& 49. V Gorici, v četrtek dne i%. uprilai, 1909. Tacal XMXIX. Izhaja trikrat na teden, in sicer »torek, Četrtek • jobuto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemata ali v Oorioi na dom pošiljana:- vse leto.........15 K Posamične Ste^-^v^l^c^oi-i^-^iijp^ -1.V*.*-5i»».w*—b»; „S0CA" ima naslednjo l/.ioJne'[tfild*e :v0l>šftov6m let« ..Kažipot po Goriškem in GradišCanskem" in dvakrat r jeiu , Vozni red železnic, parnikov in poSlnih zvez". Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki nli<;i ;t(.v. 7 I- nndstr. v ..Goriški Tiskarni" A. fiabršček. Sa naročila brez doposlane naraiSoine sejne oziramo. Oglasi in poslanice so račnnijo po Petit-vrstah če tiranu i-krat 10 v. 2-krat 14 v,- 3-krat 12 v vsaka vrhta. Večkrat po pogodbi. Večjo črke po prostoru. -Kekl.mn? in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za :^iHk'i in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za nerod, svobodo in napredek!« Dr. K LavriČ. Uredništvo ' se nahaja v gosposki ulici §t 7 v Gorici v L n&dstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošljejo le upravnistvo. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od ,iSoc*e" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1'60. „Soca" in ,,Primoreow se prodajata v Gorici v . naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afri6, Gledališka ul.; V. Baunigartner, Koren 2; Mat. Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Heu, Jellersitz, Nunska ul. 3. 1. Hova*ski. na Gorišceku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Leban, tek. Jc3. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Sohwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; jMavni kolodvor. —• V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tal«fon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J, Fabčič) tiska in zal. Shod v Dobravljah.; (Z V i p a v s ke g a.) V nedeljo dne 25. t. m. pop. je bil v j Dobravljah shod, ki je bil še precej obiskan. Otvoril je shod gosp. deželni poslanec .1. S a v n i k iz Bilj. Govoril je o starostnem zavarovanju g. dr. Medveš-č c k iz Gorice, o vinski- krizi g. učitelj Mnnolja iz Dobravelj in Ivan Mrmolja, urednik »Km. gU iz Gorice. Oglasili pa so se še mnogi drugi k besedi. Sploh je bil siiod važnega pomena. P ri z n a lo se je e n o g la s n o' p o-¦ t r e b o starostnega zavarovanja i n z a one m o g 1 o s t, ali načrt postave naj s e t a k o p r e v r e d i, d a b o r e s k m e t u v k o r i s t i n da ne bodo to le novi davki. (Kakor je bilo soditi iz besedila na plakatih, ki so vabili na shod, je bilo pričakovati p r o t e s t a proti »novemu davku«; priznalo pa se je na shodu potrebo starostnega zavarovanja, ali načrt se mora premeniti tako, da bi imel kmet res kaj Iraška od takega zavarovanja. Tako je tudi naše stališče, katero smo razložili v u-vodneni članku v soboto, in v takem smislu je bila sprejeta resolucija glede starostnega zavarovanja.) Jako temeljita je bila razprava tudi o v i n s k i krizi in v soglasno sprejeti resoluciji so bile navedene velevažne točke v odpomoč slabi vinski kupčiji. Važen je bil pač ta shod in resnega pomena, zato pa so sledili s pozornostjo vsi vdeleženci, bodisi da so bili iz bližnjih ali daljnih občin — celo iz Brd in Šempa-sa jih je bilo mnogo — vsi so se lepo vedli in zanimali za razpravljanje pri shodu: i/jemo so delali le nekateri nahujskanci iz K amen j, ki so že pred in med zborova-. njem vpili in razgrajali kakor prave pijane barabe. Radi bi bili shod razbiii. Pa seveda za to jih je bilo le premalo. Bilo jih je kakih 12—20. Izmed teh so se kaki štirje odlikovali, zlasti znani rebrolomec in še par drugih, ki so kar pesti vzdigovali. Odšli so vendar pred koncem shoda. Vdeleženci iz vseh občin so se čudili tej surovosti; nikdo si ni ž njimi maral ma-zati rok. Vidi se pa jasno tukaj, kam far-ška politik r nrivede ljudstvo in kako je razdivja. i renski junak in abstinent je lahko vesel svoje zarobljene in pijane dru-hali, katero pametni ljudje pomilujejo. Poštena stranka priredi vselej le javne shode, kjer dobi vsak vstop in besedo. Klerikalci pa, ki se boje luči in resnice, prirejajo svoje shodiče po skritih luknjah in jamah, kamor dostojnemu in mislečemu človeku zabranijo vhod. Iz tega se vidi, kake namene imajo z ljudstvom, ki naj jim služi kakor molzna kravica. Javen shod v Dobravljah se je vkljub Koščevi nevoščljivosti lepo obnesel. nais micGulin. Novela. Francoski spisat EMIL ZOLA. (Palje.) Že štirideset let so bili Micoulinovi oskrbniki na Blancardi. Po provensalski navadi so obdelovali posestvo in delili letino z gospodarjem. Ker je bila ta letina le Pičla, bi bili gladu pomrli, da niso poleti nekoliko ribarili. Med oranjem in sejanjem se je vrstilo metanje mrež. Družina je obstrjala iz očeta Micoulina, trdega starca črnih in vpadlih lic, pred katerim se je tresla vsa hiša, matere Micoulinke, velike ženske, otopele od obdelovanja zemlje sredi solnčni pripek, sina, ki je služil tisti-krat na ladji 1' A r r o g a n t e, in Nais, ki io je oče pošiljal delat v tvornico za opeko, pri vseh opravilih, kakršnih nikdar ni manjkalo v hiši. Redko le je smeh ali pesem razjasnila oskrbnikovo bivališče, siromašno gnezdo, prizidano h 'raščini. Micoulin se je obdajal z molčanjem starega divjaka, zaglobljen v premišljevanje svojih izkušenj. Ženski sta čutili do njega tisto strahopolno spoštovanje, ki ga ka- DOPISI. Il 6orlC6. (Goriška čitalnica.) — (Dalje.) -- V St. 29. piše »Gorica", da je bil do novembra 1907. Čitalnični odbor v rokah naSih (klerikalnih) somišljenikov in g. Č. zaupni mož tega klerikalnega odbora. V št. 30. pa piše zopet: »Naši somišljeniki so se naveličali tega liberalnega vrtnarja (Kdo je to V) in so mu piepustili roko. (Bilo je menda pred 4 leti.) Dalje opisuje zmešnjavo v klerikalni stranki pri občnem zboru leta 1904., na katerem so celo nekateri klerikalci volili Č...JCVO liberalno gardo. Torej že štiri leta, istinito pa samo 3 leta pred novembrom 1907. so volili Čitalničarji C.jevo liberalno gardo in so pustili na cedilu klerikalca g. M., akoravno so bili na tem občnem zboru prisotni prvaki klerikalne strank:., kakor: Dr. Gregorčič, g. Križnic, g. Vodopivec i. t. d. Ogledal sem si listo Čitalničnih odbornikov društvenih let 1905., 1906. in 1907. ter sem se prepričal, da ste bili v tej dobi obe stranki skoraj enako močno zastopani in predsed-ništvo je bilo, ako se držim nazorov „ Gorice", celo v rokah liberalcev. -— »Gorici" sem enkrat zaupni mož klerikalne stranke, drugikrat pa zopet načelnik liberalne garde. Resnica je pač ta, da so me lahko smatrali klerikalci kakor tudi liberalci za svojega zaupnega moža, ker sem kot predsednik Čitalničnega odbora kakor tudi drugod vedno ne- pristr.-nsko postopal, kar seveda ni bilo všeč Čivali&uerau odborniku g. M., o katerem istinito ne morem trditi, da je bil kot odbornik vedno nepristranski mož. Saj se še znebiti spominja one seje, v kateri sem naznanil drugo ponudbo »Centralne posojilnice", ki je bila glede ; rostorov tako neugodna, da se je odbor sr^nsno proti isti izrekel. Ko pa potem objavljam pri Usti seji, da nam ponuja tudi »Trgovsko-obrtna zadruga" one prostore, na katere je svoječasno »Čitalnica" reflektirala, izreče se g. M. naenkrat za prvo veliki ples, vsled truda gospodov . trgovcev, naravnost' sijajen, toda Čitaluiški jesenski koncert je bil pa zopet skrajno klavern. Toda kmalu se je pokazalo, da se je g, M. o svojih klerikalnih odbornikih temeljito zmotil. Ko je g. M. zahteval, da se dajo vsem M. pevcem vabila za veliki ples, bo se ti temu uprli, kar je bilo tudi popolnoma opravičeno, j ker pevci so bili večinoma neudje in med I njimi tudi taki, če tudi scer vsega spoštovanja vredni možje, ki niso spadati na Či-talniški veliki ples. Zarad tega je v odboru ponudbo ter zahteva, da se na drugo ponud- j strašno pokalo, toda »Gorica" ni tačas nič bo ne ozira, čemur so se pa drugi odborniki : javkala. Tudi v drugem oziru se je g. M. in sicer klerikalni in liberalni odločno uprli. ; opekel s svojimi klerikalnimi kandidati, ime- /daj hočem pojasniti, kako je do tega ! prišlo, da so zginili koncem leta 1907. kle- ! rikalci iz Čitalničnega odbora. Proti koncu društvenega leta 1906. pride r.ecega lepega dne g. M. k meni na dom ter mi slika stanje »Čitalnice** kot obupno. Čitalnica je bila istinito na robu propada. Njen predsednik, g. G., je bil premeščen kot sodnijski nadsvetnik v Trst, njen podpredsednik pa ni hotel nič slišati o »Čitalnici" in vrhu vsega j tega je še politična oblast iz varstvenih ozi- j rov prepovedala rabo dvorane. G. M. in g. ' dr. D. si nista vedela pomagati, toda tudi drugi ' gospodje odborniki, kakor se mi dozdeva, niso ' vedeli nobenega pametnega sveta. Sicer mi niso znana imena slednjih, ker niso zapisana v društvenih zapisnikih. To društveno leto se odlikuje namreč v tem, da nima nobenega zapisnika, uiti onega občnega zbora dr. leta 1905., na katerem se je na moj predlog sklepalo, da se podaljša najemninska pogodba s hišnim gospodarjem g. M. za celih 5 let. Torej g. M. mi slika stanje »Čitalnice" kot j obupno ter me roti, naj sprejmem zopet pred- . sedništvo. Akoravno mi je bilo jako težko, : ker sem bil z drugimi deli preobložen, se , vendar udam, ker mi je g. M. obljubil, da sostavi tako listo odbornikov, da bodem imel s »Čitalnico" le malo opravka. Na občnem : zboru koncem leta 1906. so bili izvoljeni kot odborniki sledeči gospodje: Oebular, Delak, j dr. Dermastin, Fran Kaučič, Kopač, Mercina in kot namestniki gospddje: Beninger, Kregau in Medved. Društveno leto 1907. bode ostalo Čitalničarjem'v dolgem spominu, in sicer jed-nim v sladkem, drugim pa v kislem. Delovanje odbora je bilo intenzivno in čitalnični nujem jih klerikalne, ker so iz »Čitalnice" izstopili, ko se je ta v »Trgovski dom" preselila. V tem društvenem letu je pristopilo namreč 28 novih udov, od katerih je 26 odličnih pristašev liberalne stranke. Vse te liberalne gospode so priglasiti klerikalni odborniki in odbor jih je sprejel, ker ni mogel drugače postopati. Razume se, da je bilo g. M, strašno pri srcu in je tudi sprejemu nekaterih oponiral, toda to ni nič pomagalo, ker Be tudi klerikalni gospodje niso dati po g. M. zapeljati na krivo pot. Da bo pa »Gorica" videla, kako sem šel jaz, kot predsednik, liberalcem na roko, dovoljujem si objaviti sledeče dejstvo. V seji dne 23. novembra 1907. priglasi neki klerikalni odbornik 4 nove ude, od katerih sta se pa samo 2 sprejela. Ko se tema dvema gospodoma po slugu Koršiču pristavi sprejemnici, sto se čudila nad takim odborovim postopanjem, saj baje nista nobenega odbornika poverila, da priznani sj»m pristop k »Čitalnici". Opiraje se na društvena pravila, sem ovrgel odborov sklep. — Tako se je izvršil v društvenem letu 1907. po klerikalcih \mih oni preobrat, vsled katerega so dobili liberalci odločno pretežo v društvu, in vsled katerega je bilo tudi pri koncu z M. burkami. Kar piše »Gorica", da bi bila le samo mala agitacija zadostovala, da preprečijo klerikalci koncem leta 1907. nakane liberalcev glede odborove volitve, je naravnost, najmi-leje rečeno, naivno; saj še leta 1904. tega niso zamogli. ko je bila še klerikalna stranka V veČini. Da so na občnem zboru leta 1907. vsi liberalni društveniki za me glasovali, akorav- žejo južnoirancoske hčere in soproge do poglavarja rodbine. In mir so kalili navadno le ljuti klici .matere, ki si je upirala pesti v boke, napenjala grlo, da bi se jej kmalu raztrgalo, in kričala ime Nais na vse vetrove, kakor hitro jej je šla hči izpred očij. Nais jo je cula kilometer daleč in se je vrnila, vsa bleda od pritajene jeze. Nič ni bila srečna lepa Nais, kakor so jo imenovali ,v Estagui. Šestnajst let jej je bilo, ko jo je Micoulin za najmanjšo stvar obrisal po obrazu, da jej je lila kri iz nosa, in še sedaj, dasi je bila že preko dvajsetega leta, je nosila po cele tedne na plečih modre znake očetove strogosti. In vendar ni bil zloben, le v rabi svoje najvišje oblasti je bil tako strog. Hotel je pokorščine, ki jo je tirjalo v njegovi krvi staro latinsko dostojanstvo rodbinskega poglavarja in njegova pravica nad življenjem in smrtjo podložnikov. Nekega dne se je Nais, ko je bila že vsa modra od udarcev, drznila dvigniti roko v obrambo: toliko da je ni ubil. Po takšnih kaznih je dekle kar trepetalo. Sedla je na tla, v temen kot, in tamkaj suhih očij požirala žalitev. Mračen srd jej tako po cele ure ni dal izpre-govoriti, dočim je kovala maščevalne naklepe, ki jih ni mogla uresničiti. Njena lastna kri,-kri njenega očeta, se je upirala '( v nji, slepa razburjenost in potreba, da bi bila najmočnejša. Kadar je videla'mater trepetajočo in vdano, kako se je krivila pred Micoulinom, jo je merila s pogledom, polnim zaničevanja. Pogostoma je dejala: »Da imam jaz takšnega moža, ga ubijem«. ! Navzlic temu je imela še najrajša dneve, ko je bila tepena, zakaj silovitost jo je pretresala. Njeno življenje je bilo sicer tako tesno in zaprto, da je umirala od dolgočasja. Oče jej ni puščal v Estaque, tem-1 več jo je z neprestanimi opravki zadrže-.-, val doma. Celo takrat, kadar ni imela no-. benega dela, je hotel, da ostane pri njem, : pred njegovimi očmi. Zato je nestrpno Čakala kimovca, kajti med bivanjem gospo-[ de na Blancardi je Micoulinovo nadzor* ' stvo odnehalo, kar je bilo čisto naravno. , Nais, ki je opravljala pota za gospo Ro-standovo, se je oškodovala za celo leto. j Nekega jutra je prišlo očetu Micoulin u na,um, da mu ta velika punica lahko zasluži trideset soldov na dan. Pustil jo je izpod svoje oblasti in jo poslal delat ! v neko opekarno. Dasi je bilo delo tam ; zelo težko, je bila Nais vsa vzradoščena. Odpravljala se je zarana in hodila-ga drugo stran Estaque, kjer je ostajala do ve- ! v čera in obračala sušečo se obleko sredi žgočega solnca. Njene roke so trpele pri tem suženjskem delu, a vsaj očeta ni več čutiia za hrbtom in svobodno se je mogla zabavati s fanti. Pod vplivom tega toli trdega napora se je šele razvila in postaia lepotica. Solčna pripeka jej je zlatila polt in jej obdajala vrat s širokim rjavim pasom; črni lasje so jej poganjali krepkeje in bogateje, kakor da jo hočejo Ščititi s svojimi letečimi prameni. Med nepresta-nims klanjanfem, in kolebanjem njenega opravila se je telo razvijalo do mehke či-losti mlade amazonke. Kadar se je zravnala sredi zbitih tal, med rdečo opeko, je bila podobna starodavni junakinji ali pa kakšni mogočni terakoti, ki jej je plame-neča ploha, lijoča z nebes, nenadoma vdahnila življenje. Micoulin je prežal za njo s svojimi malimi očesci, ko je videl, kako se lepoti. Preveč se je smejala-, in njemu se je zdelo nenaravno, da je videl deklico tako veselo. Obljubil si je, da zadavi prvega ljubimca, ki ga najde okrog njenih kril. (Pride še.). no so mi nar\most v obraz povedali, da dobro vedo, da nisem njih politični pristaš, tolmačim si to tako, da je bilo gospodom dobro znano, da sem postopal vedno nepristransko tako kot predsednik ^Čitalnice8, kakor,tadi svoječasno kot predsednik nadzorstva BTrgoveko-obrtne zadruge8. Tudi se. nisem ogibal Tazličnih prireditev v ^Trgovskem domu", kakor še to vedno delajo nekateri klerikalni gospodje, in veselil sem sevsacega napredka, naj so si že ga pripisovali liberalci ali klerikalci. Omenjam še, da je bilo na občnem zboru leta 1907. tudi 12 klerikalcev, kateri so pa pred volitvijo dvorano zapustili, izvzemši obče spoštovanega šols. svetnika g- š. in g. Mlekuša, katera sta tudi zame glasovala, za kar imam dokaze. (Konec pride.) J« *• Iz ajdovskega okraja. h OtiMjI Bf«rtM. - Dne 2. maja 1909.. kakor je bilo že objavljeno, bode tukaj šolska veselica po sledečem vspored«: L Pozdrav. 2. „Domua, petje. 3. »Slovenska zemlja", deklamacija. 4. BDružba sv. Cirila in Metoda«, igra. 5. „Pozdrav majniku", deklamacija. 6. „Mlada modrijana", prizor. 7. »Koline8, petje. H. »Na grobu matere8, prizor. 9. »Vijolica*, prizor. 10. »Slovenska dekleta", nastop. 11. »Mladi vojaki", nastop. 12. »Kaznovani Salji- j >eca, igra. 13, »Pastir8, prizor. 14. »Otrok . in rožica8, dvogovor. 15. »Slovenski fantje", nastop. 16. »Pod košato lipieo", petje. — Začetek veselice točno ob 3 uri popoldne. Vstopnina 40 vin., sedež 30 vin. Veaelični prebitek je namenjen za vsta-novitev prepotrebne šolske knjižnice, katero ta šola popolnoma pogreša. — Radodarni roki se ne stavi meje. — K obilni udeležbi uljudno vabi šolsko vodstvo.. Domače vesti. Slovensko gledališče v Gorici. 7. večer (27. IV. 09) Gerolamo Rovetta: »Nepošteni« (I disonesti). — Zopet kos modernega življenja, poln tragike in groze. Ti ljudje so nam res blizu, zato čutimo ž njimi. Vidimo, da so iz naše srede, da jih je rodiio moderno življenje, ki večkrat pahne tega in onega v nesrečo. Vidimo na odru moža poštenjaka, a brez življenskih skušenj, vidimo starega pohotneža, mlado ženo, ki se proda za luksus in komodno življenje. Sredstva njena niso dovolj velika, zato rastejo dolgovi — resnice se ne upa povedati možu. Tip prave veli-komestne ženske, katerih hodi nebroj po tem svetu, a se skrivajo za lepimi toaletami in pod finimi klobuki. Velike rane človeške družbe nam pokaže pisatelj v drami »I disonesti« in marsikdo poreče, da morda ni res. Le odpreti oči je treba in potem se lahko sodi------ Karlo Moretti in njegova žena živita na videz zelo zadovoljno. On misli, da ima najboljšo ženico tega sveta. V hišo zahaja tudi stari pohotnež Pepino, katerega razmerje do žene Elize se še le pozneje razjasni. Neki Fornaris je poneveril nekaj denarja pri banki, kjer službuje tudi Kari. Nesrečna žena tega moža pride prosit Elizo, naj bi ona govorila za njenega soproga. V revščini in nesreči so. Kari se ne da pregovoriti, češ, kedor je pošten, je pošten, tatu ni mogoče zagovarjati Stari Pepino je bil med tem napaden in ubit. Sploh se v celi drami ta zagonetna smrt nikjer ne motivira. Govori se različno po mestu o tej smrti. Moretti ima nalogo urediti zapuščino starega hišnega znanca, kakor mu tudi poverijo akte Fornarisove zadeve. V Pepinovih papirjih ie tudi nekov dnevnik z raznimi računi in opazkami. Iz tega ske-pa Moretti, da je bila tu vmes neka ženska. Med tem pride sluga znane Milanske firme že tretjič z opominom: dolgovi so že preveč narasli. Elize ni ddrna in Moretti dobi to stvar v roke. Začne preiskovati. Služkinja Tereza mu pripoveduje, kolikokrat je bil oni sluga že tu, oče ženin, Orlandi, tudi sumi pokojnega Pepina nepoštenosti. — Eliza pride domov, a noče povedati, kako so nastali dofeivi. On vlomi omarico in vidi tam račune. Gleda, primerja in glej! Številke se vjemajo z onimi v dnevniku starega Pepina. — Ti si torej bila! zavpije Moretti in jo hoče zadaviti. Divja, efektna scena sledi, dejanje je na vrhuncu. — Ona se na to izpove vsega, zakaj in kako je prišlo. Bala se je govoriti, molčala fe. — Sluga, pride med tem zopet po denar. A on ga nin?a, razun 2000 lir, katere mu je dala gQS; Fornaris, da jih založi na njenega jnoža. ;In sedaj postane tudi Moretti nepošten, zaupani,denar porabi, .da plača račune svoje žene in njenega ljubimca.: Sedaj je [ v» vodi, plavati je treba. Luksus v hiši mara ostati, da bi nikdo nič ne slutil,— za to pa začne Moretti sam ponarejevati; Pri porotni obravnavi proti Fornarisu; je on za pričo. Tam govori zanj bolj vneto kot vsak zagovornik in vzhudi s tem sum svojih Npredstojnikov. Da bi pa vbežal sramoti, jo pobriše čez mejo, kajti čast si mora še rešiti pred svetom. Glavni ulogi sta imela gos. Wintero-va in gosp. Nučič. Rešila sta jih prav dobro. Gos. Winterova ni imela lahkega stališča. Igrati tako žensko, ulogo, kot ie Eliza, je težka stvar. Že v prvera 4eiam'u je njen značaj dvojen. Možu se ka4$ Uiib-ka, prijazna in pridna ženica, a na, drugi strani je ona ljubica starega tPepfria. jln vse to mora skrivati. Krasno so bile, igra-, ne scene drugega dejanja,Kko,. stqpi ojfia možu naproti v pravi obliki, a še vedno skuša tajiti. Naposled se uda in pove, a vidi se, da ji ni bogsigavedi kako resno, Kakor bi še vedno pričakovala kakega drugega izhoda kot sramoto in ponižanje. Pričakoval bi človek, da bo rekla možu, pojdi, v svet greva, trpela bom in* delala zate, da popravim, kar sem zgrešila, a tega ne stori kot pristno velikomestna ženska, navajena na komodno življenje. Šele ko mož gre in jo pusti, tedaj se ona zave svojega stališča. Kot rečeno, nam je gos. Winterova lepo interpretirala ulogo Elize, lepo nam podala razne poteze iz življenja takega, včasi zelo zamotanega značaja. Tudi gosp. Nučič je bil na svojem mestu, le tu-patam se on preveč ražgreje, kjer ni ravno treba. Drugače je bil njegov Moretti zadet dobro. Tista naivnost bi skoro rekel, tista zaupnost do svoje žene in vseh drugih se dobi večkrat v življenju. On živi veselo, zadovoljno. Poskusil ni pravzaprav še nič, zato veruje vse,: pristen optimist. On misli, da niskoro, mogoče, da bi bil človek nepošten »in= nepošteni ljudje bi ne smeli imeti otrok in,žene.« A ko pada udar za udarom na njegovo glavo, tedaj začne tudi on uvidevati, da svet ni rožni vrt, a junak vendar ni, da bi ostal, ko je grešil, ampak zbeži. Te vrste človeka nam je predstavljal, gos. Nučič in poskrbel, da nam ga je napravil tudi verjetnega, kar ni bilo posebno lahko, zakaj takih ljudi ni ravno dosti na svetu. Gospica Kavcka kot gospa Fprnaris ni imela sicer velike uloge, a je bila dokaj dobra. Posebno je ugajala scena med njo in med Elizo, ko si slonita na prsih dve tako različni ženski in vendar čutita nekaj skupnega: obe imati otroke, za katere je treba skrbeti. Omeniti mi je treba še gos. Povheta kot Oriandija in gosp. Danilo kot Pepina. Obe ulogi sta bolj stranski in ne prideta toliko v poštev. Igrala sta zadostno dobro, posebno gos. Povhe,kot faliran literat in pravi »Schurzenjager.« . Tudi služinčad je bila na pravem mestu: gos. Bukšekova, gop. Thalerjeva in gosp. Molek. Krepko se je postavila posebno gospica Thalerjeva kot jezična Tereza. , Celotni utis je bil prav zadovolji četudi se ni igralo z isto grandijoznosjtjo kot » V dolini«. Tudi obisk je bil ta ^ečei; boljši, a vendar-še vedno nezadosten,f(jLakaj bi enkrat dvorane ne natlačilj. kafeorr se spodobi? i, ? Omeniti moramo še, da je bila pri predstavi tudi nekoliko goriških Lahov, kateri so se prav pohvalno izrazili o predstavi in igralcih samih. Slovensko gledališče v Gotici. — D a n e s se igra izvrstna francošfea burka »D o b r i. .s o d.n i k«, ki je polna komičnih situacij in zdravega humorja. Občinstvo, ki se hoče do solz nasmejali, opozarjamo na to burko slasti še, ker se igra ob izredno zniž&j»$i cenah. >. ,fH -; V soboto, dne 1. maja se uprizori prekrasna tragedija iz dijaškega, življenja »Red iz nravnosti« od AJiolfa Schwayerja, ki je dosegla na nemških odrih velikanske uspehe in ki nekolika spominja na »Vzgojitelja Lanovca«, ki je Go-ričanom že dobro znari. Delo je zanimiv®, ter natančno ilustruje razmere med starir ši in otroci, ter med Šolo in dija&vom. Doma zelo sovraženi *petos*olec Feliks •UHer dobi slab red iz nravnosti, ker je baje roko dvignil na svojega profesorja in radi prevelike bojazni, da ga bo njegov strogi oče zopet neusmiljeno ¦¦ pretepal, skoči Iz okna svojega podtrešnega stanovanja ter se ubije. Sujet tragedije in zlasti Feliksov značaj, kristalno čista mladeniška duša* ki pričenja ravno spoz^ navati.svet — je uraetnišjcb orisan. — Glavno ulogo dijaka Feliks Ullerja igra g. Nučič, nesrečno njegovo mater g.čna Winterpva, surovega, krutega očeta g. Danilo, simpatičnega Feliksovega^ zagovornika, suplenta W a 1 d r i c h: a g. 11 i č i č in intrigantskega profesorja Han-glerja g. Doti ušla v. Večje vloge imajo tudi ga. Bukšekova, g.čna Thalerjeva, g.čna Kavcka, ga. 11 i Č i Č e v a, p debutira v naivni vlogi Hane na enga-geinent in gg. P o v he, K r i ž a j, Molek in H a b i č. — Opozarjamo na to zanimivo novost vse ljubitelje prave umetnosti, zlasti, pa stariše, odgojitelje otrok' in dijaštvo. V ned el jo, dne 2. maja bo poslovilna predstava izborna burka »U g ra bi je-ne Sabin k e« od F. in P. Schonthana, ki je znana po svojih dovtipih in svoji zabavnosti, zlasti tragikomična figura šmi-rerskega gledališkega ravnatelja Štrizeja, ki je glavna oseba v igri, je nadvse originalna. Dejanje burke je veselo, smešno in zabavno. Občinstvo se mora dosita nasmejati. Štrizeja igra g. P o v h e. Večje uloge igrajo gg. Danilo, Nučič, II i-č i č, M o I e k in izmed dam, g.čna W i n-t e r o v a, g.čna T h al e r j e v a, ga. B u-k š e k o v a in g.čna K a v c k a. Znžana cene. — Opozarjamo, da so za današnjo predstavo znižane cene, kakor že naznanjeno. Poziv dr. Antonu Gregorčiču! — Vaša »Gorica« me je tekom 10 let ubijala, pa me ni ubila. Postreljala je vse topove, a me ni ranila! Ni si mogoče izmisliti gr-dobije, da je ni kidala pred moj prag, ali umazana je'ostala ona sama. V torek pa je — po 10 letih boja! — z najdrznejšo nesramnostjo vrgla v svet bombo, ki more ubiti vsakogar, tudi mene,.— ako bi bila resnična. Tam stoji črno na .belem, da ste Vi ponudili pred leti meni 600 K z namenom, naj jih pod svojim imenom darujem Sloginirn šolam, da bi si na ta način pridobil dobro ime in zaupanje pri ljudeh, ali jaz da sem odgovoril: »A saj bodo tudi meni dobro stale«, — in sem kronice lepo pobasal v svoj žep. Mislim, da ni pametnega človeka, ki bi hotel verjeti tako neumni historiji. Meni ni bilo treba ne dobrega imena ne zaupanja, ker sem obojega imel nad svojo potrebo. Tudi ne more nihče verjeti v Vašo — neumnost, da bi hoteli dajati 600 K za dobro ime, kogarkoli, a da boste Vi molčali, ako ta nehvaležnež ne zna ceniti Vaše »velikodušnosti«, še več: ako pobaše v svoj žep Vaših 600 K, katere ste Vi drugam namenili, — in da boste molčali še celih 10 let potem, ko rne je Vaša »Gorica« ubijala. Da bi imeli Vi toliko nečastnega, kolikor je črnega za nohtom, oj to bi bila »Gorici« mana! — Taka pa je spustila »Gorica« po 10 letih bombo, za katero delam odgovornega — Vas! Predno v »Soči« še kaj porečem na toliko nesramnost, Vas pozivljem, da se oglasite v sobotni »Gorici« ter poveste, kar je v tem slučaju edino prav in morda tudi potrebno. — Ko se,ne oglasite, borno govorili .dalje! A. Gabršček. Premeščen |* gospod Pino C i a n, odpravnik na postaji južne železnice v Gorici, v Jurdane pri Opatiji kot načelnik tamkajšnje postaje. InilllifcR J| namestništveni koncept ni praktikanfc d. dr. Teobald grof KhuenBelasy iz Gradišča v Trst, iz Trsta v Gradišče pa konceptni praktikant Karol grof Attems-Petzenstein. fiarlifc! ženski podružnici družiš it. »Cirili In Metodi" je daroval neimenovan gospod 2 K. Med steverjanskimi fanti nabrala gos. Slavka Šturm 2 80 K. U družil SI. Cirili In Mlfadl je nabrala vesela družba v Sovodnjah K 156. Ustnami olčnl zbor »Županski m»* krilklb ŽHpaHN (l pMuplHO! se bo vrSil dne % maja t. 1. ob 3. popoldne v Dutovljah v j prostorih gosp. Al. Tavčar-ja s sledečim vspo- redom: 1. Otvoritev. 2. Prečitanje na znanje vzetih pravil 3. Volitev odbora. 4. Razprav^ o vstanovitvi „ Vinarske zadruge" in 5. SI«. čajni predlogi. . Pripomba. Na ta. velevažni sestanek % uljudno vabljeni vsi gg. župani in podžupani sežansko-komenskega okraja. Dobrodošli ob}, svetovalci in vsi somišljeniki „ županske ?.ve. ze* in „ vinarske zadruge I" H. 0. 0. Y Gorici priredi v soboto i, maja t. 1. majniški shod na dvorišču pr; Jos. Gorjancu na Kornu ob 3'/» pop. Kolakoiinje z narodnim kolekon. — Zavaro, valno nadzorništ vo za Goriško "„ P r v e Češke splošne delniške družbe za zavarovanje na življenje v Pragi« je sklenilo kolekovati vse svoje spise, poCengj z 1. majem t. 1. z narodnim kolekom. Ibto nMneruje napraviti tudi generalno zastojist^o tegn zavo 'a v Trstu. Baharije, ki preseda vsakemu pamet-nemu človeku, da je namreč edini dr, Gregorčič storil vse za slov. šolstvo v našem mestu, 'ni tie' konca- ne« kraja po »Gorici«. Vse resnice v »Soči«' so le laž in zavijanje, laži v .»Gorici«,pa gola resnica, tako odmeva iz predalov Gregorči-čevega lista. — »Gorica« imenuje onega, ki je največ delal in se največ trudil, posla, katerega je Gregorčič okoli pošiljal. »Gorica« s tem hoče ponižati onega ne-kega drugega pa se je malce vrezala pri tem, kajti priznava vendarle, da je bil Gregorčič lepo doma, težko delo okoli ljudij je opravljal in opravil pa nekdo drugi. Tega'nekega drugega pozna cela Goriška, ki ve, da mu ni bilo treba biti posel Gregorčičev, marveč da so tudi iniciative prihajale od njega in izvršitev, »Ker ste pričeli, pa še izvršite« je rekel Greg., in tisti nekdo drugi je izvršil, kar je bil pričel. Delo je izvršil tisti nekdo drugi, delo je rodilo uspehe -¦--¦ te pa si je pri-šil na svoj plašč on, ki se je zasanjal v to, da je »ljubljenec naroda«. Delo drugi, uspehi, nimbus on. — Velika razlika je pač med njima. Gabr. ni hrepenel po Časti in masti, ampak veselilo ga je in ga veseli pravo uspešno narodno delo; on pa se rad blesti v sijaju, da se mu vse klanja okoli, čeprav ve, da njegovo delo od daleč tega ne zasluži. Odtod taka drzna lastitev zaslug, katere pritičejo drugim.'--^ Da vc.| širša javnost, zlasti mlajši rod, kaka je resnica, le zato smo primorani tuintam napisati kako besedo, da se prav spozna moža s pavovim perjem! Znani slavospevi o užitnini donijo zopet po »Gorici«. Sedaj je dala »Gorici« povod za to »Samouprava«, katero izdaja j deželni odbor. Ta list je priobčil dolg čla- j nek o sijajnih uspehih deželne uprave pri j javnih dohodkih. Mi pa odrekamo deželni upravi sleherno zaslugo za to, ka • je dala j užitnimi v zadnjih letih. Za to ubogo tižit-nino se pulita na slov. strani Berbuč in Gregorčič, ha laški pa so pripisovali uspehe« ob državnozborskih volitvah svetniku Pettarinu in glavarju. V resnici pa so vsi nedolžni na tej reči. Stvar je pač ui. da je bil vzel vso reč v roko erar. Najprvo v Furlaniji, bila je celo zguba, potem je dobil poprečnico; na to med Slovenci. Bila so ugodna leta. Da pa more dobiti poprečnico, je erar počakal še leta 1909. — In leta 1910? — vprašuje »Samouprava«, ki pravi, da se vlada brani zavezati se, da bo ostalo pri dosedanjem načinu pobiranja ali da odstopi pobiranje dež. odboru, ako bi opustila sama pobiranje. Seveda se brani, ker je pač tu ^akon. ki predpisuje dražbo užitnine. Možje pri »Samoupravi« to dobro vedo, zato pa pišejo, da ta branitev vlada da misliti i" zbuja dvome za bodočnost. — Baharija in iarbarija z užitnino se podirata. Kmalu bodo razkrinkani užitninski iarbarji še tistim,4 ki so jim doslp* se verjeli. .Dliaškl lllinlca", M naš bajni podzemeljski dom, bo v nedeljo dne 2. maja sijajno razsvetljena od 4 ure popol. do 7. »re zvečer ob vsakem vremenu. <— Ker vstopnin« znaša samo 1 krono za osebo, upati je, dn hI. občinstvo poseti mnogobrojno „Di vaško jamo", katera je le 15. minut oddaljena od postaje Divača. | Kenec ielSklit lata- — Naučni minMer je določil, da ima končati šolsko leto 190S- (1909. na vseh srednjih šolah, izobraževalcih -¦ i. t. d., na katerih trajajo glavne počitoico dva meseca in na katerih končuje navadao šolsko leto s 15. julijem, dne 8. julija 1909; . vflled česar pa ne bo prosta ne sobota pred Binkoštml in ne torek po BinkoStib. knjigi in o .navadnih spisih za kmetovalca, itd. Učenci so.odgovarjali -zares lepo, kratko in.jedrnato; niso prišli v zadrego niti na po-sebe stavljena jim vprašanja. Pismeni izdelki so pokazali velik napredek. — V imena deželnega odbora je spregovoril učencem prof. B e r b a č io jim dajal navodila za bodoče delo v domačiji, na kar je ravnatelj Štrekelj sklenil-s prav umestnim nagovorom. .-. Slovensko planinsko dniitvo naznanja, da prodaja gospod Vašo PetriCiC, veletržec v. Ljubljani, jako dobro Čistilo za čevlje pod imenom »Zlato rog" v korist S loven Sjkemu Planinskemu Društvu;in da je od prve poSiljatve tega čistila Slovenskemu Planinskemu društvu že naklonil znesek 25 K. Nujno je toraj priporočati, da se slovensko občih^o ^ra^.pri^ tega^dobregi^ .,_,.t _. .__..._._ T_„....._. čistila roslužnje' iV*s"teW zakloni ^eape^j*^^ p0y}ša-nje javEaf na pivo. — Finančni minister Bilinski je, razvijal v Soboto na konferenci zastopnikov deželnih odborov svoj program glede saniranja deželnih financ in novega finančnega načrta o neposrednih davkih. Predvsem misli predlagati povišanje davka na žganje, v kar je predvidjena postavka 50 stot. Misli se povišati tarife na osebni in tovorni promet na državnih železnicah. Posebno pa se namerava močeirpovišek' na davek od piva. Dosedaj je iznašal davek od piva po 34 stot. za vsako saharo-metersko stbpinjo. V bodoče bi imel iznašati 70 stot., torej dobro polovico več. Ker bodo dežele s tem izgubile pravico do na-lagariih samostojnih doklad na pivo, se jim nakaže iz javnih državnih sredstev vsakoletne fiksne dohodke. Po tem računu bi dobile naše dežele nakazane od države sledeče zneske: Trst na leto K 747.000 Istra „ „ „ 671.000 Ooriška „ „ „ 555.000 Kranjska „ „ „ 1,986.000 Štajerska ....., 5,221.000 Koroška „ „ „ 1,858.000 um Planinskemu Društvu nov vir dohodkov. Lovsko Ih strelska društva za Goriško naznanja svojim udom, da pričnejo vaje v streljanju od 1. maja t. 1. naprej' redno, ob sredah in sobotah od .6. —10. ure zvečer nT kegljišču hotela pri „ZIatem Jelenu". Izpred 30dni|e. — ltazžaljenja Veličanstva je bil obtožen 32-letni Josip Stepančič iz jJukovice, železniški delavec. Pred sodnijo pa je bil obtožbe oproščen. Dni dezerter]! iz Palmenove sta se javila v nedeljo orožnikom v Vifflra ob meji, Oble-,, Ce»a sta bila v vojaški obleki pešpolka št. 79. Peljali so ju na glavarstvo v Gradišče. Aretirali SO »Gorici, kakor smo poročali, 22-letnega Friderika Mraka in 20 letnega Itadihnjo. Obadva sta nevarna individua. Ko so ju redarji prijeli, sta se strašno zoper-stavljala ter preklinjala iz žalila redarja, posebno Mrak, ki je pljunil v obraz redarju Humarju. Prva poizvedovanja že kažejo, da itnata oba moža na vesti obilo grehov. Mrak je najbrže kradel na več krajih, kjer doslej Se niso mogli dobiti tatov.. .„ Opozarjamo na občni zbor trafikantov, ki se vrši kakor že naznanjeno V nedeljo, dne 2. maja v prostorih pri nTreh kronah". Velik požar je bil v Št. Martinu pri Tercu v Furlaniji. Zgorelo je več hlevov in kolon-skih hiš ter 12 glav živine. Skoda je velika. Hud IJUbČek. — Neki B. Božič iz Ločnika je hodil v vas v Gorico v Stračice k neki Mariji Miljavčevi. Ker sta se nekaj sprla, je zahteval, da mu vrne, kar jej je podaril ob raznih prilikah. To se je zgodilo. Božič je na to Miljavčevo dvakrat udaril. Oče ga je vrgel iz hiše. Ponoči je prišel Božič razbija vrata. Ko je videl oče, kdo je, je zaklenil vrata pred njim, Božič pa tnu je grozil ter ubil dve šipi. Sedaj bo imel opraviti pa še s. soduijo. Zveza narodnih društev. Kneža-Podmeiec. — Vabi se k veliki veselici, katero priredite »Narodna Čitalnica« na Knezi in v Podtnelcu v nedeljo dne 2. maja v prostorih gg. Križnic iz Kanala tik železniške postaje v Podmelcu. Vspored: A. Pred veselico: 1. Pozdrav došlih društev in gostov v spodnjem , prostoru tovarne. 2. Slavnostni obhod z godbo izpred tovarne čez Knežo, Ilovico v Podmetec. 3. Odmor. B. Oiicijelne veselice: i. Jakob Aljaž: »Domovini«, poje združeni mešani zbor »Narodne Čitalnice« r.i Knezi in v Podmelcu. 2. H. Volarič: »Divja rožica«, proizvaja ženski zbor s spremljevanjem tam. zbora, oboje. »Rok., braln. društva« iz Tolmina. 3. Igra: »Cigani«, predstavljajo člani »Nar. Čitalnice« ?ia Knezi in v Podmelcu. 4. F. Bazin— K. Bendl: »Križaci na morju«, veliki mešani zbor, poje pevski zbor >Rok. braln. društva« iz Tolmina. Po veselici ples in prosta zabava. Začetek A. ob polapeti B. ob 8. uri zvečer. — Pri obhodu in plesu igra slav. sokotska in vet. godba iz Prvačine. Vstopnina k veselici za osebo: I. sedež 2 K, H, sedež 1 K 20 vin., stojišča 60 vin., k plesu /a moško osebo 2 K. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi združeni veselični odsek. Kittsko-izebraftvalae druitro v Kaiu priredi v nedeljo, dne 2. maja društveni ples. Svirala-Ijo vojaška godba Iz Gorice. Trgivtko-obrhii in gaspodarsks vesti. Deželna kmetijski ŠOll je sklenila danes svoj letošnji tečaj z javno skušnjo, in sicer ob 9. predpoldne slovenska^ ob 3. pop. pa laška, — Skušnje na slovenski šoli so se udeležili: odposlanec vlade svetnik F r ii h a u f, za deželni odbor: prof. BerbuČ, za deželni zbor štirje zastopniki »Slovenskega kluba" Gabršček, Kovač, Obljabek ia Savnik, deželni Bvetnik Pettarin. — Ispraševati so štirje učitelji iz poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, vinarstva,. unanuga gospodarstva, o zemljiški nobene kupčije več. . Veliko je še blaga, toda posebno za slabejše vrste prav nobenega vprašanja. Otrobi so na Ruskeni postali dražji, ker so jih začeli rabiti na mesto primanjkujoče krme za živino. : i Olje in maščobe sploh imajo v Evropi, Ameriki in Afriki trdne cene. Bombaževina., JTa produkt nagronia-dili&e je na trgu vAleksandriji v Egiptu v tolikšnej množini, kakor do zdaj v tem času še Viikoli. — Vse kaže, da izdelki iz te tvarine morajo pasti na ceni prej ali slej; Volna stoji v ceni nespremenjeno. Pričakovati pa bi bilo pri njej prej višjih cen nego manjših, ker zapad je rabi dosti in .praša po nji, dasi je ruski trg še zdaj prenapolnen tega blaga. Hm iiličllilct zi plačilo davkov. — Glasom ' rninisterske naredbe z dne 19. marca 1909., objavljene v državnem zakoniku z dne 30. maf«fc 1909. pod št. 45, se bodo. izdajale, počfnši z dnem i. maja 1909., namesto rdečih vplačilnic za plačilo davkov in drugih javnih' davščin potom c. kr. poštne hranilnice, ki so bile uvedene in dane v promet po 7 vinarjev z ministersko naredbo z dne 2. novembra 1900., drž. zak. št, 191. pri c. kr. poštnih uradih, c. kr. poštno-hranilničnem uradu in pri prodajalcih poštnih vrednotnic nove vplačilnice, kos po 2 vinarja, ki se razločujejo od starih vplačilnic posebno potem, da so brez dopisnice. Deželam bo s tem za pravo prav malo pomagano, ker izgube pravico do nalaganja samostojnih doklad na pivo in žganje. Vidi se jasno tendenca države, da bi monopolizirala po malem vse davke, s Čemer postaja deže! a avtonomija iluzorič-na, ker pridejo dežele na ta način v popolno finančno odvisnost države. Vendar vsprejmejo naši vinogradniki gotovo z zadovoljstvom na znanje povišek davka na pivo. , Dosedaj je iznašal državni davek za hektoliter H-stopnega piva — kakoršnega se pri nas največ pije — 4 42 stot. V bo- ( doče bi iznašal ta davek, akoobvelja načrt finančnega ministra Bilinskega, 9 kron 80 stot. Ker pa deželna doklada odpade, bi iznašal povišek 3 krone 38 stot. na hektoliter. Posledica temu bo, da podraži pivo za 4 stot. na liter, kar bo seve v korist našemu vinogradništvu. Otvoritev postajališča »Šempeter pri Gorici po- Stajalfiče**. — 1. maja t. 1. se otvori med postajama Gorica drž. žel. in Volčjadraga na progi Jesenice-Gorica drž. žel.-Trst c. kr. drž. Žel. v km. 153-1 postajališče »Šempeter pri Gorici pos',ajališče* za osebni in prtljažni promet. — Prometni časi viakov, ki se ustavljajo v tem postajališču, so že objavljeni v dotičnih voznih redih. — Vozne listke izdaja postajališču! čuvaj, prtljago se odpošilja proti naknadnemu plačilu. Iz trgovinskega muzeja, ki ga izdaja č. kr. trgovinsko ministerstvo, posnamemo iz štev. 16 od 22. aprila t. 1. naslednje podatke: Splošni denarni pr ojn e t v kupčiji in trgovini po južni in vshodni Evropi ter v Egiptu je bil celi mesec marec jako siab, zaspan; inkaso nepovoljen in še to s težavami. Edino na Varšavskem trgu je. bilo razpoložnega denarja še odveč, ki se je zato le nizko obrestoval. Živina. Na berolinski trg dosti dovoza, toda slabeja kupčija, ker jevbilo preveč postnih dni. Debeli jančki so se! najlažje in drago prodajali. Rejeni prešiči pa so padli na ceni tekom meseca od 67—68 M. na 64 M. pri kili. Perutnine se je tudi mnogo dovedlo pa tudi vse z lahkoto prodalo. Surovo maslo. Tega je prišlo iz Rusije nepričakovano dosti preko Kiela in Berolina na trg, ki se ga ni molgo sproti i azpečati, če tudi mu je bena padla, * Žito. Iz Berolina in Lipskega tožijo, daje na več mestih ozimina Irjnogo trpela, posebno v južnih delih Nemčije; nasproti pa je na Rumunskem in v Južni Italiji dobro, tudi v južni Rusiji povoljno, dasi se tisti moment o večjem delu Rusije ni moglo še soditi, ker ni bil še povsodi sneg skopnel. / O vinu poročajo italijanski trgi, posebno Jakin in Bari, da z vinom skoraj ni Dogodki na Turškem. Sultan Abdul Hamid je odstavljen. Turški zbornici so bili predloženi dokazi, da je sultan sokriv na revolti 13. t. m., na kar ga je zbornica odstavila. Za sultana je proglašen princ Rešat efendi. 27. t. m. ob 4. popoldne se je pripeljal novi sultan, ki nosi ime Mohamed V., po morju v Štambul med grmečem topov. Vojaštvo in Občinstvo ga je sprejelo z navdušenimi ovacijami. "*' Kaj čaka odstavljenega sultana? Pravijo, da ga internirajo v nekem gradu ob Bbsporu, da ga postavijo pred državno sodhfjo ter mu dokažejo nebroj zločinov; najverjetnejše pa je, da ga usmrtijo — Vojiia sbdiiija je obsodila na smrt že več kolovodij zadnje revolte in vohunov. Vsi sd bili takoj ustreljeni. ; Mohamed V. je že star nad 60 let. O nj(Jm se ne ve nič drugega nego da je bil prestolonaslednik; stal je vedno v ozadju, sultan ga ni pustil nikjer v ospredje. Živel je skoro pozabljen, p državnih poslih ne ve nič. Zato pa bo ta sultan vladar le po imenu. Vladali bodo Mladoturki. Odstavljenega sultana so spravili v Solun, kjer ostane jetnik Mladoturkov. Njegove služabnike in vohune so postre-Ijali ali pozaprli. Odslovljeni sultan prosi, da bi mu pustili življenje. Šejk-ul-islam ga' je obsodi! baje na smrt. — V Carigradu vlada veliko veselje, mesto je v zastavah. Politični pregled. Poslanska zbornica. — V torek je bi Ia zopet otvorjena poslanska zbornica. Bienertha in Haertla so sprejeli Mlado-Čehi s »fej-klici«. Baron Bienerth, minis-terski predsednik, je imel daljši govor, \ katerem je omenil da je bosensko vprašanj rešeno* da se je posrečilo ohraniti mi?; radi česar še treba zahvaliti miroljubnosti vladarjevi. Politiko ravne poti itf^avice je mogla" zahtevati le država, ki je močna dovolj, da izvede svojo dobro' reč ob vseh okoliščinah. Samozavest moči je v vojaštvu in zaupanju na zveze. Posebno zvesto je stala ob strani Nemčija. Glede" Turčije ni nikakega povoda, da bi se umešavali. Iz minole kampanje smo izšli brez mržnje do Srbije in Črnegore. Nasprotno gojimo živahne simpatije do Srbije in Srbija naj pove svoje želje, pa bo videla, kakega dobrega prijatelja ima v naši monarhiji. Upa, da se sklene trgovinska pogodba s Srbijo. Naša monarhija hoče imeti na Balkanu odprte vse možnosti kulturnega delovanja. — Iz nedavno minole" note moramo črpati nauk, da le popolnoma oborožena, na visočini stoječa armada je pravo jamstvo za ohranitev miru, radi česar je vsaka žrtev za stvarno oboroženje vojske docela produktiven sto-šek. (Pritrjevanje oziroma mejklici pri mladočeških radiknlcih in socijalistih). Povsem tuji doklrinarizem antimilitaris-tov se je tukaj na živi resničnosti razbil. (Viharna polivala. Prigovori čeških fadi-kalcev). Združenje srednje evr^pejske armade so in ostanejo najbolje jamstvo za mir. (Živahna pohvala). V osodepolni dobi . se je pa tudi pokazalo, da se je napravil most preko vseh breznov strankarskega nasprotstva, čim je zaklical cesar in je bila domovina v nevarnosti.. (Živahna pohvala). Z enako odločnostjo sta se postavila na stran krone obe državi monarhije. — Minister je omenil, da je v tej dobi tudi državna zbornica pokazala svoj patrijo-tizem. (Živahno pritrjevanje). Ministerski predsednik je rekel, da apeluje vlada na zbornico, naj najlepše reši stvari, ki so v zvezi ž aneksijo, potem naj reši proračun, Naglašal je tudi važnost in nujnost reforme poslovnega reda. . Ljudska in državna potreba je, da se ugladijo narodna jezikovna nasprotstva. Miren notranjepolitični razvoj zahteva, da 'še poravnajo 'jezikovne'narodne preporne točke. Minister je omenil, da je prišlo v Dalmaciji do kompromisa med Hrvati in Italijani. To je nov dokaz, da ne smemo obupati nad rešitvijo narodnih sporov. Tre ba je iskati zbliževanja. Zato je vlada prišla pred zbornico s konkretnimi predlogi glede Češke. O tej priliki mora ministerski predsednik z vso odločnostjo zavrniti trditev, češ, da je sovražnik češkega naroda. Ministerski predsednik apeluje nujno na obe narodnosti na Češkem, naj se spo-razumete in naj pomislite, kaj bi postala oba ta naroda, ako se konečno posreči, da se k poravnavi unanjih homatij pridruži notranji mir. (Živahna pohvala). Ministerski predsednik omeni važna vprašanja zavarovanja za starost In onemoglost kakor tudi zboljšanja gmotnega stanja deželnih blagajn in obžaluje, da pogajanja v bančnem vprašanju niso doslej dovedla do nikakega rezultata. — Konečno izjavi govornik, da so zadnji dogodki dokazali, da je naša monarhija evropska potreba in da je potrebna za vzdrževanje evropskega ravnotežja. —- V zadnjih 6 mesecih smo vrgli prvi od sebe vso ma-lodušnost. Vlogo države, ki se trudi za cilje drugih, mi odločno odklanjamo. Videli smo, kako malenkostne so notranje težkoče, kadar zadoni klic po branitvi skupnih interesov države. (Odobravanje). Videli smo, s kako sigurnostjo je delal naš izborni vojaški aparat in s kako občudovanja vreanim samozatajevanrem je ljudstvo prevzelo na-se težko breme vojnih priprav. — Vzvišeni nauk iz t>. internacionalne krize je, da naša monarhija živi! (Živahno odobravanje). Finančni minister je predložil včeraj načrt o premembi obdačenja žganja, predlog o povišku davka na pivo ter predlog o zmanjšanju hišnega davka. — Naglašal je potrebo, da se avtonomno dež. gospodarstvo postavi na realno podlago. Vlada bo zahtevala od dežel ureditev dež. proračunov. Za narodno sporazumlje..ic v Istri. — Vlada namerava sedaj, ko je rešeno jezikovno vprašanje v Dalmaciji, podvzeti korake za rešen je jezikovnega vprašanja v Istri. Glavna težkoča obstoji v neraz-merju, koje uvidevajo tudi sami službeni -krogi, da je namreč hrvaško, oziroma slovansko prebivalstvo v Istri v večini, mej-tem ko imajo v deželnem zboru Italijani veČino. Baje namerava pozvati minister, predsednik Bienerth na predhodno konferenco dr. Rizzi-ja in dr. Laginjo. Razne vesti. Drtkonsto obsodbi. — Kakor smo poročali, se je vršila pred ljubljansko okrožno sodnijo razprava proti več obtožencem, da so snemali nemške table meseca sept. v Ljubljani, oziroma napeljevali k snemanju. Obsojeni so: Žiga Vodušek, odv. kandidat, na 2 meseca navadne ječe, A. Windischer na 2 meseca težke ječe, J. Lotrič na 3 mesece težke ječe, C. Krajnc na 5 dni zapora, Jos. Štrus na 2 tedna težke ječe, Danilo Cerar na 10 tednov navdane ječe, L. Lovšin na 3 tedne zapora Fr. Škof na 2 tedna zapora, V. Leben na 1 mesec težke ječe, V. Lucin na 3 tedne navadne ječe. — V raznih nemških in čeških mestih so bili posamniki radi stičnih dejanj obsojeni samo na~ par dnij zapora 1 (Dalje na 4. stran!) Velemestna bedi. — V Trstu so aretirali i v hlevu v ulici Coroneo 6 premogarjev, ki j so bili brez sredstev in brez posla. V istem hlevu je spalo Se 7 drugih ljudij. fi. D- 0. 1 TfSltt proslavi prvi dan majni-ka na slovesen način. Velik manifestacijski shod bo 1. maja ob 10. dop. v „Nar. domu"; popolndne z godba odhod v Sv. Ivan na veliko delavsko slavnost. ŽMIllJt a-Wllrt. - P«d postajo Tulln na Nižje Avstrijskem je padel iz dirjajočega vlaka mladeniču klobut z glave, za katerim je skočil in se pri tem tako ranil, da je umrl. — Farnih »Editil* se je pogrezni! pri vhodu v dansko luko metfa Kristijanija, ko je zadel ob parnik „OxfordB. 16 oseb je utopilo, 6 rešilo. — Prenočišča mtin n Dm^. — v Franco- vem mostu na železnih tramovih visoko nad deročo Donavo je zalotila dunajska policija vse polno reveže?, ki so tam prenočevali. Pa trdi Se vedno dunajski župan krščanski socialist Lueger, da je za reveže že dovolj preskrbljeno na cesarskem Dunaju. ZlSUil iirOGl. — Na Dunaju v Gersthofu so se igrali 12—13 letni dečki roparje. V ta namen so si v ilovico in pesek izkopali velike votline, katere so rabili za skrivališča. Pri tem delu se je pa strop podrl in zagre-bel pod sabo Franca Pohlanca in Antona No-\votnega. Tudi Zv/ischenbergerja je zasulo, teda ker je padel na e'iraz, so ga Se rešili, pred-no ga je zadnšil- Druga dva sta bila pa že popolnoma mrtva, ko ju je rešilna družba izkopala. Zopet ponarejale) tiinilja. — Zakonska Koch na Dunaju, mož je čistilec kanalov, sta bila že v februarju zaprta isdi ponarejenja denarja, toda zopet izpuščena, ker se jima ni moglo dokazati. Sedaj sta se pa vlovila, ko sta hotela pregovoriti tretjo osebo, naj jima pomaga razpečavati ponarejene desetice in krone. Na stanovanju ja policija našla dobre aparate za ponarejanje. Nesreča Z^aiteiMHlOI. — V Vratislavi na Nemškem se je ubil grof Gustav Ballestrem, tretji sin prejšnjega predsednika državnega zbora, ko je njegov avtomobil zadel ob neko drevo. — Polrlllljeull rasle policije — V hrvaških krogih so vsi iz sebe radi tega, ker hoče ogrska vlada kršiti avtonomijo Hrvatov s tem, da hoče že to leto podržaviti reško policijo, kateri bi bila podvržena vsa policija hrvaškega Primorja. Hrvati skličejo velik protestni shod. — Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Rft8t*ija 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalice olrubertkega In urabaeaa blaga ter tkut«, preja In nitij POTREBŠČINE it pisarnise, fcaiilct in popetnile. Najboljše iivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za kroja&s in fovljatfe. Svetinjico. — Eožfl! venet — Masne knjlilee. lišna obuvala za Yse letne caso. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajale« po s":-"!W Sj* *-«jk ter »a deželi. lajale«* po sejmih iu trgih Urili in rtrtilo. Kmete'- a delavska gospodarska zadruga v Dobravljah na Genskem reg. zad. z omejeno zavezo se zahvaljuje tem potom vsem dosedanjim gg. odjemalcem posebno pa »Občnemu konsumnemu društvu v Idriji«, in > delavskemu konsumnemu društvu v Ljubljani« za dosedanja naročila. Priporočamo se tem potom dosedanjim in novim gg. odjemalcem, da nas počaste s svojimi naročih*. Obenem zagotavljamo reelno postre/.no in pristno Mago. Zadružni odbor. Pijanosti ni ueč Uzorec tega Čudežnega izdelka „C0ZA" se posjje brezplačno. More se dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu aH v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje Čudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vse alkoholno in močne pijače. Ta pr&sek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga, smejo dati žena, '-t;tra alt hči dotičnika, no da bi o* ..», wi, kaj jo resnično provzročilon,.,jovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno osob sramote in ponižanja, da, iz takih oseb , ¦je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta Čudodelni prašek," pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jezika. Zajamčeno ie, da je prašek popolnoma neškodljiv cozfl isaiute London 255 (Anglija) Na pisma je djati znamko 25, na dopisnice za lOsto Keil-ov lak najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umivahie mize 90 \iri. Keilova pasta za čevlje po 30 vin. Keii-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin. Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. Keil-ov iak za klobuke v različnih barvah ima vedno z zalogi tvrdka ^Of)jedic # ^OJCC 4 ©OPICI. Postojna : Ant. Ditrich; Reka : F. Jechel, mirodilnica ; Ljubljana: Leskovič & Meden; Liošinj mali: Gr. P. Bud a a. Pnlj: Avg. Zuliani; Roviitj: Gius. de Vescovi; . Šibenik j Fausto Inchiostri;. Tolmin: Ljudvik Cazafura. Mali oglasi. HajmanJJa pristojbina stane 60 vin. Akoje oglas obseinejsli se račona za vsako besedo 3 vin. Najpripmnejie inscrlranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je m»njSih trgovcev to obrtnikov Sprejme se gospodično za trgovino. Zahteva se znanje slov., ital. in nem. jezika. Prednost imajo one, ki so že bile v kaki trgovini in imajo veselje do tega. LL#L.»4!*L#-»#L-»LL-LL se ki bi preuzela na račun pivo in vino v do-broidoči gostilni na deželi. Poprava in komisijska zaloga e dvofroles in šivalnih stroje", gramofonov za koncerte in gostilne ter vsako-vrste ploSCe, ¦: stopnik automatov za gostilne in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se enujlirajo po ceni z ognjem pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodala tudi na mesečne efaro^. Novi slovenski ceniki franb ^^^^^^^^«1^^^^- udlikovana pekarija io sladčiOarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvf ; ja naroČila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birtnauce in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In like?;'« na drobno ali v originalnih butetkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročiia ter obljublja soiidno postrežbo po jako zmernih cenah. ~*m 1 Tr^o\/5ko-obrtqa zadruga v* Gorici fj reg-istrcvaea zsidrugra b nociBoJenfia Jamatvj?! Nnčelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici t je z ozfrora na premen j ena In dne 29. decembra 1S05. v zadružni register vpisana pravila, pri skuDn! sej! dne 30. decembra 1Su5. sklenilo za leto 1908. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po žolji izposojevalc* določi tudi aa 10 ali več let. VBak izpoaojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vBolej, inetjto uradnine »/,* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge večje, ataino nalo^ne pa po dogovora. v vsakem znesku, jih obrestuje po 4Vt%, Delo« so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa avoja naznanila v čaeopfBih »Soča* in »Primoreot. Nova pravila bo se razposlala vBom članom; 6e jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Iz hjubljane o ileuj-Jork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskinri brzoparniki: Kroiipriiiczssin Cecilic, Kaiscr Wilhelin II. — KroiipHnz Wil1iclui, Kaiser Wilhel»i der Orosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Fricdrich Wilhclm, KoiiHf Albert, Prinzcss Aliee, Friedrich