dipl. our., Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa — Franc Vrlič. Tisk: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno Rokopisov in slik ne vračamo.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moža, očeta, sina in brata
Ludvika
Anžela
IZ KIDRIČEVEGA 13
smo dolžni izreči zahvalo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom iz 22., 23 in 13. bloka v Kidričevem, sodelavcem iz TOZD vzdrževanje, Merkatorju iz Ptuja, govornikoma tov. Fajfariču in ing. Simoniču, pevcem, godbi TGA Kidričevo in vsem, ki so mu darovali vence in cvetje ter ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti.
Žalujoči: žena z otrokoma Igorjem in Mitjo, ata, mama, brata Štefan in Mirko z družino, sestra Nada z Danilom in drugo sorodstvo.
NAŠEMU BIVŠEMU
SODELAVCU V SPOMIN
Po dolgotrajni bolezni je preminil naš večletni član kolektiva, tovariš
MIHAEL VEIT
Iz NJIVERC 10/a
Nazadnje je bil zaposlen v DS SS. Kot _upo-kojenec je vestno sledil vsem delovnim uspehom v kolektivu in se ob vsaki priložnosti zanimal za probleme in u-spehe kolektiva, v katerem je preživel toliko
let svojega življenja. Zahrbtna bolezen pa mu ni dovolila, da bi več časa užival zasluženo pokojnino, in ga je iztrgala iz sredine njegovih naj dražjih družinskih članov. Prav tako je prizadela tudi nas sodelavce, id smo ga poznali in z njim mnogo let delili dobro in slabo.
Sin Ivan z družino, pa žalujoča žena Matilda se iskreno zahvaljujeta sindikalni podružnici TGA za pomoč, vsem sodelavcem in o-stalim, ki ste ga spremljali na prerani zadnji poti, pa še enkrat: tisočkrat hvala!
Žalujoči domači in sodelavci
____________________________