Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 110.	V L!M)lj9Dl, V soboto, 13.019)91916.
Leto xuv.
Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . . K. 2B-— za en mosoo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29*— za ostalo inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . E 24-— za en uoseo „ . „ 2"—
V	upravi prejemati mesečno „ 1*80
E3 Sobotna izdaja: ~
za oelo leto......K 7-—
za Nemčijo oelolatno . ,, 9-— za ostalo inozemstvo. ,, 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka in 3 mu visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri več j lit naročilih primeren popust po dogovoru.
Poslano:
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Izhaja vsak dan, lzvžemii nedelje ln praznike, oh 5._uripop.
Redna letna priloga vozni red
jt«- Uredništvo je v Kopitarjevi aliol štev. 6/1II. Bokopisl se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne «= sprejouiajo. — Uredniškega t elelona atev. 74. =
Političen list za s
Upravništvo je v Kopitarjevi aliol št. 6. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, oorske 20.511, bosn--herc. št. 7583. — Upravniškega tolelona št. 188.
(i
M
Skoraj bo že druga obletnica, odkar 'divja ogenj svetovne vojske. Naši fantie in možje so se odlikovali in se odlikujejo na vseh bojiščih z občudovanim junaštvom, železno vztrajnostjo, zvesto pokorščino ter ganljivo ljubeznijo do domovine. To potrjujejo tudi opetcvunc izjave odličnih njihovih poveljnikov in vojskovodij. Slovenec združuje v sebi globoko vernost in bogo-Ijubnost, zvesto domoljubje ter iskreno vdanost svojemu cesarju. To priča zgodovina, to kaže prav posebno sedanja vojska. Neomajno domoljubje manifestirajo naši braimbovci s krvjo na bojiščih, mi doma pa z deli na karitativnem, dobrodelnem in kulturnem torišču. »K a t o 1 i š k o tiskovno d r u š t v o < v Ljubljani ni zadnje, ki je v teh 22 mcsecih svetovne vojske žrtvovalo v vojne namene, kar jc največ moglo. »K. T. D.« v teh usodnih dneh ni iskalo nobenega dobička, zadovoljevalo se je, da je izplačevalo svojim uslužbencem sedanjim razmeram primerno mezdo, vse druge dohodke je obračalo v koristne namene.
Društvo se zaveda, da je s tem patri-otičnim delom najlepše udejstvovalo svoj program ter izpričalo svojo ljubezen do bližnjega do ožje in širše domovine.
Želeti pa je in priporoča se vsem društvom, občinam, župnijam, da vodijo zapisnike o vsem, kar se je storilo v domoljubne namene za časa vojske dokaz neomajne zvestobe slovenskega naroda do svojega cesarja in do svoje države, in v spomin poznejšim rodovom, koliko je žrtvoval naš narod radovoljno v teh strašnih časih za svojo slovensko in avstrijsko domovino.
Zato naj slede iz podrobnega knjigovodstva glavni in sumarični podatki tega, kar je »K. T. D.« doslej storilo in darovalo v vojne namene:
1, Časopisi. Vojakom po bolnišnicah in na bojiščih pošilja »K. T. D.« točasao brezplačno okroglo 2050 izvodov »Slovenca«, 800 izvodov »Domoljuba«, 400 »Bogoljuba';, 500 »llustr. Glasnika«. — Par sto izvodov Slovenca« dobivajo tudi begunci s pogojem, da plačajo samo poštne stroške. — Ker js bilo početkom vojske število gratis-izvodov manjše, računamo, da se je pošiiialo ves čas povprečno 1000 iz-
vodov »Slovenca«, 300 »Domoljuba«, 100 | »Bogoljuba«, 100 »llustr. Glasnika« 6 »Dom in Sveta« — kar znaša stroškov K 25.960.
2.	Tiskarna je izvršila brezplačno za »Rdeči Križ«, za vojake (»Pisma1 vojakom«, »Tolažilna pisma«, »Molitev ob času vojske« itd) in drugih tiskovin v skupnem znesku za K 2178'50.
3.	»Vojaški molitvenih«. Za II. natis te priljubljene molitvene knjižice (v skupnem nalogu 64.000) je »K. T. D.« iz svojega darovalo 1000 (tisoč) kron. — Pri računu za tiskarsko izvršitev se je dalo 25% popusta v znesku 1635 K. Tako se je omogočilo, da se je razdalo našim vojakom 16.600 molitvenikov popolnoma zastonj. Drugi izvodi so se prodajali po minimalni ceni, ker Katoliška Bukvama ni iskala nobenega dobička. (Pripomnimo, da je prvi natis omogočil deželni odbor kranjski, ki je podaril v ta namen K 2000.) Skupni dar »K. T. D.« 2635 K.
Za »Rdeči Križ« in vojaštvo je »K. T. D.« darovalo 1000 K; pomožni deželni akciji 1000 K; za gališke begunce 200 K; za božičnico renjencem v Ljubliani 2.00 K; za božičnico vojakom na bojišču 100 K; za slovenske goriške begunce 1000 K. Na račun »llustr. Glasnika« se je dalo za goriške begunce, za oslepele vojake, za sirote padlih, ter 12.000 razglednic v skupni vrednosti 2230 K. Torej 5739 K.
V »Katoliški Bukvami« v Ljubljani se je brezplačno razposlalo in darovalo vojaštvu cd početka vojske do sedaj ogromno število knjižic, knjig, pesmi in drugih tiskovin. Ako vzamemo le polovico, kar znaša skupna trgovska cena vseh podarjenih knjig, znaša račun K 20.22810.
Prodajalna »K. T, D,« (prej Ničman) je darovala vojakom raznih molitvenikov, koledarjev, razglednic, rožnih vencev, sve-tinjic in drugih devocijonalij za okroglo vsoto 4000 K.
Prodajalna K. T. D. v Kranju je podarila v isti namen raznih drobnjarij, pisalnih potrebščin itd. v znesku 83 K.
Za list »Pozdrav is domovine« »K. T, D.« plačuje oolovico tiskarskih stroškov. Doslej 60G K.
Družinske pratike je razdelilo »K, T. D.« po vojnih bolnišnicah 2100 izvodov.
Otrokom in družinam uslužbencev - K. T, D.« plačuje vzgojevalnino štirim otrokom vojnih vpoklicancev v tukajšnjih zavodih — in podpira družine nekaterih bivših uslužbencev, ki se nahajajo na bojiščih, za kar se jc dozdaj izdala vsota 8550 K.
Skupna vsota torej, ki jo je »K. T. D.« izdalo za časa vojske do 1. maja t. 1. v obče koristne vojne namene, znaša v blagu in denarju vsoto K 69.969 50.
Odbor »Katol. Tisk. društva« v Ljubljani ne objavlja tega poročila, da bi se z njim ponašal, ker ve, da je v sedanjih časih dolžnost, da vsakdo stori kar more za splošni blagor; prepričan je tudi, da so druga enaka; podjetja med Slovenci enako po svojih gmotnih razmerah storila svojo dolžnost.
Z zadovoljstvom pa konstatira odbor, da tudi pristojne oblasti priznavajo to naše nesebično delo. Prav zadnji čas je prejel načelnik »K. T. D.« prelat Kalan pismo z dne 6. maja t. 1. od polkovnega poveljnika našega 17. pešpolka gospoda Ventour-ja s sledečim obsegom:
Za prijazno dopošiljanje uglednega tednika »Domoljub«, ki je za naše moštvo zanimivo berilo, ker nam pošilja poročila in novice iz ljubljene kranjske domovine, izrekam milostnemu gospodu prelatu v ime celega polka svojo najiskrenejšo zahvalo.
Leto in dan bo, odkar je prišla v javnost vsa grda laška požeijivost po naši zemlji in našem morju. Naš premilostni vladar je šel do skrajnosti in obljubil Italiji veliko, toda še malo premalo za ono, ki se imenuje dedinjo rimske volkulje in rjovečega benečanskega leva. Vojna je za nas prišla kot strašno zlo sicer, toda tudi kot žarek upanja. Vedeli smo: pridejo strašni dnevi za našo zemljo in danes glejmo na razdejana polja, solnčno Gorico, razdrobljene kraške skale, pomandrana cvetoča Brda in na planinske kraje Simona Gregorčiča. Vojska je pregnala tisoče naših ljudi iz doma. Pesem beguncev ne bo nikdar zamrla. Koliko je teh ljudi nežne, najnežnejše dobe, ki jih je smrt našla daleč proč od doma. In vendar, upanje je vzbudila ta vojna, da smo vendar rešeni te nesrečne zaveznice, da padeio tisočeri oziri, pokloni in koncesije, ki jih je na naši avstrijski zemlji uživala nezvesta. Upali smo, da pade vse tisto, kar je vzdrževal ob morju »Piccolo«, najhujši sovražnik Avstrije in vsega slovenskega.
Na avstrijski zemlji jc potom >Piccola« vladala tuja država. Naš narod je vedno opozarjal, da je »Piccolo« in njegov zistem zločin nad Avstrijo. Rotili smo poklicane, da naj čuvajo avstrijske interese. Kaj smo
dosegli: besno sovraštvo »irredentarjev« proti Slovencem. Vzeli so naši slovenski okolici slovensko lice, v mestu ni bilo mogoče doseči slovenske šole za tisočere slovenskih otrok, Slovenec ni dobil boljšega kruha, celo navadni delavec se je moral umakniti »regnicolu«, občina je svoja denarna sredstva rabila povsod proti Slovencem. Dosegli so, kar so hoteli. Dosegli so, da je tuji nepoučeni svet mislil, da cel Trst, cela Istra, Dalmacija, kos kršnega Krasa vroče hrepenijo pod Italijo. Kajti z denarjem Italije so po čisto slovenskih in hrvatskih krajih zgradili »Legine šole« in ti kraji so dobili italijanska imena in zgodilo se je tisto, kar pravi naše vojno ministrstvo glede podobnega laškega dela v Albaniji: nelaškim krajem so nataknili laška imena, ki so se v tujem svetu udomačila in vzbudila videz in laž, da ima Italija pravico do teh krajev. Ravnotako je v naših krajih in vojna z Italijo naj dokaže, da to ni res, da je ta zemlja avstrijska in da taka ostane. In kdo je bil tisti, ki je šel z največjim navdušenjem v vojno proti Italiji? Slovenec in Hrvat od morja! Šla sta v boj za življenje in smrt za obstoj Avstrije in njenih primorskih dežel in morja, ki je njuna domovina. Tisoč let živita na tej zemlji in ob sinjem morju, v večnem boju za Avstrijo proti sosedi z onstran Adrije. Resnično, zgodovina ne more reči drugega kakor: Ta bratska naroda sta ljubila Avstrijo in svojo zemljo do smrti! Zato bodi njunega križevega pota konec! Naj zasli-šita veselo oznanilo: Ta zemlja in to morje je tudi pod okrilji Habsburškega orla vajino in ostane vajino, Konec je gorja in živita na svoji zemlji z veselo zavestjo, da vama nihče ne bo kratil pravice do življenja na rodni zemlji. Imcjta veselje nad svojo domovino, katero bo vedno ščitila po vajini želji mogočna Avstrija!
To veselo oznanilo mora priti. Narod ob morju, sicer mnogokrat težko zadet v svoji veri in upanju, vendar upa in upa in v tem upanju preliva zadnjo kapljo krvi, S Slovenci in Hrvati ob morju je zvezana velemoč Avstrije,
In ker smo svojo zvestobo morali iz« pričati v trpljenju in krvi, zato nikdar nismo sovražili tistega, ki je tudi pod avstrijsko streho in hoče biti bratu brat. Na svoji zemlji smo hoteli živeti in smo pustili tudi drugim živeti, pa naj pridejo tudi od severa, samo da priznajo, da smo mi na svoji zemlji prvi in imamo vsaj pravico do prostega narodnega razvoja vseh svojih bogatih duševnih in gospodarskih sil. Preko naše zemlje so že vodile velike trgovske cc-
f 1KT'PK -i »j«*'
Na svetlem nebu znamenitnikov naše mile avstrijske domovine se je pojavila nova blesteča zvezda. Prvotno je svetila iz dalje, znana le strokovnjakom in poklicanim, ki so jo doznali kmalu in obrnili nanjo pozornost, a polagoma se je razvila do zvezde prve velikosti, da, prekosila le-tc tako, da so morali ustanoviti zanjo poseben razred izredne velikosti.
V d 1 i k i admiral H a u s ; blagost mul Naša domovina ga pozdravlja z radostnim srcem, prvega velikega admirala, znamenitega velmoža, ki si je vedel pridobiti častno ime v domačiji in tujini, a avstrijski mornarici ugled in slavo vsega sveta. Posebno radostno še-le ga pozdravlja naš jug, saj je takorekoč naše gore list, list onega drevesa, ki je rodilo še drugih bla-stečih junakov, ki skupno udrihajo po ve-rolomnem sovražniku, pohlepnem po našem jugu, list onega drevesa, ki se ne da omajati v zvestobi in ljubezni do mile Avstrije, ki orjaški kljubuje vsem vihram.
Veliki admiral Anton Haus se je rodil dne 13. junija 1853 v Tolminu, V Ljubljani je dovršil gimnazijo iz Ljubljane si je kasneje tudi odvedel družico v življenju. Slovenska govorica mu je domača in mila in naravnost ponosni smo, da najvišji poveljnik mornarice ob dani priliki govori rad in gladko slovenski. Tudi naš deželni glavar
ie dobil o priliki neke čestitke prisrčno zahvalo njegovo v slovenskem jeziku.
Po dovršenih gimnazijskih študijah se jc posveti! mornarici. Imel jc tedaj 16 let. Leta 1882 je bil imenovan linijskim poročnikom in dosti naglo je napredoval do linijskega kapitana. Za kitajskih nemirov jc poveljeval ladji »Cesarica in kraljica Marija Terezija« in bil odlikovan z redom žel. krone III. reda. Hkrati je bil imenovan načelnikom predsedstvene pisarne v mornariški sekciji. V tej službi jc dosegel mesto konteradmirala in novo odliko, viteški križ Leopoldovega reda. Nato jc prevzel poveljstvo rezervne eskadre in bil domala vedno na morju. Zaradi izrednih zmožnosti so poslali leta 1907 konteradmirala Hausa kot delegata k drugi mirovni konferenci v Hag. Nalogo je izvršil tako imenitno, da je bil odlikovan z zvezdo k velikemu križu Fran Josipovega reda.
L. 1912 ga je imenoval cesar za mornariškega nadzornika in mcseca aprila 1913 mornariškega poveljnika, nakar je dobil admiralsko dostojanstvo. Leto kasneje je izbruhnila svetovna vojna in mornarici se je pojavila važna naloga, kateri se je z admiralom Hausom na čelu odzvala nad vse temeljito. Njena slavna dela ob laški obali so vsem šc v živem spominu.
Zato pa jo je sedaj doletela izredna čast in doslej še ne izraženo priznanje, ko je Njega Veličanstvo nalašč ustvarilo mesto velikega admirala, da počasti mornarico in njenega poveljnika, ki je njen mali bog in predmet njenega nepopisnega navdušenja.
Veliki admiral Haus je v marsičem podoben junaku Tegetthoffu, malobeseden, a vljuden in plemenit, pri tem pa odkrit in velik v stremljenju po veliki in mogočni domovini. Kakor je Tegetthoff imel znamenitih in dalekosežnih trgovsko-političnih' pomorsko važnih načrtov za bodočnost, tako je tudi Hausu na srcu razširjenje prekmorske plovbe naše do vseh obal sveta. Naravnost zanimivo je čuti admirala, ki pozna vojaška in mornariška vprašanja kot nihče drugi, ako razmotriva trgovsko-po-lilična vprašanja. Njegova mnenja in sodbe bi osramotila marsikaterega trgovskega politika strokovnjaka ali ga napolnila z občudovanjem.
Poglavitna velikost njegova jc seveda v vodstvu. To je dokazal že v miru. A vse njegove operacije in odredbe se odlikujejo po čudoviti priprostosti in logiki njegovih misli, tako da se nadeja sovražnik vsega prej, kot tega, kar ukrene Haus. To se je pokazalo takoj o pričetku vojne. Lahi so sklepali po naših mirovnih vajah, da se jih bodemo nemudoma lotili z vso silo in so se zato nakopičili, ojačeni s Francozi, z vso mornarico na jugu. Haus pa je porazdelil mornarico ob vsej 600 km dolgi laški obali, se prikazal nenadoma skoro povsod hkrati in razbil vsa najvažnejša križišča laške železnice ob vzhodni obali. Cadorna je ostal zato na cedilu in ker ni mogel naglo dobiti čet, ni mogel udariti z vso silo na nas, naši pa so v tem dobili časa, da so se zadostno pripravili.
Haus jc ob tej priliki dokazal tudi nenavaden oseben pogum. .Vojne ladie »a
pred Fasano že bile pripravljene na odhod, ko se je v poslednjem hipu skrila na admiralski ladji admiralska zastava. V veliko začudenje vseh poveljnikov se je preselil admiral na eno najstarejših in zato najslabših ladij, ki je s svojimi družicami prevzela vodstvo, dočim so orjaške oklopnice razreda Tegetthoff ostale v rezervi,
A tudi v miru je dokazal admiral po-gostoma izredno spretnost v vodstvu. Vode je poznal kot le kmalu kdo, miren je bil v vsakem položaju, njegova povelja so bila vselej natančna in jasna. Mojster je bil v vodstvu jadernic. Njegova razumnost in naobraženost je naravnost občudovanja vredna, obsežno znanje jezikov izredno koristno njegovemu poklicu. Admiral govori poleg nemščine, slovenščine in hrvaščine tudi ogrski, angleški, francoski, laški, španski in portugalski. Učil se je jezikov jako lahko in naglo in ne dvomimo, da ga je tu podpirala naša slovenska nadarjenost, ki daje našim ljudem zmožnost, da at izredno lahko uče jezikov.
V naši mornarici vlada neomejeno zaupanje do poveljnika. Vsak njegov ukaz že
pomeni zmago. Ljubezen in spoštovanje, ki jih uživa, pred vsem brezmejno zaupanje vanj je dalo doseči smoter, ki si ga je bil odločil, namreč da ohrani čiste sovražnika domače obale. Imenovanje vdlikim admiralom pa pomeni cesarjevo zahvalo za ta veliki in doseženi smoter.
ste, tudi sedaj smo radi pripravljeni biti posredovalci med velikim nemškim kapi-
iulom in Balkanom. Slovenci in Hrvati ob morju vedo, da ima naša držvava samo eno morje, ki je vir njene moči, vedo in poznavajo, da je to morje skupna last vseh avstrijskih narodov in vsem odločena v korist. An nikogar avstrijskih narodov ne odrivamo od morja. Prosta pot vsem do morja in po morju. Saj moramo imeti vsi en cilj in eno nalogo: mogočno Avstrijo, kateri naj morje prinese moči in blagostanja. Narod ob morju zahteva le to, da se prizna njegovo pošteno avstrijsko misel in pravico, da se tudi enakopraven v primorski zemlji in morju razvija in sodeluje z drugimi. Viribus unitis, cesarjevo in naše geslo, toda dajte nam priliko, da pokažemo in razvijemo svojo moč! Naj izgine iz src tega naroda mučna in mračna misel za njegov narodni obstoj, rešite narodne sile nepotrebnega narodnega boja in dajte mu drugega dela. Dajte mu šol. da razvije svoje bogate sile za kulturno in gospodarsko posredovanje za Avstrijo na Balkanu in celem svetu. Adrija je temelj avstrijske velesile, toda njen vogelni kamen ta hrvatski in slovenski narod ob morju. Dajte našim krajem pravo avstrijsko, slovensko in hrvatsko lice, pomagajte našemu kmetu na rodni zemlji, naši mladini dajte vseh raznih šol, posebno strokovnih, našemu delavcu dela ob morju in na morju in — trdna bo Avstrija ob Adriji.
U maiSMepce v Brucki o. L.
Bodimo jim botri in botrice!
700 nedolžnih begunskih otročičev v starosti od 6—12 leta pristopi na Vnebo-hod Gospodov dne 1. junija t. 1. prvič v svojem življenju k mizi Gospodovi. Isti dan popoldne bo enako število naših malčkov sprejelo iz rok prevzvišenega dunajskega nadškofa in kardinala F.minencc dr Piffel zakrament sv. birme.
Daleč od svoje domovine, od svoje sedaj že porušene domače cerkvice, daleč od svojega krstnega kamena bodo ta nedolžna bitja ta dan s svojimi nežnimi ustnicami na glas obnovila katoliško veroizpovest ter izrekla prisego neomajnega in čistega katoliškega življenja.
Ni za nedolžne otročiče večjega praznika, kot je dan prvega sv. obhajila, ni ve-selejšega praznika, kot je dan sv. birme. Kako lepa in vesela misel je za vsakega, ko se spomni na dan svoje prve duševne sreče, ko se človek prvič zaveda svojega pravega duševnega življenja. A vse to je tako tesno združeno s spominom na svoj domači kraj, na svojo domačo cerkvico, da človeka zaboli v srce, ko pomisli, da bode 700 slovenskih otrok moralo praznovati svoj največji praznik in svoj najveselejši dan pod leseno streho sicer lične a tuje cerkvice, pod vodstvom sicer domačih gospodov in predstojnikov a na tujih, daljnih tleh!
In še nekaj! Vsak otročiček, ki je bil pri zakramentu sv. birme, se pri misli na ta praznik z nekakim ponosom spomni prvič na spominček, ki ga je ta dan dobil in pa na svojega birmanskega botra odnosno botro.
Vsled neumorne očetovske požrtvovalnosti in ljubezni predstojnika taborišča c. kr. okrajnega komisarja Evgena Zupančiča je preskrbljeno, da dobi vsak birman-ček in prvoobhajanček dostojno novo obleko in mali a krasni spominček, a birmanskih botrov (nuncev) in boter (nun) teh med begunci ni mogoče dobiti. Okoli 250— 300 otrok je v našem taboru, ki ne morejo dobiti svojega predpisanega nunca ali nuno.
Rojaki, kaj bi ne bilo dejanje hvaležnosti, da, dejanje prave dolžnosti do onih očetov in bratov teh birmančkov, kateri za naš dom in našo srečo prelivajo svojo srčno kri na bojnih poljanah, če bi se iz širne slovenske javnosti oglasili dobrosrčni in usmiljeni ljudje, ki bi se dali za naše narodne malčke na razpolago kot birmanski botri in botre. Priti bi jim ne bilo treba v daljni Bruck o. L., temveč zadostuje samo, da pošljejo svoje ime in poblastilo, da se jih pri birmi zastopa.
Na ta način bi nekako zastopniki vsega našega naroda prevzeli duhovno vodstvo nad našimi zapuščenimi goriškimi »za-morčki«. Bogoljubno in rodoljubno delo bi bilo to.
Imena posameznih nuncev in nun ter po upravi c. kr. taborišča v sporazumu z preč. g. dekanom A. Berlot-om istim določenih birmančkov se bodo objavila takoj
v Slovencu«.
Ker je določeno, da bodo vsi birmanč-ki in prvoobhajančki v isti meri obdaro-vr. ii, ec nc zahteva od priglašenih botrov in boter kakih posebnih darov, pač pa se v. o/.irom na bolj izdatno skupno obdarovanje teh otrok iskreno prosi, da vsak, ki ' :!: kakemu našemu goriškemu be-}.•> '!•.;< nune ali nuna, daruje malo svotico, < :•. k.< tako našim narodnim birmančkom ta -an bolj oslajša.
Darovi v denarju se lahko pošiljajo na upravo c. kr. taborišča v Brucku o. L. (K. k. Barackenvenvaltung Bruck a. L.) ali pa na preč. g. dekana Ant. Berlota isto-tam. Darovi se bodo objavili v »Slovencu«, Čas za priglasitev je samo do 21. t. m.
Rojaki, pokažimo našim goriškim junakom, ki s svojim telesom branijo vero-lomnemu Lahu vpad v naše domove, da nismo v času najhujše nesreče in zapušče-nosti pozabili na njih dragoceno deco! Za-stopajmo in podpirajmo jih v času njihove odsotnosti v skrbi za pravo krščansko vzgojo njih otročičev, ki so obenem tudi nada in porok našega srečnejšega narodnega življenja na dragih nam goriških tleh!
NoSe delo.
(Izvirno poročilo »Slovencu« izpod Svete Gore.)
Goriško, maja 1916.
Nebo jasno kot ribje oko. Ni enega oblačka ni videli. Nad hišo brni kakor kaka skrivnostno-velika velikonočna drdra — naš zrakoplov oznanjujoč bodoči: ale-luja! Je že napaden od sovražnih baterij, v višini se razletajo šrapneli, pšice, krogle na vse strani, zrakoplov pa reže dalje sinji zrak skozi dim in smrad do cilja, do zmage! . . . Tak je položaj! Globoka je naša vera v zmago Pravice, nezlomno je naše upanje: Bog in Marija, prva katoliki-nja, bodeta zmagala in z njima bomo zmagali mi! —
Materi zemlji smo v letošnji pomladi postregli po vseh svojih močeh. Naša polja in vinogradi ter vrtovi so skrbno obdelani. Kjer nismo mogli sami, nam je pomogla vojaška oblast. Ob ravno prošlem deževju smo še na po-mandrane a preorane in zrahljane senože-ti posejali travnih semen z grašico, a zadaj vozijo vojaški vozovi gnojil, ki nam jih je dal na razpolago vojaški urad za pogno-jitev travnikov! Krompirček se je že zbudil, ponekod je celo precej zrastel, a mnogo ga manjka, končale so mu mlado življenje požrešne miši; zato ga je bilo treba mestoma znova zasaditi.
Trti je tupatam škodila slana; škodo so cenili. Sadje kaže dobro in češnje romajo dannadan na trg. Kruhka imamo, hvala Bogu in predstojnikom raznih krušnih uradov, in zdravi smo mi in naše ljudstvo ter tudi med vojaštvom ni bolezni: za to je pa naše razpoloženje pomladno veselo papolno zaupnega pričakovanja glede usode naše ožje in širje domovine! —
Domovini naši!
Za cesarja —: Kri, blagof Najmlajši in najpogumnejši junaki se poslavljajo, od doma se poslavljajo . . ., na vojsko se odpravljajo ... in, kakor da jim pri srcu ni hudo, veselo vriskajo, pojo . . . pojo! , , .
A kar je največ, videl sem jih pri vsem veselem razpoloženju dostojne, brez italijanskih psovk, koje so postrgali kakor sovražni kvas raz sebe! Bog vas spremljaj in Marija, vi junaki mladi! Mi bodemo molili za vas vsak dan.
A domovini treba i blaga,
Oznanili smo v cerkvi četrto vojno posojilo. Domovina prosi pomoči, odzovi-te se torej vsi domoljubi! Kdor ima gotovine, naj vplača pri c. kr. poštnem uradu; kdor ima hranilno knjižico, naj prijavi svoje posojilo domovini pri domači ali potom domače pri dotični hranilnici; kdor pa želi posojila na četrto vojno posojilo, ta naj se oglasi pri župnem uradu, ki sporoči banki prošnjo za lombard, posojilo.
Tako smo oznanili in dostavili: nobena hiša naj ne izostane: vsaj po 100 K vsaka!
Gospod župan je sporočil, da se gospodarji, čeprav bodo i oni morali sedaj na ponovni nabor, precej oglašajo po 200 K. Ko bi imeli v bližnjem mestu kako poslu-jočo banko, ali ko bi naša »Centralna« imela kako podružnico, n. pr. v Št. . ali na V., ozir. v Pr., bi se lotili agitacije v velikem slogu, tudi pri mladini, tako pa . . , Če pa skrbimo za mater zemljo, ki nam, blagoslovljena po roki Stvarnika, daje kruhka vsaki dan; če damo domovini, ki nam čuva dom in ohranja svobodo, blago in kri, ne smemo zabiti naše organizacije, ki nas navdušuje, bodri, zbira in ureja v nepremagljive vrste!
Naši organizaciji
dajmo besedo! Ona naj govori z dejanji in števili!
Naša organizacija in nje delo je naša apologija, naš sijajni zagovor proti vsem klevetam. Zato pa sporočite, kako in katera društva in zadruge so delovale v župniji, občini od začetka vojske do danes; koliko je bilo prireditev in kakih; koliko je bilo dobrodelnih prireditev in v kak namen; kdo je nabiral, kaj je nabral in za kake namene; koliko je bilo predavanj; koliko društvenikov je padlo, bilo ujetih, ranjenih, koliko odlikovanih; kaj je storila naša organizacija za begunce; delo Marijinih družb v vojne karitalivne namene; kako so bila društva ali društveni člani v stiku z vojaki na bojišču; vojna posojila pa aprovizacija in naša organizacija; glasila
naše organizacije v župniji, v občini: koliko? —
Za nas Goričane še posebno prašanje. Je li organizacija poskrbela, da kdo, ker so prenehali domači listi, v župniji prodaja centralno glasilo naše organizacije, list »Slovenec«? Zato treba dovoljenja c. kr. namestništva v Trstu! — Razprodaja »Slovenca« v vsaki župniji v fronti in pri fronti je potrebna ne le radi civilnega občinstva, no tudi radi vojakov. — Za časa vojske, a še najbolj nujna in neprecenljive važnosti bo po končani vojski, tiste velike dni, ki bodo težki kakor leta , . ,, vstvarjajočt vek . . ,
Seveda treba »Slovenca«, ki se prodaja v župniji, tudi podpirati s točnimi in hitrimi poročili o župnijskih, občinskih novicah, pošiljati odlomke iz vojaških nrav-no-socialno zanimivih pisem. Skromnost je kriva tolikim vrzelim v našem časnikarskem poročanju! — Laboremus! — Poro-čajmo! —
A materi Cerkvi?
Iz njene širše krvi je vzklila naša ver-skonarodna organizacija, naše bratovščine in družbe, naše zaidruge in ljudski domovi, vse, kar nas dela velike pri vsej naši ma-losti, bogate pri vsem našem siromaštvu, močne in upoštevanja vredne pri naši nu-merični neznatnosti, pai naj bi zabili kedaj matere Cerkve?
Ljubimo jo! Vsak dan javno v cerkvi molimo po namenu sv. Očeta papeža za mir. Njegov mir bo za nas časten! Molimo pa tudi za naše bogodane voditelje, za naše duhovne kneze, da jih Bog ohrani in živi in ne da v roke njih sovražnikov!
A naš generalisimus je — presveto evharistično Srce , . . ljubimo ga, molimo je; združujmo se z njim mi civilisti in vojaki, vsa širna naša domovina.: Christus vi-ncit — Krist zmaguje — z njim zmaigamo i mi!
Na tukajšnji fronti je mir! — Bog in Marija!	Dr. Marijan.
Prvo sv. obirali v Gorici.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Tudi v strto okrilje naše uboge Gorice prisije včasih še žarek upanja v boljšo bodočnost. Tak žarek je bilo prvo sv. obhajilo otrok v samostanski cerkvi č. o. ka-pucinov. Skrbnim staršem, kojim je znano, da prihaja dobrobit od zgoraj, je bilo tudi letos pri srcu, kako bi spravili svoje malčke k nebeški gostiji. Spomnili so se g. kateheta slovenskih zavodov č, g. P. Janeza in ga naprosili naj bi prevzel pouk teh otročičev. Rade volje se je o. katehet odzval in krog ukaželjnih se je čedalje širil. V kratkem času so bili toliko poučeni in pripravljeni, da je bilo prvo sv, obhajilo naznanjeno za belo nedeljo. Letos je »Jezus male k sebi sklical« iz vse naše okolice. Bili so iz Oslavja, Podsabotina, Štan-dreža in Pevme. Pa tudi potreba je bila velika in le dobra srca so pripomogla, da je našel Jezušček svoje malčke tudi telesno primerno pripravljene. K temu je pripomogel odbor za begunce, ki je dal blago za obleke in Marijina družba, ki je obleke sešila in tudi drugače pomagala k slovesnosti. Bog povrni! V mali procesiji so prišli prvoobhajanci v ozaljšano cerkev. Ponižna pesem se jc razlila po hramu božjem počil je top — skoraj kakor nekdaj ob slovesni uri — bridka prevara. Srca vseh so se dvignila pred prestol Najvišjega s tiho prošnjo: Vojnih trum Gospod, obvaruj našo domovino! Vsaj radi teh malih, katerih srca stoje pripravljena na Tvoj sprejem. Med svetim opravilom so molili otroci glasno obhajilne molitve. Pred sv, obhajilom je imel č, g. katehet primeren nagovor, ki je segal ne le otrokom marveč tudi odraslim do srca. Vidno ganjeni so nato pristopili otroci k mizi Gospodovi. Kolika sreča! Dan, ki ostane neizbrisen v spominu vsem. Ni čuda, da se je dobil celo ljubitelj, ki je hotel imeti ta dogodek ovekovečen s fotografijo, da ohrani ta svečani trenutek zgodovini. Ganljivejšega prizora pač ni najti, kakor ga je nudil trenotek, ko se je naš svet in naša nada — zaupno ljubeče združil z Njim, ki je naše upanje, naše življenje. Po končani slovesnosti so bili prvoobhajanci pogoščeni s kavo, ki jo je daroval ravnatelj Meinlove trgovine. Vsak otrok je dobil iz njegovih rok tudi kos čokolade. Pekarica Cotič je brezplačno napekla otrokom maslene hlebčke, kalibra 15. V spomin so dobili otroci tudi lepe podobe in molitvenike. Pri kavi je otroke posetil tudi zaslužen gospod ter jih lepo ogovoril v hrvaščini. Za vse pa iskrena hvala g. ka-tehetu, tihemu junaku. Za njegov obilen trud naj mu nebeški ključar pripne zaslužni križec.	Sodeležen Goričan.
Sovražil! ogenj Urez moči.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zvečer dobim pismo tovariša g. Andreja.
»Ali imaš morda priložnost priti do vasice K.? Ostala jc ondi soha Matere ■ božje in morda we kaj drugega. Če ti mož-! no, reši te stvari, ker tudi cerkvica je
menda dobila luknjo v streho. Prosili so me domačini.«
Da, zares, Mati božja naj bi bila pozabljena — tega pa ne! Ali ne bo Ona žalostna?! Toda kraj leži le par sto metrov od strelnih jarkov; imeti moramo posebno dovoljenje, si mislim. Prosil, dobil sem ga, celo moža v pomoč. »Tudi jaz bi šel z Vami,« pravi ljubeznivi podčastnik, »če gremo danes«. — »Zelo ljubo, torej danes, velja,« mu odvrnem. Ob gotovi uri zvečer čakamo, da privozi kolona avtomobilov. Naložimo se »po domače« in hajdi ob deroči Soči, No, saj danes je pa vendar mirno, si mislim, toda vseeno, »ali svetilka av-tomobilova sveti celo pot, ali jo morda ugasnejo, ko pridemo do najbolj izpostavljenih krajev?« vprašam vojaka poleg sebe, »saj vendar sovražnik v bližini ima izvrsten cilj, in nas zamore obsuti s šrapneli,« — »Da, da, sveti vso pot, no, in če prileti kaj, saj ne pogodi vsak kos,« se odreže na kratko vojak.
Avto ropoče ob šumeči Soči med skalovjem, vedno bliže smo sovražniku, katerega lahko zapelje luč, da nas pozdravi z običajnim železom. Ne bo hudega, si mislim, saj gremo reševat Mater božjo. Res, mirna noč, le posamezni streli iz pušk udarjajo na uho izpod R. Na cilju smo — izstopimo. Obdajajo nas razvaline toliko prijazne vasice, kamor sem prihajal v potovalno šolo v mirnih časih. Oh, gorje, koliko te je zadelo, ubogo ljudstvo!
Počasi, previdno stopamo po razvalinah. Znana mi je smer proti cerkvici, zato grem prvi. Tipamo z nogami, luči ne smemo užgati, inače smo sovražniku kot na dlani. Spodtikaje se priplazimo do cerkvice. Oh, vendar še stojiš, sama med nesrečnimi. Kako, da te ni obliznil ognjeni jezik, da se te je izognila neusmiljena granata? Saj vendar ni prizanesla nobeni drugi stavbi v obližju. Hram božji si, neskončno Pravičnemu bo odgovarjal, kdor se te drzne dotakniti, in gorje mu! Odmaknemo vrata in vstopimo. Tu že morem posvetiti z električno svetilko. Ozrem se proti steni, kjer je stala vedno Mati božja. Ni je tu... toda vendar, vojak jo je postavil na oltar iz pokvarjenega tro-na. Kako vabljivo, ljubeznivo nam steguj« nasproti svoje ročice mali Jezušček v Njenem naročju. Da, rešena sta iz tega strašnega kraja. Brskamo in stikamo po vseh kotih, če bi se dobilo še kaj, kar bi se dalo odnesti odtod, — »Marijo nesem jaz, vedno mi bo ostalo v spominu,« pravi odločno podčastnik St. In vsi trije natovorje-ni pritipamo, kot prej, do ceste. — Polni dve uri nam še preostaja, da se vrne avto; stopimo malo po cesti, ker je precej mrzlo. Zopet jih gledam znane vrhove in griče prav pred seboj; prej toliko prijazni in mični, sedaj polni grozote. Vse skrivnostno, le smrt je očita. Pomirite se vendar, pokličite nazaj prebivalce prijazne kotline, ki so razpršeni v tujini, in zopet bomo živeli mirni in zadovoljni I Prej redki streli pod R. se zgoščajo vedno bolj, kot debele deževne kaplje ob prihajajoči nevihti. Tudi top se je oglasil, da vlije korajžc bo-rilcem. Od P. sem sikne svetlobni žarek in predeli skivnostno temo. Hinavsko, kot bi hotel pretipati vsak kamen, premeri ves prostor do vrha R. in pravtako zopet nazaj. Od druge strani pregleduje zopet naš istotako, če so v redu sovražne straže. Na pobočju se vzdigujejo svetlobne rakete, ki s solnčno svetlobo osvetijo celo okolico, tako da bi človek od tu opazil vsakega vojaka. Toda opaziti ni ničesar, vse je potuhnjeno, le številni streli iz pušk in gromenje ročnih granat priča, da si stojijo nasproti ljudje, ki se sovražijo. Popolnoma proti pričakovanju pa se razlegajo v tem peklu vriski slovenskih fantov, kot v soboto večer na vasi, Človek dobi občutke, kot da bi mu rastle peruti. In prav to nam priča, da se zaganja zastonj že od začetka vojske sovražnik, ker vedno omagajo njegove moči ob jeklenih prsih junakov. Neskončno Pravični ne na-klanja zmage in sreče tistim, ki rušijo cerkve. — Marija, begunka, se nahaja sedaj v vasi S, in čaka, da napoči trenotek vrnitve.	Vač.
Procesija on Mi.
[izvirno poročilo »Slovencu«,)
V raztreseni vasici ob gornjem teku Soče ae je vršila, v območju sovražnih topov. A niso nas motili ne oni, niti zračni letalci, tudi nebo nas je vzljubilo in nam prizaneslo prav kot odmerjene trenotke, da se je nadvse svečano zamoglo počastiti »Vstajenje Njegovo«, Polnoštevilno so se zbrali domačini, kolikor jih je še ostalo v kraju. Milo je bilo pogledati nedolžne šolske otroke na čelu slavnostnega sprevoda; skratka vsa čustva so oživela. V kraju se vrši namreč tudi popolnoma redni šolski pouk, kar gre zasluga vojaštvu. Pravi vnanji blesk je pa otvorilo vojaštvo. Straže — žc ob božjem grobu vedno menjajoč se po dva resna velikana s puškama ob sebi — so istotako spremljale Zvdičarja pri procesiji, Cela častna stotnija je^ izkazovala čast Najvišjemu Gospodu. Celotni častniški zbor s poveljnikom na čelu se je pravtako udeležil pro-
ccsije. Doneli so zvoki iz godal in odbijajoč sc od skalnih pečin, naznanjale sosedu neprijatclju, da živimo tu ljudje, ki ljubimo Boga in Njegova svetišča. — Dobrohotni, zelo priljubljeni gospod, v osebi poveljnika, kot ljubitelj mladine, je povabil velikonočno nedeljo 30 najpridnejših šolskih otrok na kavo in smehljajoč se jim lastnoročno delil pirhe in sladčice in ljubeznivo prigovarjal, da morajo biti pridni
in ubogljivi. Kako prisrčno se je smejal, ko je zadonela slednjič iz grl otrok navdušeno cesarska pesem, Pač si bodo otroci zapomnili te trenotke, — Včeraj nas je sovražnik po dolgem času zopet obsipaval z granatami. Škode ni napravil, le enemu otroku je malo oprasnil kožo na nogi in nekega priletnega moža zavil v oblak dima, a pete je srečno odnesel, Pozdrav!	Vač-
Kdor se ni ®e®lsil, naj Moj
i
Ne pozabimo, da se 15. maja zaključi podpisovanje IV. vojnega posojila. Ni več časa za odlašanje — obotavljavci, pazite, da ne ostanete osramočeni! Hitimo, dajmo domovini, kar potrebuje za armado, za naše sinove in očete, kar potrebuje za nas vse skupaj. Spominjajmo in opominjajmo drug drugega, da vsi brez izjeme storimo svojo dolžnost. Noben znesek naj se nam ne zdi premajhen, da ga napotimo v državno blagajno, kjer se bo združil z neštetimi drugimi malimi studenci v mogočno reko. Kdor pa ima veliko in še ni nič podpisal ali pa veliko manj, nego bi mogel, ta naj nemudoma stori vso svojo dolžnost, da mu vest ne bo očitala umazanosti. Kjer milijoni žrtvujejo svoje življenje in tisoči beguncev težko čakajo trenutka, da se morejo vrniti na svoje porušene domove, tam je vsak malenkostni, sebični pomislek neopravičljiv greh nasproti domovini in skupnosti.
Blagajne in druga podpisovalna mesta bodo zadnje dneve posebno izrabila za naj-intenzivnejše delo, tako da ne ostane nikjer nobena vrzel. Izvrstna vojaška poročila, ki prihajajo že več dni z vseh bojišč, so na razpoloženje za podpisovanje zelo ugodno vplivala. Mirna poravnava spora z Ameriko, ki daje jamstvo za to, da se polagoma pripravi tudi splošno razvozlanje položaja, je dvignila razpoloženje posebno med velikimi podpisovalci. 15. t. m. se »posojilo zmage« zaključi; bilance smemo pričakovati z največjim zaupanjem.
Občine, gospodarska društva, meščani, trgovci, obrtniki, kmetovalci in vsi rojaki, poslušajte glas domovine! Naša sveta dolžnost je, da ss radevolje odzovemo njenemu klicu in ji damo, kar zahteva od nas! Brez odlašanja hitimo iu podplšimo četrto vojno posojilo! Preskrbimo našo hrabro armado z vsem, kar potrebuje in uverjeni bodimo, da nam bo izvojevala slavno zmago in zagotovila časten in trajen mir!
Vse za domovino!
* * *
Podpisovanje sc zaključi
v ponedeljek, 15. maja ob 12, uri opoldne! * + *
Živile naše občine!
Občina Sv. Križ — Svibno je na predlog č, g. župnika Avseca podpisala 100.000 kron četrtega avstrijskega vojnega posojila.
Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani \so med drugimi podpisali sledeči subskri-• benti četrto vojno posojilo: Občina Trnovo 50.000 K; Občina Sv. Peter pri Novem mestu 10.000 K; Občina Šenčur pri Grosupljem 1000 K; Občina Sv. Jernej 2000 K; Občina Radovica 2200 K; Franc Novak, Plešivica, 1000 K; Andrej Rus, istotam, 1200 K; Uršula Bahovec, Mala Račna, 1.000 K; Franc Erbažnik, Draga, 2000 IC; Karol Jaklič, Prežganje, 1000 K; Ivan Kr-melj 1000 K; Barba Dolinar, Sora, 1000 K; Roza Plešec, istotam, 1000 K; Katarina Jamnik, Dol, 1000 K; Ivan Marinko, Vna-nja gorica, 2000 K; Ivan Pleško, Plešivica, 1000 K; neimenovani v Kranju 40.000 K; Občina Šmartno 1000 K; Občina Kresnice 1000 K; Občina Radence 10.000 K; Občina Stari trg pri Poljanah 20.000; Občina Zagorje 10.000 K; Občina Slavina 5000 IC; Občina Vremski Britof 5000 kron; Občina Brezovica 10.000 kron; Občina Stari trg pri Ložu 10.000 kron; Občina Postojna 6000 K; Marija Žužek, Pece, 2000 K; Janez Drmelj, istotam, 3000 K; Marija Vidič, Mala vas, 1000 K; Franc Rebolj, Pece, 1000 K; Franc Keber, Studenec, 2000 K; neimenovani v Ljubljani 1000 K; Franc Silvester, Vipava, 2000 I<; Martin Prime, Dclgobrdo, 2000 K; Občina Podgorje 1000 kron; Helena Jenko, Gorcnjavas, 3000 K; Jakob Rant, Retečc, 1000 IC; Janez Če-šnovar, Hrastenice, 1000 K; »Živinorejska zadruga za Horjul in okolico«, Horjul, 1000 kron; Anton Kote, Horjul, 1000 K; Janez Lavriša, istotam, 2000 K; neimenovani v Ljubljani 4000 K; Bolniška blagajna c. kr, prh', tovarne za papir v Ratečah pri Zidanem mostu 2000 K; C. k'-, kmetijska družba kranjska v Ljubljani 30.000 K; Jožef Hafner, škofja LnU, X>00 K; Pavel Hafner, is to I a m, 2000 K; Malica Hafner, istotam, .i.'00 K; triji' neimenovani, v Ratečah po 3000 K; neimenovani v Ratečah 1000 K; neimenovani istotam 2000 K; Občina Prem
5000 K; neimenovani v Komendi 1000 K; Marija Mikolič v Ljubljani 1000 K; Občina Gorje 2400 K; Občina Kilovče 200 K; Občina Trebeljevo 5500 K; Občina Suhor 400 K; Občina Belapeč 5000 K; Ana Čadež, Ljubljana, 600 K; Bano Regina, Ljubljana, 2000 K; neimenovani v Škofji Loki 1500 K; Občina Šmihel-Stopiči 11.000 K; Občina Šmarje 1000 K; Občina Drtija 2000 K; Občina Bohinjska Bistrica 1000 K; Občina Rateče pri Zidanem mostu 20.000 K; Občina Selca 5000 K; Občina Spodnji Logatec 2000 K; Občina Košana 2000 IC; Občina Krka 4000 K; Občina Jenko, Zgornji Ber-nik, 1000 K; Franc Schroll, Trebnje, 500 K; Matija Uršič, Iška Loka, 1000 K; Ivan Pfajfar, Rudnik, 200 K; Žuoni urad Pre-žganje 1000 K; Janez Kraljič, Vrbičje, 2000 kron; Ivan Sušnik, Ljubljana, 1000 K; Občina Škocjan 200 K; Občina Log 600 K; Staretova ustanova za slepe 6600 K; Ko-legijatni kapitelj Novo mesto 5300 K; Fra-nja Hlebec, Ubeljsko, 100 K; Občina .Jane-ževo brdo 200 K; Občina Št. Vid pri Cerknici 400 K; Občina Kropa 1000 K; Občina Ribnica 3600 K; Občina Tančagora 500 K; Občina Jurjevica 2000 K; Jožefa Kozjek, Koreno, 300 K; Občina Studenec-Ig 700 K; Občina Št. Vid pri Vipavi 2000 K; Bernard Pirnat, Sv. Peter na Krasu, 200 K; Občina Zagradec 600 K; Občina Bloke 9200 K; Občina Breznica 600 K; Garancijska ustanova dolenjskih železnic 10.800 K; Kranjska deželna banka za svoj lastni račun 250.000 K; Občina Dolenjavas 2000 K; Občina Laho-viče 2000 K; Občina Senožeče 5400 K; Občina Črni vrh nad Idrijo 2600 K; Občina Kočevska reka 1000 K; Neža Plut, Ljubljana {ista pri Ljudski posojilnici v Ljubljani 1000 K, skupaj torej 2000 K); Terezija Jakopič, Glažuta, 2000 K; Občina Stara loka 1000 K; Peter Kovač, Mojstrana, 1200 K; Marijana Kalan, Ljubljana, 1000 K; Občina Hotederšica 1500 K; Anton Mihelčič, Zabukovje, 1000 IC; Občina Žiri 5000 K; Katoliško tiskovno društvo, Ljubljana, 19.000 K; Občina Čelje 100 K; Občina Homec 1000 K; Občina Črnuče 1500 kron; Franc Ograjšek, Ljubljana, 100 K; Dijaški zakladi 50.700 K; Občina Rašica 300 K; Občina Dob 300 K; Občina Sušje 100 K; Občina Dol 500 K; Občina Moste 10.000 K; Občina Lienfeld 5000 K; Občina Ježica 2000 K; Občina Žalna 900 K; Ignacij Žust, Ajdovec, 100 K; Josip Milodar, Ljubljana, 26.000 K; Občina Šmarca 5000 kron; Občina Trava 4000 K; Občina Zgornje Vreme 2000 K. Dosedaj je podpisalo pri Kranjski deželni banki v Ljubljani skupno 265 strank 4,762,800 K četrtega vojnega posojila.
23.000 K četrtega vojnega posojila jc podpisala te dni pri goriški podružnici c. kr, priv. avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt (sedaj v Ljubljani) župna cerkev sv, Ane v Cerknem,
Pri C. kr, priv. splošni prometni banki, podružnici v Ljubljani, preje I. C. Mayer, so na IV. avstr, vojno posojilo med drugimi podpisali: Bratovska skladnica Trboveljske premogokopne družbe v Zagorju 24.000 K; Kari Šavnik, lekarnar, Kranj, 4000 K; Leo-poldina Šavnik, soproga lekarnarja, Kranj, 4000 K; Mestna hranilnica Novo mesto 75.000 IC; Hilda Tonnies, soproga tovarnarja, Ljubljana, 20,000 K; inšpektor Kor-nel Riedl, Ljubljana, 3000 K; Ludvika Wibbe, Ljubljana, 1000 K; Henrik Wibbc, Ljubljana, 1000 K; Tri sestre v Senožečah 3000 K; Firma M, Rosner & Co„ Ljubljana, 20.000 K; Al. Domicelj, Zagorje na Krasu, 2000 IC; dr. Ervin Murgel, Novo mesto, 1000 IC; Franc Fabjan, Dol. Gradiše, 1000 kron; Valentin Morgutti, Ljubljana, 2000 K; Henrik Kenda, Ljubljana, 100.000 K; dr. Jos. Dolenec, Ljubljana, 1000 K; Firma St. & C. Tauzher, Ljubljana, 5000 K; Gustav Tonnies, tovarnar, Ljubljana, 20.000 K; Matija Stariha, Sadinjavas, 8000 K.
Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani kot oficijelncm subskripcijskem mestu za IV. vojno posojilo je podpisalo do sedaj 221 strank 6,129.000 K IV. vojnega posojila (in sicer 4,090.000 K 5'/,% amort. drž, posojila in 2,039.000 K 5>/2% drž. zakladnic). Med drugimi so nadalje podpisali- Franc Jurca, Postojna, 10.000 K; Marini Zai-nik, nadučitelj v p., Trnovo, 200 K; Mestna hranilnica, Kranj, 250.000 K; Pekovsko društvo, Ljubljana, 1000 K; Avgust Jenko, hišni posestnik, Ljubljana, 4000 K; Simon Punčuh, nadučitelj v p., Ljubljana, 300 K; E. M„ Trst, 20,000 K; Ivan Pagon, župan, Godovič, 1000 K; J. Oblak, Vrhnika,
3000 I< (pri prejšnjih posojilih 2000 K, skupaj 5000 K); Hranilnica in posojilnica, Gorenja vas pri Škofji Loki, za 11 strank 1.8.300 K; Mestna občina ljubljanska, Ljubljana, 150.000 K; F. M., Pulj, 7000 K; Dclo-vršbena bolniška blagajna, Radeče pri Zidanem mostu, 2000 K; Hranilnica in posojilnica, Gorenja vas pri Škofji Loki, za lastni račun, iO.OOO K; Franc šušteršič, Svetje, 1000 K; Ivan Bohinc, Svetje, 1000 kron; Franc Demšar, Sestranska vas, 3000 kron; Jos. Bergman, Ljubljana, 50.000 K; Hranilnica in posojilnica, Št. Jernej, za svoje stranke, 16.000 K; F. Gruška, Ljubljana, 20,000 K (na prejšnja vojna posojila 100.000 K, skupaj 120.000 K); Posojilnica, Črnomelj, 60.000 K; Ivana Klanšek, Gori-čane, 2000 K; Franc Terček, Bevke, 1200 kron; dr. Rudolf Weibl, Metlika, 5000 K; Matija Močnik, c, kr, pol. agent, Ljubljana, 500 K; Mestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana, 2,000.000 K; Ivan Jelačin, Ljubljana, 10.000 K; Andrej Črnuta, Log pri Bovcu, 6000 K; Kmečka banka, Gorica, 400 K; Emilija Budal, Gorica, 1000 K; A. Rovan, Col nad Vipavo, 1000 K; Potom Hranilnice Monte di PietA v Gorici, t. č. v Ajdovščini: Hubert baron Banm, Gorica, 400 K; cerkev sv. Petra pri Gorici 1000 K; Alojz Črnigoj, c. kr, sodni oficijal, Vipava, 5000 K; Alojzij Gril, strojevodja, Ajdovščina, 1000 K: Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini 10,000 kron; Franc Valenčič, c. kr. orož. stražmojster, Ajdovščina, 2000 K; Ignac Kovač, župan, Ajdovščina, 10.000 K; Giovanni Mo- j rassi, Gorica, 3000 K; Josip Hrovatin, nad- ! učitelj v p,, Ajdovščina, 2000 K in soproga Antonija Hrovatin 2000 K; Župna cerkev v Nem, Rutu 2600 K, Potom Posojilnice na Slapu pri Vipavi: Ivan Može, trgovec, Vipava, 6000 IC; Ana Može, Vipava, 8000 kron; Franc Rodman, Lozicc pri Vipavi, 4000 K; Ivan Premru, Vrhpolje, 1000 K; Alojz Hladnik, Križna gora, 2000 K; Ivan Marc, Planina pri Vipavi, 2000 K; Jakob Fajdiga, Vipava, 10.000 K; Anton Skuk, Vipava, 4000 K; Jovan Semenič, Podraga pri Vipavi, 2500 K. Potom Mestne hranilnice, Kamnik: Franc in Marija Jerele, Kamnik, 1000 K; Jerica Šinkovec, Kamnik, 1000 K; Mestna občina, Kamnik, 1000 K; Gostilničarska zadruga, Kamnik, 100 K; Ivana Pirš, Kamnik, 1000 K; Jože Kališnik, Kamnik, 1000 K; Janez Janežič, Mengeš, 300 K; Ivan Obrulk, Moste, 4000 K; Ivan Šare, Radomlje, 2000 K; Josip Rozman, La-hovče, 4000 K. Potom Notranjske posojilnice, Postojna: Fran Kutin, Postojna, 1000 kron; Josip Kraigher, Postojna, 1000 K; Marija Pikel, Postojna, 1000 K; Slavo Bur-ger, Postojna, 1000 K; Feri in Jožica Ju-vanec, Postojna, 100 K; Ferdinand Juva-nec, Postojna, 200 K; Janez Malnaršič, Stara vas, 1000 K; Amalija Vičič, Postojna, 1030 K. Potom Tržiške posojilnice, Tržič: Okrajna bolniška blagajna, Tržič, 5000 K.
Pri Podružnici c, kr. priv. avstrijskega zavoda za trgovino in obri v Ljubljani so med drugimi podpisali na IV, avstrijsko vojno posojilo: Gilbert Fuchs, graščak, Zgor, Goriče-Kokra, 50,000 K (skupno na vsa štiri posojila 250,000 K); Okrajna bolniška blagajna, Novo mesto, 10.000 K; Barbara Musič, Ljubljana, 8000 K; R. pl. R., Ljubljana, 7000 K; M. Ranih, Ljubljana, 5000 K; Johann Mausser, Altsaag, 5000 K; L. B., Ljubljana, 5000 K; Lisette Tcmz, Ljubljana, 2000 K; Mesarska zadruga, Ljubljana, 1000 K; Delniška pivovarna »Union«, Ljubljana, 50.000 K; Oskar Ebenspanger, v tvrdki A. Ebenspanger, sč, c. kr, nadpo-ročnik, Ljubljana, 50.000 K; dr. Kari Galle, c. kr. fin. svetnik, sč. nadooročnik na bojnem polju, 10.000 K.
Vzorna orožnišl-ra postaja. Za IV. avstr. vojno posojilo no podpisali: Fritz Leopold, postajevodja, 1000 K; Fcicrta?' Kar!* tit. stražmojster, 1000 X; Peklar Flo.rijan, tit. stražmojster, 1000 K -- vsi trije iz Cerknice. Res hvale in posnemanja vredno!
vrhutega plača vsak gojenec 1 K za knjižnico.
Prošnja za sprejem, naslovljena na kn.-šk. ordinariat v Ljubljani, naj se prinese ali pošlje v zavod v Št, Vidu.
Posebe je pripomniti:
1.	Učenci, ki hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, morajo oddati svojo prošnjo od 1, do 10. junija. — V četrtek, dne 8. junija bo vodstvo zavoda sprejemalo prošnje v Ljubljani v kn.-šk. palači, v pritličju na desno, od 8. do 12, ure dopoldne in od 2, do 4, ure popoldne; druge dni pa se sprejemaijo prošnje v zavodu v Št. Vidu. Prošnji je priložiti: a) krstni list; b) izpričevalo o stavljenih kozah; c) izpričevaloi o dovršeni ljudski šoli 8 pripomnjo, da se je izdalo, ker hoče učenec vstopiti v gimnazijo; d) izkaz o imetju, če prosi, da bi bil sprejet brezplačno ali po znižani ceni.
2.	Dijaki, ki so dovršili 1. ali 2. gim«. nazijski razred na kaki drugi gimnaziji, pa žele, da bi bili sprejeti v zavod, naj oddajo svojo prošnjo, gimnazijska izpričevala in zgoraj naštete listine do 12, julija.
Kdor bi želel bolj natančnih pojasnil, naj se obrne do podpisanega vodstva.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 10, maja 1916.
Vodstvo kn.-šk. zavoda sv. Stanislava,
Tierle mm nesoncev v m-
:6iii m TireišieiB.
(z velikega taborišča begunccv v Sle in« klammu. je prišlo 158 slovenskih beguncev v novo taborišče v Brixlegg na Tirolskem. Brix!egg, ki šteje 1700 prebivalcev, leži 44 kilometrov od Inomosta na progi inomost-. Solnograci; ta prijazna tirolska vas ima prav lepo lego v krasni dolini. Znan je Brbdegg vsaj tukaj na Tirolskem — po svojih pasi-jonskih igrah. Tirolski deželni kulturni svet (Landeskulturrat) je ustanovil v Brixleggu posredovalnico za delo; taborišče begun-ccv bo centrala, odkoder bodo po vtem Tirolskem pošiljali begunce — posamezne družine — kmetom, ki jih bodo želeli. Gospodarji so dolžni, dajati begunccm-dclav-cem poleg hrane tudi dnevno plačo in sicer moškim 1 K 50 v., ženskam 1 K 10 vi.; po končanem delu sc zopet vrnejo v taborišče.
Begunci, ki so sedaj v taborišču, so iz treh občin: iz Sela, Brestovice in Jamelj; pozneje pridejo šc drugi. V novem taborišču so prav zadovoljni: - Kakor prerojeni smo,« so mi pravili, tukaj imamo vsaj nekaj prostosti; kraj je lep, zrak jc zdrav, voda dobra in ljudje usmiljeni.« .Hudo jim je, da nemškega jezika ne razumemo. Gosp, komandant taborišča inženir Erler res očetovsko skrbi za naše begunce, vsi so ga zelo hvalili. Sam osebno nadzoruje, da dobro dobro in zdravo hrano. Posebno sc veselijo, da pridejo na kmete, kjer bodo do-b-ii dela; najhujše jim jc, da morajo ccle dneve brez oda presedati. Imeli bodo tudi od časa do časa slovensko službo božjo, katero prevzamejo jezuiti iz '/nomosta. G. komandant je naše begunce zelo hvalil. —■ Potrpežljivo prenašajo vse težave begunskega življenja; pridno hodijo tudi ob delavnikih k sv, maši v župno cerkev, ki je komaj 5 minut oddaljena od taborišča; k šmarnicam zvečer ob 8. uri pridejo skoraj vsi; zvečer molijo v taborišču skunr.o rož-
ni venec m

15
A. P. S J.

Najvišjo pohvalilo toriznahje so di
sprem v teezc-MlsH Mi sv. SMšieva v §f. Vi® Bi * ^ m m Mm ;eio M-HL
Uliti
V	kn,-šk. zaved sv, Stanislava se sprejemajo telesno zdravi in nravi: o nepokvarjeni mladeniči, zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih študijah posvetili duhovskemu poklicu,
V	zavodu je popolna gimnazija s pravico javnosti, Gojenci dobivajo v zavodu vso oskrbo, namenu primerno vzgojo in pouk v obsegu in po načrtu, kakor to velevajo avstrijski šolski zakoni.
Za mladeniče iz ljubljanske škofije je cela plača 500 K na leto, za mladeniče iz drugih škofij pa 600 K. Plačuje se v mesečnih obrokih naprej, najprimerneje po poštnih čekih, ki jih daje zavod na razpolago. Nekoliko gojencev se sprejme tudi brezplačno ali po znižani ceni, kolikor to dopuščajo sredstva zavoda. Vendar morejo dotični gojenci to dobroto le tako dolgo uživati, dokler se je po svoji pridnosti in po svojem lenem vedenju kažejo vredne. — Šolnina sc ne plačuje; le za prvi sprejem sc plača pristojbina 10 K. Pri vsakoletnem sprejemu pa sc plača 4 K za učila;
niti: črnovojii/sl-i poročnik
si]) j j e vi-
da, pri črnovoj. inf. bat, {U. 31-37; črno-vojn. .nadporočnika Miroslav Šinger iu Franc Urbane, oba pri črnovoj 11. inf. bat. št. 1-37. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila okrajna stražmojštra Josip Princi in Anton vatovoc, oba pri dež. orož. poveljstvu št. 7. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne .svetinje so dobili stražmojstri: Franc Ku-žička, Josip Ozmec, Ivan Bajec, Mihael Stefančič, Vinko Križaj, Franc Valenčič, Ivan Lipoglavšek, Anton Pa seka, Jakob A runih, Karol Seidl in Ivan (":er-noha, vsi pri dež. orož. nov. št. 7; nad. stražmojstri Jtndolf Riciner, Andrej Oman, Josip Krh in Karel Schwarz, vsi pri 7. dež. orož. pov.; štabni stražmojster Franc. Kmet, okrajni stražmojstri Alojzij Rovšek, Franc Cvirn, Josip Tomšič, stražmojstra Adolf Zimmer-mann in Leopold Štor, vsi pri d«ž. orož. pov. št. 12. -— Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščak Ma-drie Oskar, desetnik I.akonig Bogomir in Pirnat, Karol, poddesetnik Krasil i k Josip in infanterist Blažič Ivan, vsi pri L dom. p. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: poddesetnik 3. dom. p. Lobcnšek Franc, infanterist i. doni. p. Kolman Tomaž, llartl Ani., Sainonig Josip in Kovač Alojzij; stražmojster 7. dež. orož. pov. Ozmcc Josip; desetnik Rauter Gregor, poddesetnik Čurin Anton, Dobnik Franc, Blatnik Anton in Serajnik llerman, infanteristi Grobelnik Ivan, Hren Ivan, Strusl lv»
In Vičnik Josip, vsi pri 4. dom. p.; desetnik Langus Anton in poddesetnik Uršič ivan, oba pri 27. dom. p. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil dež. strelec Grič Franc, pri 3. dež. strelskem polku.
Odlikovanja pri 27. črnovoj. pešpolku. Najvišje pohvalno priznanje so dobili črnovoj. nadporočniki: Anton Lovše, dr. jur. Ilugo Traub in Raj-mund Hradil. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hi*abrostne svetinje je dobil rač. podčastnik Matija Murn. — Z nemško vojaško svetinjo so bili odlikovani: Častniški namestnik Franc Gabrovšek, štabni narednik Iv. LovišSek in Ferdinand Lušar.
Vojska z Italijo.
je uolljo ne zmaga, ie izsuiiilenr.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dnnaj, 12. maja. Uradno:
Topniški boji se nadaljujejo z me-njajočo se silo. Na Mrzlem vrhu smo odbili dva sovražna napada.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno .poročilo.
16. majnika. Obič&jjio streljanje 's topovi. Na kraški planoti; so povzročile razstrelbe z minami zopet škodo sovražnim črtam. Na ostrih, pozonščih nobenih važnih dogodkov.
Na bojišču pri Gorici.
Sicer kaže italijanska artiljerija na posameznih mestih včasih še svojo pomladno nemirno nrav, toda naša artiljerija skrbi vselej izdatno s svojimi dobro umerjenimi streli za »pomirjenje in ohlajenje«. Letalci krožijo v zraku. Dnevi so tako polni pomladnega solnca. Zanimivo je, da se je med goriško okolico in gornjo goriško Vipavsko dolino zasnovalo neko kupčijsko razmerje. Ženske, posebno begunke iz Štandreža in okolice, se ne brigajo mnogo za laške pozdrave v obliki šrapnelov in granat in nosijo posebno iz Št. Petra prodajat sadeže paradižnikov in druge zelenjave. Res prava idila med vojno.
Dne 11. t. m. so se pojavili nad Gorico zopet laški letalci, in sicer so vzeli na muho posebno Stolni trg in okolico. Ena bomba je padla na hišo Montovega ravnatelja Ja-končiča in jo demolirala. Druge bombe so priletele na trg sam, ubile tri ljudi in ranile petnajst. Drugače vlada na bojišču pre-fpejšgn mir.
' Zažigalne patrone proti zrakoplovom.
Nove zažigalne patrone so strašno orožje pi-oti sovražnim zrakoplovom. So avstrijska iznajba ter jih izdeluje avstrijska industrija — Alver-Werke pri Dunaju. Tem zažlgalnim patronam se je zahvaliti, da je bil tpiičen italijanski zrakoplov na svojem
povfatku iz Ljubljane.
i
i 4 Boji na južnem Tirolskem.
Dunaj. Iz vojnega tiskovnega stana ;se javlja: Zdi se, da se je žalostno končal^ po italijanskih listih več tednov napovedovana in z velikim truščem uvedena kampagna, ki je znala vsak dan poročati o velikih uspehih Italijanov na južnotirolskem boišču. Italijani so ustavili že pred dnevi, ko so imeli težke izgube, na južnotirolskem pozo-rišču vse napade. Omejujejo se le na živahen topniški ogenj, kakor poročajo. Nanj odgovarja primerno naše topništvo. Uspeli Italijani s svojimi topovi niso nikjer.
Slabo vreme na laškem bojišču.
Curih. Vojaški sotrudnik lista »Idea Nazionale« izvaja: Vreme še ne dovoljuje nastopa večjih množic na laškem bojišču. Vsled dogovorov v Parizu tudi ne sme nobena zvezna armada pričeti osamljene ofenzive, ki bi se lahko nesrečno končala.
Trst med Italijo Srbijo.
Basel, 11. maja. »Basler Nachrich-ten« poročajo iz Petrograda: V slovanskem dobrotvornem društvu je srbski ministrski predsednik Pasič zahteval Trst in okolico za Jugoslovane. Rusko časopisje pritrjuje. Laška »Italia« pravi, da so precej ostre Barzilaijeve besede odgovor Pasiču. Njegov govor je bil brzojavno sporočen v Italijo, pa ga je cenzura zaplenila.
Obletnica vojske na Laškem.
Curih. Iz Milana se poroča z nev-tralne strani, da delajo na Laškem s polnim parom na proslavitev obletnice vojne napovedi Avstriji s političnimi demonstracijami z ozirom na inozemstvo. Velika javnost pa ni čisto nič navdušena; nasprotno: Lahi so nervozni zaradi vojaškega položaja in ker se boje avstrijske ofenzive.
»Če Italija ne zmaga, je izgubljena,«
Geni. Zunanji minister Sonnino je po svojem potovanju ob Gardskem jezeru govoril. Rekel jc, da so Lahi prekosili v vojski najdržnejša pričakovanja. Kljub temu
navdaja može, ki so uvedli vojsko, od časa do časa grozen strah. Ne potuje po deželi, da osrčuje druge, marveč za to, da osrču-jejo drugi njega, Sonnino je končal: Nc vem, koliko časa bo še trajala vojska, a to vem, da mora Italija zmagati, sicer je izgubljena.
Laški ministrski predsednik na bojišču,
Lugano, 12, maja. (K. u.) Po posvetu s kraljem je obiskal ministrski predsednik Salandra bojišče z vzhoda proti zahodu. »Avanti« poroča, da je obiskal predvsem Padovo, kjer je molil in napravil slovesno obljubo v cerkvi sv. Antona, svojega pa-trona. Vozil se je po gardskem jezeru. Prišel je tudi v Brescio, kjer si je ogledal tvor-nice orožja. Poslanec Bonicelli mu je izročil kip Viktoria z nagovorom. Salandra je odgovoril, da sprejme kip v tisti veri, s katero se mlu je izročil in ga shrani svojim otrokom. Njegov duh trapijo strašne skrbi, a ve, da je postopal tako, kakor je to zahtevala čast Italije. Salandra je pričel na to plakati, tudi navzoči so bili globoko ginje-ni. Konečno je stisnil Salandra posl. Bani-celliju roko rekoč: »Da, zmagati moramo, naj traja še tako dolgo.«
Dne 10. maja prepovedani vsi shodi v zgornji Italiji.
Genf. Radi resnih demonstracij v Milanu in po drugih zgornje italijanskih mestih so prepovedali v zgornji Italiji 10. maja vse shode.
Francosko laška gospodarska pogodba,
Lugano, 12. t, m. je prišel v Rim francoski trgovinski minister, da razpravlja s Salandro in Sonninom in z laškim trgovinskim ministrom o gospodarski pogodbi.
Zaradi vstaje na Irskem odgodeno potovanje laških ministrov v London.
Lugano. Koncem majnika nameravano potovanje laškega ministrskega predsednika Salandre v London se je odgodilo, ker ne more Asquith zaradi irske vstaje gostov dovolj slovesno sprejeti.
in notranjim ministrstvom. Boje se krvavih spopadov, ker je ukazano policiji, naj prepreči vsak pojav.
RUSKA POLICIJA NA DELU.
Z ruske meje se poroča: Ruska politična policija je zadnje tedne zopet razvila živahno delovanje v Petrogradu, Moskvi in drugih mestih. »Novoe Vremja« poroča, da je petrograjska politična policija prišla na sled obsežni organizaciji, ki je delovala na to, da podkoplje silo deželne brambe, V Petrogradu in Moskvi so zaprli veliko delavcev in dijakov, ki so baje pripadali tej organizaciji. Hišne preiskave po mnogih stanovanjih nadaljujejo in so doslej spravili na dan že obilo obtežilnega materijala, V Petrogradu so izgnali nič manj kot 80 oseb.
SUHOMLINOV PODKUPLJEN,
Stockholm, 12. maja. Dogodki, ki so privedli do aretacije Suhomlinova, so največji vojaški škandal ruske zgodovine. Vojni minister je po svojem odstopu stopil v zvezo z največjimi tovarnami orožja in vsled svojih zvez z intendanturo povzročil, da je vojaška oblast prevzela in plačala ne-porabno municijo. Bivši minister je za svojo pomoč dobival znatne svote in je zelo razkošno živel. Ovadba o teh novih grehih Suhomlinova je šele pred kratkim došla do komisije, ki je na to takoj odredila hišno preiskavo. Suhomlinov je bil spočetka čisto miren. Preiskali so celo stanovanje — zaman. Konečno so pregledali še spalno sobo njegove soproge, ki je bila baje bolna. Tam so našli baje veleizdajalske dokaze. Suhomlinova so nato takoj s policijskim vozom prepeljali v trdnjavo.
vojska z Rusi.
Boji na zaii.
stan:
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 12. maja. Veliki glavni
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 12. maja. Uradno:
Živahnejši boji trajajo na volinij-ski fronti dalje. Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 12. maja. Veliki glavni stan:
Nemška letala so vrgla veliko bomb na kolodvor Horodzieja, na črti Krašin-Minsk,
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 10. maja. Uradno: Severno od trga Smorgona so bile nemške skupine, ki so se po pripravi artilerijskega in pehotnega ognja proti vasi Ukroplanka, 6 km severovzhodno od Smorgona, pričeli zbirati pred našimi ovirami, po našem artilerijskem in pehotnem zapiralnem ognju prisiljene, da so se umaknile. Tekom noči na 8. t. m. so Nemci južno od trga Krewo pri vasi Novosjolski razstrelili mino. Da bi se polastili udrtine, so napadli. Odbili smo nemški napad in zasedli udrtino. Jugovzhodno od Pinska je sovražna artiljerija ljuto obstreljevala odsek zahodno od vasi Pleščice, 8.5 km jugovzhodno od Pinska. Pri Čartorijsku je prisilil ogenj naših obram-nih topov sovražno letalo, da se je spustilo na tla. Oba letalca sta ujeta.
NA BESARABSKEM BOJIŠČU.
Črnovice. Radi trajnega deževja je na besarabskem bojišču popolnoma mirno, le osamljene razstrelbe min motijo mir.
CAR SE POSVETUJE Z ZBORNIMI POVELJNIKI.
Berlin. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Car je povabil na razgovor o novih podjetjih poveljnike vseh zborov.
ALANDSKI OTOKI.
Švedski eksistenčni minimum.
Stockholm, 11. maja. (Kor. ur.) General Rappe zopet piše in pravi, da so svobodni alandski otoki eksistenčni minimum Švedske in da mora med vojno ostati status quo. To je švedski in ne nemški interes. Obotavljanje bi znalo Švedsko prisiliti, da išče pomoči pri Nemčiji, s čimer bi se Švedska udala volji Nemčije, Švedska pa ne sme biti odvisna od nikogar drugega razun od same sebe. Je gotova stvar, o kateri ni mogoče sklepati kompromisov: življenje samo,
DEMONSTRACIJE PROTI RUMUNIJI. j
Bukarešt, 12. maja. »Dimineata« poj roča, da so se v Petrogradu po iniciativi slovanske jednote vršile velike demonstracije proti Rurminiji. Vsa poročila pa so za-I plenjena.
DESETLETNICA DUME.
Stockholm. Rusko delavstvo r.nv. lava prirediti ob desetletnici dume velikanske manifestacije pred tavriško palačo
Palatinski bataljoni so z naskokom osvojili več črt angleške postojanke južnovzhodno od utrdbe Hohenzollern. Do zdaj so dovedli 127 neranjenih njetnikov in za^enili veš strojnic. Fo-leg tega je imel sovražnik izdatne krvave izgube, posebno ko je brez uspeha izvedel protinapad.
V Argonih se je izjalovil napad, ki so ga izvedli Francozi na Ffelle Morte z uporabo metalcev plamena.
Ob Mozi so na obeh straneh topovi živahno delovali. Izvzemši slabega francoskega napadalnega poizkusa v gozdu Thiaumont nobenih takih podjetij pehote, da bi jih bilo vredno navajat!.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo,
Pariz, 11. maja ob 3. popoldne. Naš ogenj je porušil v Champagni nemški strelski jarek v dolžini 100 metrov južnovzhodno od Tahure. Precej živahni topniški boji na levem bregu Moze pri Avocourt. Na desnem bregu Moze okolu 2. zjutraj podvzeti nemški napad na postojanke zahodno od bajarja Vaux smo odbili z bajonetom in z ročnimi granatami. Na ostalih delih bojišča je bilo ponoči primeroma mirno.
Letalci. Ponoči na 11. t. m. so vrgla 4 naša letala 26 krogel na kolodvora Dam-villiers in Etain kakor tudi na park topov Voomix (?), kjer je izbruhnil požar.
Ob 11. zvečer. Pri Verdunu precej živahni topniški boji v odseku Avocourt; živahno so obstreljevali naše postojanke v gozdu Caillette in postojanke naše druge črte na desnem bregu Moze. Na Woevre na nekaterih mestih toča krogel. Na ostalem pozorišču izvzemši topniškega ognja nobenih važnih dogodkov.
Francozi se ptisie Gbkoljevat! na des-aem bragu Moze,
Pariz. (K. u.) Izšla je sledeča uradna izjava z ozirom na članke v raznih časopisih: Vrhovno vojno vodstvo ni, odkar se bije bitka pri Verdunu, ukazalo, naj se umaknejo čete na desni breg Moze. Nasprotno: zjutraj 23. marca so zapovedali četam na desnem bregu, da se morajo držati za vsako ceno, če se tudi postojanka obide ali celo popolnoma obkoli. Drže naj se le enega povelja: trdo držati. Višje vodstvo je zapovedalo zvečer 24. marca, naj se drži bojna črta mecl Mozo in planoto Woevrc z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V Verdun je bil poslan general Castelnau, ki je drugi dan, 25. marca, zjutraj telefoniral, da se mora za vsako ceno držati postojanka na desnem bregu Moze na povelje višjega poveljnika. Končno je izdal zvečer 25. marca višji poveljnik general Petam, ki je prevzel višjo poveljstvo, sledeči ukaz: Ukazal sem včeraj, 24. marca, naj se vztraja na desnem bregu Mozo severno od Verduna. Vsak poveljnik, ki ukaže umikanje, se postavi pred vojno sodišče.
Francoz o viharju pri Verdunu.
Geni. Marcel Putin izvaja v »Echo de Pariš*, o bojih pri Verdunu; Naše čete niso se nikdar vzdržale takega orkana krogel,
kot ob zadnjih napadih Nemcev, Nemško težko topništvo je neizčrpljivo in obsega veliko težkih topov. Njih topništvo se je še izpopolnilo v zadnjih mesecih. Z višine 304 lahko dobe obširna ozemlja in prodirajo lahko proti našim postojankam na črti Esnes.
Carjev sel na Francoskem.
Bern, 12. maja. (K. u.) »Echo de Pariš poroča, da je dospel v tabor pri Mailly general knez Orbiliani, ki mu je poveril car posebno nalogo.
Omejitev živeža francoskim vojakom.
Geni, »Journal« javlja, da so sklenili francoskim vojakom znižati dnevno množino kruha in prikuhe. Vojaki dobe skoraj sam fižol, krompirja zelo manjka,
Zeppelin nad mestom Bover.
Olmstiania. V Bergen došli parnik »Venus« je videl, ko se je nahajal V Dovru, nad mestom Zeppelin. Prebivalci so morali v kleti; tudi mornarji so morali s krova, vsled česar se ne ve, če je metal Zeppelin bombe.
Zeppelini očesa mornarice,
Berlin. »Kreuzzeitung« javlja: Pod nadpisom »Očesa mornarice« objavlja »Giornale dltalia« 4. t. m. uvodnik, v katerem poroča listov londonski poročevalec o napadu Nemcev na Lowe-stoft; Angleški mornariški svet je razburjen zaradi nove vporabe Zeppelinov. Tirpitzove ladje so mogle obstreljevati Lowestoft le, ker se je izvedlo poizvedovanje v zraku. Zrakoplovi so
prileteli tri ure prej, preiskali so morje in obal, obvestili so nato brzojavno mornarico in stražili med bojem morje. To je bila prva velikanska kombinacija enot v zraku in na morju in pač prva pozitivna izkušnja o velikanski vrednosti brodovja v zraku in brodovja na morju.
XXX	v
Na Irskem bilo ranjenih 1315 oseb, 304 soi
umrli.
Nacionalist Dillon je pozval v spodnji zbornici vlado, naj ustavi usmrtbe na irskem, Zahteval je javne sodne razprave, da se končajo vznemirljiva poročila o nastopu vojaških oblasti. Ministrski predsednik Asquith je opozarjal na strašne čine vstašev nasproti vojakom in meščanom, Ranjenih je 1315 oseb, 304 so umrle. Rekel je, da ustrele še dva voditelja, ki sta so-podpisala revolucijski oklic, a potem n« bodo več izvajali smrtnih obsodb. Vlada namerava postopati z vstaši milo, Opozarja na izredne razmere na Irskem in jo naznanil, da nameravajo takoj odpotovati na Irsko, kjer se hoče posvetovati z vojaki in s civilisti, da uredi na Irskem v bodoče razmere tako, da zadovolji vse stranke. O. položaju v parlamentu pišejo »Times«: Parlament se peča zdaj z irskim vprašanjem« Obe narodni skupini sta zelo nemirni, cela! zbornica je nervozna. Zadnji dogodki so iz-, premenili položaj v parlamentu; irske stram ke lahko igrajo velevažno vlogo.
Angleški lordi zelo grajajo irsko upravo« V zbornici lordov je predlagal Lore« burn (liberalec), naj zbornica izjavi, da ni zadovoljna z upravo Irske. Na dogodke, ki so se zgodili, vlada ni bila pripravljena. Zal hteval je natančno preiskavo. Lord Mid^ dleton je z zgledi opozarjal na lahkomiš-Ijenost irske uprave. Lord Crewe je nekoliko zaničljivo odgovarjal, da bi lord Lore-. burne rad videl, naj bi razpravljal parlament trajno o vseh vojnih dogodkih. Napovedal je, da je imenovana preiskovalna komisija, ki ji pripada tui prejšnji podkralj Indije. Lord Desave je izjavil, da je bival ob vstaji na Irskem in da se zelo čudi, ker v Londonu o vstaji sodijo tako optimistično, Pravi se, da je vstaja končana. Mogoče je končan organiziran boj, a ne veruje, da je odpravljena nevarnost nadaljnih nemirov«
Casement
pride pred sodišče v ponedeljek. Razprava
bo javna.
Smrtne kazni na Irskem.
London, 12. maja. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Jamesa Conelly in Johna Modermott, zadnja podpisanca na manifestu provizorične vlade v Dublinu, jc vojno sodišče 12. maja zjutraj obsodilo na smrt in sta bila ustreljena.
la lilij
Hudi boji pred Valono.
»Berliner Tageblalt« prinaša naslednjo brzojavko iz Aten: h Tepelene se poroča, da se vrče ljuti boji na ccsti Fieri— Valona, kjer Avstrijci z veliko silo napadajo italijanske utrdbe. Na obeh straneh jc pričela delovati težka artiljerija.
Laška mornarica pred Valono, teenf. »Matin« poroča. Dne 10. f-m. jo priplulo zelo močno brodovje pred Valono, ki je obstreljevalo pol ure sovražne postojanke. Vse ladje so sc vrnile nepoškodovane.
Francozi zasedli grško utrdbo. Atene, 11. aprila. (K. u.) Wolf iz Aten: Francozi so vkljub protestu male posadke zasedli grško utrdbo Dowatepe, severno od Demir-hisara.
Tukaj smatrajo, da je kriza, ki je nastala vsled prehoda srbskih čet, premagana. Grška vlada je tedaj dosegla uspeh.
Večina Srbov že v Solunu.
Berlin, 11. maja. »Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Iz dobro poučenega vira se poroča, da so dosedaj z otoka Krfa odpeljali že 65.000 Srbov. Na otoku ih je še 20.000.
Anjjleški poveljnik odpoklican Iz Ma-
cedonije.
Atene. V Egipt so premestili dosedanjega vrhovnega poveljnika angleških čet v Macedoniji, generala Ma-hona.
XXX
Krvna krivda Srbije. Sarajevo. (K. u.) Tukajšnji listi objavljajo sledeči dokument, ki so ga našle c. in kr. čete ob osvojitvi Srbije. Slove- Belgrajska mestna uprava, policijski oddelek. Številka: zaupno. Belgrad 17. junija 1915.
Gospodu ministru notranjih zadev. Počaščam se, da Vas, gospod minister, obveščam o sledečem: Sinoči so tri osebe, bivši četaši, prišli k Svetoli-ku Saviču, lastniku lista »Balkan«, da mu naznanijo naročilo majorja Tan-kosiča, naj (Savič) v nobenem slučaju v svojem listu karkoli omeni o kakršnihkoli zvezah in razmerah napadalca Gabrinoviča s tukajšnjimi osebnostmi in z njih znanci in da sploh, ne sme v svojem listu ničesar, kar bi kateregakoli Srba lahko kompromitiralo, poročati, ker bi se mu znalo sicer goditi slabo.
Ko Vam, gospod minister, to jav ljam, se počaščam poročati, da sem ukrenil vse potrebno, da izvem imena omenjenih bivših četašev.
Upravitelj Belgrada: Podpis nečitljiv.
Zvezo sarajevskih napadalcev s kraljevim srbskim majorjem Tankosi-čem potrja torej zopet iznova srbski uradni dokument, ki jc še posebno za to zanimiv, ker je že 23. junija 1914, torej na dan po sarajevskem umoru, kraljevski srbski major Tankosič preiti krbel za to, da zamolči časopisje ob-toječe Gabrinovičevc zveze z bclgraj-skimi osebnostmi.
Pasič proti Bolgariji.
Amsterdam, 11. maja. »Telegraaf« javlja iz Petrograda: V daljšem govoru je reke! Pasič, da je 40 let delal za zbližanje Srbije in Bolgarije. Pa Bolgarska je Srbijo štirikrat izdala. Na predvečer grško-turške vojne je Bolgarija Turčiji izdala srbsko-bolgarski dogovor, cla je dobila trajne koncesije za bolgarski eksarhat. Drugič je izdala novo srbsko-bolgarsko pogodbo, podpisano od Pasiča in Gruiča, Avstriji na predvečer aneksije Bosne, nakar je Av-sirija priznala neodvisnost Bolgarije. Tretje izdajstvo da je bil bratomorni boj leta 1913., a četrto napad v 1. 1915. Pašič je rekel, cla so bolgarski sosedie vsled izkušenj prisiljeni, cla v bodoče s krepkejšimi sredstvi kakor so pogodbe, Bolgariji zabranijo novo ofenzivo. Črnogorski poizkus, da se ločijo ocl srbske usode, po Pašičevem mnenju ne bo imel uspeha, ker se bo srbsko-črnogor-ski problem rešil takoj po vojni.
Kralji brez zemlje. GuriSi. Iz Marseille sc javlja, da četverosporazum popolnoma prezira kralja Nikolaja. Njegov obisk v Parizu so odklonili. Le s težavo je kralj zbral skromna sredstva, da plačuje svoje ministre.
Bukarešt. Car in kralj "Peter sta izmenjala brzojavke. Kraij Peter je brzojavil z ozirom na svoje daljše lastnoročno pismo, izročeno po Pasiču, carju, da obnovi svoje prošnje glede na bodočnost svoje vladarske hiše. Car jc odgovoril ljubeznivo, a neobvezno, cla stori vse, da pripomore hiši Kara-gjeorgjevičcv do njenih pravic.
XXX
Bolgarsko vladno glasilo o potovanju bolgarskih poslancev v Avstriji. Solija, 11. maja. (K. u.) Oficijozna »Narodni Prava« pišejo: Bolgarsko ljudstvo je bilo že globoko ganjeno od sprejema, ki so ga vodilni krogi in prebivalci donavske monarhije pripravili našim poslancem. Posebno so vplivale izjave odličnih mož o našem carju. Pozdravi na bolgarskega carja nam pričajo, da nas vodilni krogi dobro razumejo in so dokaz zaupanja in prisrčnosti do bolgarskega naroda, ki v svojem carju vidi nositelja svojih stremljenj. Tega ne bomo nikdar pozabili in na to bomo gradili.
Grški ministrski svet. Ljudstvo za kralja. Atene, 11. maja. Včeraj se je pri kralju vršil ministrski svet. Skuludis se je nato eno uro razgovarjal z ru-munskim poslanikom. Poslaniki entente so naznanili, da misli ententa začasno zasesti še nekaj grških otokov. Anglija ustanovi več novih mornariških opirališč. Kralj je v zadnjih dneh clobil vdanostne adrese iz vseh krajev deželo. Tako se hoče menda ljudstvo demonstrativno izjaviti za kralja ravno ob času najhujšega pritiska entente.
Grška zbornica. Atene, 11. aprila. (K. u.) Wolff poroča: Zbornica se otvori 15. maja, Vlada predloži državni proračun.
Francoski poslanik pri grškem kralju.
Pariz, 11. maja. (K. u.) »Temps« poroča, da je grški kralj imel razgovor s francoskim poslanikom,
Ententa na Grškem.
»Hestia« poroča, da je ententino poveljstvo pristanišče v zalivu Suda na Kreti močno utrdilo. Kmalu pride močno angleško brodovje.
Ententa je grški vladi sporočila, da bo grškim diplomatičnim kurirjem dovolila potovati le v spremstvu angleških ali francoskih častnikov. Razburjenje veliko.
Venizelos,
Solija, 11. maja. Ljudstvo je tako jezno na Venizelosa, da je prosil za policijsko varstvo. Gunaris mu je postavil stražo pred hišo.
XXX
Angleži in rumunska moka.
Kolin, 11. maja. »Kolnische Zeitung« poroča iz Bukarešta, da je angleška pisarna, ki ima nalogo, nagajati gospodarskemu razmerju med Rumunijo in osrednjima državama, rumunskim mlinarjem predlagala, da naj proti odškodnini svoje mline ustavijo za tri mesece. Večina mlinarjev je ponudbo sprejela. Zveza bo jasna, če se ve, da sta se osrednji zvezi z mlinarji pogajali o nakupu 9000 vagonov moke.
,o vojaškem položaju sporazuma, ki izvaja: Sporazum je dosegel do zdaj zelo malo. Potreben je enoten načrt, da se za boj izrabi pozorišče. Povsod so se prepričali, da se Nemci ofenzive ne boje in da se povsod drže, kjer se branijo.
Rožno poročilo.
Turčija v voiski.
Turško poročilo,
Carigrad, 12. maja. (Kor, ur.) »Agence tclegraphique Milli«: Glavni stan naznanja:
Iraška fronta. Nobene izpre membe.
Kavkaška fronta. Sovražnik, ki jc bil izrinjen v odseku južno od Coruha, je mogel deloma ustaviti svoje umikanje 6 do 12 km vzhodno od svoje stare postojanke. Protinapad, ki ga je bil včeraj uvedel sovražnik z dvema bataljonoma s svojega desnega krila, da bi zopet osvojil svoje stare postojanke, je bil z izgubami zanj odbit. Na ostalih odsekih fronte nobenega delovanja. Neki rušilec, ki je 4. maja križani v vodah otoka Kosten, je bil vsled ognja naše artiljerije prisiljen, da se je umaknil.
Napad na c. in kr. poslanika v Teheranu.
Petrograd. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura javlja iz Teherana: Neki mož, Djemal boj, je napadel avstrijskega poslanika grofa Logothetti. Poslanik ni bil ranjen.
M spiosno uMrn oienzivo?
Polkovnik Stegemann piše v švicarskem listu »Bund«: Zdi se mi, da ni brez pomena izprememba v poveljstvu, ki se je pred Verdunom vnovič izvršila. Potem, ko je francoska vlada izvrstnega branilca ver-dunske postojanke, generala Petain in njegove skupinske voditelje odlikovala in s tem izrazila prepričanje, da smatra verdun-sko bitko v glavnem za odločeno, čeprav se še živahno bojujejo, je bil Petain imenovan za poveljnika francoskih osrednjih armad med Soissonsom in Verdunom. Pred Verdunom poveljuje mesto njega general Nivelle, ki je četrti poveljnik te fronte (Sarrail, Humbert, Petain).
Nastane vprašanje, ali gre tu le za odlikovalno povišanje tako zaslužnega moža, kot je Petain, ali če so s tem povišanjem v zvezi posebni nameni. Med Soissonsom in Verdunom leži klasična prodi-ralna točka Champagne, leži Chalons kot veliko zbirališče rezerv, kjer se sedaj ruski polki seznanjajo s francosko taktiko in kjer se zbirajo v poletju zopet uporabne črne čete. Ali hočejo Francozi pričeti pod generalom Petain ofenzivo, katero jim že dolgo časa vsiljuje strategični položaj in za katero so Angleži sedaj morda le pripravljeni? Ali se bo splošna skupna ententina ofenziva kljub ogromnim izgubam pred Verdunom in pri Postavih končno vendarle pričela, potem ko so se Italijani nanovo razvrstili in so celo v Solun došla ojačenja?
Mali vojaški uspehi sporazuma.
Genf. V Londonu izhajajoče glasi-}q v.oinega jninistrstva obiavlia kritiko
Nemčija — Avstrija — Turčija, Berlin, 11. maja. V državnem zboru je socialist ilerzfeld vprašal, kakšno vsebino ima turško-nemška pogodba, kakor jo je omenjal turški zunanji minister pri sprejemu nemških poslancev. Državni tajnik Zimmermann je odgovoril, da se je Turčiji v začetku vojne ponudilo brambno zavezništvo, kar je Turčija sprejela. Vsebina je tajna. Sedaj pa se gre za pogodbo o konzulih, pravnem varstvu, izročanju in naseljevanju. Pred ratifikacijo pridejo pogodbe v državni zbor.
Nova četverozveza. Bern. »Echo de Pariš« poroča iz Tokia: Japonski list »Nishi Nishi« izjavlja, da je japonsko-ruska pogodba le predhodnica nove četverozveze, katero sklenejo Francija, Anglija, Rusija in Japonska. Zelo veliko Japoncev bi pozdravilo, čc bi se ta četverozveza razširila v peterozvezo s pridružitvijo Amerike.
Bivši nizozemski finančni minister o koncu vojske.
Curih. »Neue Zuricher Zeitung« objavlja iz Amsterdama: Bivši nizozemski finančni minister Treub, ki pripada vodilnim politikom Nizozemske, je izjavil, da se gotovo vojska konča prej, kakor se splošno sodi. Pač se še pričakuje velika ofenziva zaveznikov najkasneje sredi poletja, a trajna nedelavnost obeh armad jo izključena, kakor je tudi izključena tretja vojska pozimi. Treub ne veruje, da bi ofenziva četverosporazuma osvobodila severno Francijo in Belgijo. Nc dvomi, da se ponovi samostojnost Belgije in da se vrnejo Franciji zasedeno pokrajino in je prepričan, da se to zgodi, ko se vrnejo Nemčiji vse njene kolonije. Zemljevid Evrope se izpremeni izključno le na vzhodu in na Balkanu. Vse to se utrdi v dveh do treh mescih tako, da ne bo mogel nihče upati na izpremembo položaja v svojo korist. Ko se to zgodi, napoči psihološki trenutek, da se odloži orožje.
Nemiri na Portugalskem.
Rotterdam, Iz Londona se brzojavlja, da se je prekinil v sredo promet po kablju s Portugalsko. Tudi čez Špansko ni došlo nekaj dni nobenih poročil s Portugalskega.
Revolucija na južnem Kitajskem.
Genf. Francoski listi javljajo iz Shan-gaja: Vstaši so proglasili kanton začasno za glavno mesto južnih dežela in sestavili vojaško vlado, ki ji predseduje guverner dežele Yunnan.
nevne novice«
Slovenec in Hrvat — brat In
brat. Pod tem naslovom piše »Hrvatski Dnevnik«: »Te dni mi je znano založništvo v Berlinu Toussaint-Langen-scheidt z nekim prospektom doposlalo barvano karto, na kateri so vsi evropski jeziki označeni z barvami. Za hrvatski in slovenski jezik se ne rabi posebno barve, marveč sta oba jezika označena z isto barvo. Morda se to ni zgodilo namenoma, ali ta karta naj bi bila za nas — program! Hrvatje in Slovenci so vsak za-se prešibki, kot narodna enota pa so močni. Danes odganjajo zvesti sinovi hrvatskega in slovenskega naroda nesrečnega Italijana, ki požrešno preži po hrvatski Dalmaciji hrvatsko-slo venski Istri in slovenskem Primorju. Grozdje je kislo! Vojno bo enkrat konec in mi hočemo imeti gotovo mejo proti lačnim Italijanom. Ali ta pozabi s časom na modre lise in udarce, ki jih jc dobil in bo hotel zopet posezati po tuji posesti, a Hrvatje in Slovenci bodo morali stati na straži in se boriti tudi v miru. Toda, če si podajo roke in če bodo trdno držali skupaj, bodo boljo stražili in sc bolje borili.« Po »Straži«.
-f- 25letnica okrožnice Leona XIII. o delavskem vprašanju. Na jutrišnjo nedeljo bo 25 let, kar je izšla slovita okrožnica papeža Leona XIII. »Rerum novarum« o delavskem vprašanju. Okrožnica je mogočno vplivala na socialno organizacijo in zakonodajo. Prihodnji teden priobčimo članek.
— Nemška »enotna« stranka. Kakor poročajo nemški listi, skušajo iz raznih nemških svobodomiselnih strank, ki so danes v »Nationalverbandu«, ustanoviti enotno stranko. »Reichspost- vprašuje, kako bo mogoče zediniti svobodomiselne »samoagrarce« in liberalne »samoinclustrij-ce«, semite in antisemite. Nova stranka bi iskala zveze na levo k socialni demokraciji
in na desno k krščanskim socialcem, da bi nemški narod zopet dobil politično vodstvo, nemški svobodomiselci pa vajeti.
-f Višja državna podpora za otrok« vpoklicanih. Državni zakonik prinaša ministrsko naredbo, ki za otroke pod 8 leti zvišuje vzdrževalnino za 50 odstotkov, ta« ko da znaša sedaj 75 odstotkov podpore odrastlih. Ta priboljšek velja za osebe, ki so navezane na najeta stanovanja in pa! tam, kjer je življenje dražje, to ie po me« stih in industrijskih krajih. Te zvišane podpore pa ne dobivajo družine, kjer več kai« kor trije svojci dobivajo polno podporo, ker pri večjem številu celih podpor v eni družini se da že itak boljše gospodariti. Ti priboljški bodo državo na leto stali okoli 60 milijonov kron. Določbe pa so nekoliko zboljšane tudi v drugih točkah: Za državno vzdrževalnino aH podporo morejo priti v poštev tudi otroci, ki so se rodili po smr« ti ali odkar se pogreša vpoklicani. RavnO tako jc določeno, da imajo otroci, ki so po zgorajšnjem času dosegli 8. leto, dobivati polno podporctJ^Ukazano je tudi, da je prispevek za pr^KVljanje in stanarino priznati in plačevati tudi tedaj, če se prej te podpore vsled nadaljnega uživanja plače ali zaslužka ali vsled prostega stanovanja ni zahtevalo alVpriznalo, in je sedaj plača ali stanovanje', Icer jc vpoklicani umrl ali se pogreša, odvzeto in se je pravočasno prosilo za podporo. Tudi te določbe bode vzele precej državnega denarja. Do konca leta 1915 se je izplačalo državnih prispev. kov za preživljanje skoro eno miljardo.
+ Nemški »Schulverein« si jc na Dunaju zgradil nov društveni dom. Predsednik poslanec dr. Gross jo opisal zgodovino društva, ki jc nastalo iz globoke srčne potrebe nemškega naroda. Naštel j c društveno naloge za bodočnost in rekel, da se bo dalo nemško zemljo le tedaj vsaj na polovico ohraniti, če sc delovanje »Schulvereina« dopolni in razširi z dolom občin, zlasti ogroženih občin samih. In katera občina ni danes ogrožena vsled slovanskega priseljevanja? Govornik opozarja posebno na Dunaj. (»Grazer Tagblatt«.)
—	Hrvatski sabor se sestane začetkom junija, najbrže 10., da razpravlja o in-demniteti do konca tega leta. Nadalje predloži vlada zakonski načrt za podaljšanje današnje finančne nagodbe z Ogrsko. Finančna nagodba se podaljša za eno leto.
—	Slovensko planinsko društvo opozarja izletnike, da se je vsled društvenega prizadevanja zopet vpelial nedeljski ,vlak, ki vozi iz Komnika po 9. uri zvečer," Ta vlak bo izletnikom v Kamnik ,'in v kamniške planine jako dobro služil. Pričakovati je obilo prometa v te ^uraje, ker je obisk drugih krajev in planin otež-kočen ali onemogočen. Društvo opozarja, da je koča v Kamniški Bistrici že oskrbovana z jedili (tudi mesnimi) in s pijačami, priporočljivo pa je, da se izletniki s kruhom sami preskrbe.
—	Potres. Iz Adlešič, 11. maja. V sredo ponoči par minut pred polnočjo smo čutili valovit potres, da so okna zašklepotala. Prišel jc menda od zahoda. Nekateri trdijo, da je bilo slišati, kakor bi bilo prccl potresom zagrmelo.
Kako se notl.i našim ujeinikom na Ruskem? Iz ruskega ujetništva jo že opetovano pisal svoji ženi v Zlobe št. 12, pošta Št. Peter pri Novem mostu, Franc Zidanek, bivajoč: Stancija Hvo-rostjanka Ilutor Boristovskij Hrinni-kov, Rossija. — Pravi, cla ji jc že mnogokrat pisal, a njenega odgovora ni še nobenlcrat prejel. Dno 14. marca 1916 pa ji je pisal obširneje pismo, ki je zaznamovano po ruski in avstrijski cenzuri. Pisano je v slabi nemščini. Mož omenja, da sc mu slabo godi in da je pri slabem zdravju. Delati mora na neki pristavi, kjer si služi 12 rubljev na mescc, a brez vse hrane. Uposleni so trije, ki morajo vstajati ob treh zjutraj in neprenehoma delati do noči. To traja dan na dan na svetek ali petek. Poleg stoji »vavpt« in nad njimi kriči ter priganja. Ker jc bil ozebol, ga noge bole; šol jo k zdravniku, ki jc rekel, da ga mora poslati v bolnišnico, ali trdosrčni oskrbnik toga ne pusti. — Trije ljudje imamo 260 svinj krmiti in snažili. Dno 11. marca so me silno bolelo nogo, cla nisem šol na delo. A naš oskrbnik pošlje policaja s koroba-čom, ki mo jc tako natolkel, da sem bil vos črn. Mi smo prodana kri. Tako življenje imajo avstrijski ujetniki na Ruskem. — Ker je pismo imela v roki k. k. Gemeins. Zentr. Nach\v. Biiro — Zensur Abt. Wicn, bo najbrž o tem obvestila poklicano oblastvo za naše ujetnike.
—	Smrtna nesreča na železnici. 10. t. m. popoldne jc zgrabil stroj na progi pri Marlinj hribu blizu Logatca 17 letnega železniškega delavca Jožefa Mihove in ga tako poškodoval, da je ne srečni k v nekaj minul ah izdihnil.
—	Dr. Franc Slama oproščen. Olo-muški »Našinec« poroča: Bivši državni p.Q3toue£ .dr. t r, Slama. xno&>M
višji dež. sodni svetnik, je bil preteklo leto v juniju od vojaškega sodišča na Dunaju zaradi zločina po g 01 (veleiz-daja), obsojen na 5 let težko ječo. Vsled tega jo vložil ničnostno pritožbo. 1'ri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju se ; je vršila dne 1. maja nova razprava, pri kateri je bil popolnoma oproščen in z njim vred še '28 dijakov iz Brna.
■ Nov nuncij na Dunaju. Kakor poroča »Giornale d' Italia«, jc bivši argentinski nuncij monsignor Loccatelli določen za nuncija na Dunaju, kamor pride šele ,ko bodo dopuščale politične razmere.
Jz Idrije. Teden Rdečega križa se je pri nas nepričakovano dobro obncsel. Okoli 2600 kron se bode odposlalo. Ako bi vsako mesto in teh je 20.000 v Avstriji, darovalo primeroma toliko, bi se po celem ccsarstvu nabralo 50 milijonov. S tako svoto bi bile naše bolnišnice preskrbljene za dolgo časa. Naše mesto je ravno, le rudar stanuje tu, nima bogatega meščanstva kakor^ drugod, ne velikih podjetij, kjer se dobe bogatini, ki pri takih prilikah odrinejo precejšnjo svoto. Nabralo se je toliko le iz tega vzroka, ker so vsi sloji po svojih močeh prispevali. Vse šole so se trudile, da so obšli vsacega. posebno krajevni odbor pa je delal na vso moč, da bi predstava v gledišču privabila mnogo občinstva. Krasno je naslikal vodja naše realke profesor Kuželič-ki Sočin tok in njeno okolico. Videla se it: jc vsa straža ob Soči, tudi kanon je meril na sovražnika, druga slika -Rdeči križ« jc plastično kazala, koliko se dela za ranjence. Dvakrat je nastopil mešani zbor, 74 pev^ in pevcev močan, dvospev in samospev s spremljcvaniem glasovira, igra: »Kjer usmiljenje, tam Bog«, posebno primerna za tak namen, konečno cesarjeva soha z zelenjem in čarobni razsvetljavi s cesarsko himno — torej bogat in raznovrsten vspo-red, ki se je v vseh točkah izborno izpeljal. Ni čuda, da so bili par dni pred tema predstavama že vsi sedeži razprodani; in so samo dve predstavi dor.esli 855 kron 40 vin. Sploh moramo reči, da je Idrija v polni meri storila svojo dolžnost, da je precej dušnega užitka nudila darovateljem. Morali bi navesti več imen, oseb. ki so se na razne načine trudile in kazale svojo spretnost in okus, a tega ne storimo^ ker tu ne gre za osebe, pač pa za blagi namen. In da so tega dosegle, naj jim bo v plačilo za ves trud in požrtvovalnost.
—	Smrtna kosa. V Krškem je umrla 12. t. m. gospa Ivana Rozmanova, soproga učitelja in posestnika g. Florijana Rozman, v starosti 81 let. Bila je skromna, pobožna in plemenita žena, radodarnih rok do revežev in skrbna gospodinja dijakom meščanske šole, ki so vrsto let pri nji stanovali, prava dijaška mamica«. Vsak, kdor jo je poznal, jo je tudi spoštoval. Blag ji spomin!
Sedanje najvišje cene za krompir
ostanejo po naredbi notranjega ministra tudi od 1. junija dalje do nadalj-nega v veljavi.
—'Nagloma je umrl v Libercih vodja ondotnih Cehov dr. Vaclav Šamane k.
Brivski učcaec napadel z britvijo brivskega pomočnika. Milan Živko-vič, brivski pomočnik v Zagrebu je naznanil tamošnji policiji, da ga je v briv-niei napadel iz neznanega vzroka brivski učenec Ivan Nikičer, mu z britvijo prerezal žile na desni roki in ga tako težko poškodoval.
Primorske novice.
—	Zastopstvo velike občine Pazin je imenovalo dne 10. t. m. enoglasno svojim častnim občanom eksc. generala Svetozara pl. Boroeviča.
Spomenik vojni mornarici v Trstu. Povodom 50 letnice bitke pri Visu se je v Trstu osnoval odbor za spomenik naši slavni mornarici, ki tudi sedaj tako odločno in uspešno brani naše obale. Spomenik naj bi stat na enem izmed tržaških obrežnih trgov. Za njegovo zgradbo naj bi se porabili deli fregate'»Erzherzog Ferdinand Max«, ki je s svojim zadiralom (Rammsporn) razklala italijansko zastavno ladjo »Re d-Italia«. Odbor se je oglasil pri namestniku in drugih civilnih in mornaričnih činiteljih za podporo in pomoč, ki se mu je tudi vsestransko obljubila.
Zrelostni izpiti za gojence in gojenke goriških učiteljišč v — Ljubljani. Ker je videti, da je c. kr. naučno ministrstvo naklonjeno predlogu, da se omenjeni izpiti zvrše v Ljubljani, kjer je dovolj učiteljskih sil na razpolaganje, in sicer v d o -bi od dne 6, do dne 15. julija t. 1., tedaj se pozivljejo goriški četrtoletniki in četrtoletnice, da takoj dopošljejo svoje prošnje, opremljene z zadnjim letnim izpri-čevalom, ravnateljstvu c. kr. moškega učiteljišča goriškega (Ljubljana, Dunajska cesta 38/11.). Hkrati se opozarjajo, da s? za časa preskrbe s potrebnimi sredstvi, zlasti tudi s potnimi izkaznicami.
Ranjen je bil dne 6. t. m. pri Sv. Luciji znani in priljubljeni trgovec M u n i h.
Šrapnclska kroglica ga jc zadela spredaj v levo prsno stran, vendar tako, da so ostala pljuča nepoškodovana. Zdravi se v vojaški bolnišnici v Klavžah pocl Podmel-ccm. Kljub vsej nesreči je vendar zadovoljen, se prijazno smehlja in upa, da bode lahko kmalu šel zopet kljubovat sovražniku k Sv. Luciji.
Pri Gorici ponesrečeni laški zrakoplovi. Med laškimi zrakoplovci, ki so nedavno padli z gorečim zrakoplovom pri Gorici na zemljo in se ubili, jc bil 42letni major laškega generalnega štaba, Postu-me, eden ustvariteljev laškega letalstva.
Vojno odlikovanje. Za izborno službovanje v železniškem prometu pred sovražnikom je podeljen revidentu postajenačel-niku Fran Žemlju zlat zaslužen križ na traku hrabrostne svetinje.
Najnovejši zapisnik pogrešanih družin s Primorskega priobčimo v ponedeljek.
Umrla je v Gorici gospa Grusovin.
LjuMjanske novice.
lj Prosvetno društvo za Trnovo in Krakovo naznanja svojim članom, da bo društvena knjižnica odprta od jutri naprej vsako nedeljo od 1—2. ure popoldne. — Vabijo se tudi člani, naj se udeleže sv. rnaše na Rožniku 18. maja, v četrtek ob 5. Tiri zjutraj, ki se bo darovala za člane-vojake in za skorajšen časten mir. Zbirališče ob pol 5. uri pri »Križu« pod Rožnikom. — Slednjič naj se društveniki tudi blagohotno spomnijo na zaostalo članarino, ker moramo kljub vojski, ki nas ovira pri prireditvah, vendar plačevati precej drago stanovanje. Društvena zavest in dolžnost naj sc toraj vzbudita!
lj Odlikovanje. V zadnjem času jc bilo junakom našega ljubljanskega pešpolka št. 27, podeljenih več svetinj, v znak hrabrosti pred sovražnim Lahom. Med drugimi je prejel tudi srebrno hrabrostno svetinjo priljubljeni štabni narednik 7. stotnije, g. Ivan Meden, posestnik v Ljubjani in sicer za izvrstno hrabro vedenje pred sovražnikom. G. Meden je bil že trikrat odlikovan. Lansko leto je prejel pismeno pohvalo. letos pa dve svetinji: eno bronasto, zadnjo srebrno. Naše najiskrenejše čestitke vrlemu bojevniku!
lj Umrl je danes ponoči občespo-štovanl, vsem Ljubljančanom dobro znani bivši krojaški mojster magistrat-ni oficijant g. Fran Š t u r m, star 65 let. V prejšnjih letih se je živahno udeleževal tudi političnega Življenja, posebno obrtnega gibanja v Ljubljani. Tudi v najtežjih časih življenja si je ohranil zdrav humor. Bodi vrlemu poštenjaku sladak pokoj in blag spomin!
i j Poročil se je c. kr. nadporočnik v rezervi Viktor Negro z gdčno Ivanko Ilrast.
lj Velika tatvina v Ljubljani. Gostilničarju Alojziju Zoreiču v Kolodvorski ulici v Ljubljani je bila iz spalnice ukradena zaklenjena železna skrinjica z naslednjo vsebino. Približno 4000 Iv gotovine, tri hranilne knjižice »Kmetske posojilnice« z vlogami 10.496 kron, 108 kron in 117 kron, glaseče se na Alojzija in Marijo Zorčič, potem veliko zadolžnic, računov itd. ter za 3000 kron zlatnine. Za tatom ni sledu.
lj Oddaja pšeničnega zdroba, V mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici se bo prodajal prihodnji ponedeljek, torek in sredo pšenični zdrob na krušne karte in sicer onim strankam, ki imajo legitimacije za mestno vojno prodajalno. V ponedeljek pridejo na vrsto stranke, ki se pišejo s črkami od L do Š; v torek one od T do Ž in od A do Č; v sredo pa one od D do K ter vse tiste stranke, ki so zamudile priti pravočasno.
lj Mestna pekarna. Stranke, ki so upravičene dobivati kruh naravnost iz mestne pekarne v Gradišču, se opozarjajo, da prihajajo ponj ob delavnikih od 7. do 10. ure, o b n e d e 1 j a h od 7. do 8. ure dopoldne,
lj Včeraj popoldne je izgubil neki deček na potu od glavne trafike-Radeckega cesta do Škofje ulice denarnico, v kateri se je nahajal znesek 126 K 50 vin. Najditelj se prosi, da prinese izgubljeno proti nagradi v trafiko Al. Uhlif, Škofja ulica 17.
vršili obdukcijo posameznih trupel, kar je povzročilo največje težave. Delo sc jc moralo radi strašnega mrtvaškega smradu opetovano prekiniti. Doslej so odprli pet sodov. Vsebina je bila naslednja: Iz prvega soda se jc prikazalo mrtvo truplo shujšane ženske, ki je bila popolnoma oblečena. Smrt je nastopila očividno že pred več leti. Dognalo se je, da je bila zadavljena in zadušena. Občinski gostilničar in kle-parjeva postrežnica sta spoznala v njej deklo Katarino Varga, ki je po nekem nočnem obisku pri kleparju ni bilo več na iz-pregled. Ko so odstranili obleko in našli na njenih prsih iz platna sešitdenarni moš-njiček, je bil o njeni istovetnosti odstranjen vsak dvom. Ta mošnjiček, v katerem je hranila 500 K, jc bila videla pri njej neka kmetica. — V drugem sodu so našli predvsem nekaj ženske obleke, kakor srajco, predpasnik in par nogavic. V tem sodu je bilo truplo dobrorejene ženske, ki jc bila oblečena le v raztrgano srajco. To truplo izvira na vsak način iz kasnejšega časa, nego ono v prvem sodu, — V tretjem sodu je istotako tičalo žensko truplo, ki je bilo čisto pokrito s prahom in drugo nesnago ter skupaj stisnjeno; doslej še niso mogli dognati identitete. Zanimivo je, da je bilo to truplo konzervirano. Kakor se zdi, si je morilec dobro premislil vprašanje o konzerviranju trupla. Da bi ga ne izdal mrliški smrad, je polil truplo z neko alkoholu podobno tekočino. — V četrtem sodu so našli modro tekočino, ki se je izkazala kot bakrena galica. — V petem sodu je bilo truplo mladega dekleta, ki je bilo izginilo leta 1906. — Postrežnico Jakubek so zopet izpustili, ker je bilo njeno včerajšnje zmedeno govorjenje v resnici le posledica duševne zmedenosti. Vendar je izpovedala. da je služil neki Nagy Kissu kot posredovalec ženskih. Dalje preiskuje policija sled za nekim gostilničarskim sinom iz Czinkote, ki se je cela leta udeleževal Kissevega početja. O Ivanu Nagy, bivšem občinskem redarju in prijatelju kleparskega mojstra, so se dognali sumljivi podatki. Letošnjo zimo so mu zmrznili prsti na desni nogi in po operaciji se je zdravil približno en mesec v neki budimpeštanski delavski bolnišnici. Kakor se sedaj pripoveduje, je imel Ivan Nagy ponoči hude sanje. Fantaziral je v mrtvih truplih umorjenih deklet in ko so mu včeraj zjutraj povedali, kaj poročajo časniki o najdbi sodov v Czin-koti in ga vprašali, če nič ne ve o tem, se je začel tresti. Vendar pa doslej taji. Doslej se je oglasilo že 160 oseb iz cele Ogrske, ki so tekom zadnjih 10 do 12 let pogrešili katerega svojih ljudi. Dognalo se je, da je imel Kiss tekom 10 let zveze z 178 ženskami, ki jim je obečal tudi zakon. V 12 letih je imel 74 nevest. 23 pogrešanih žensk so tista leta, predno so izginile, videli pri Kissu.
Reforme hotelov. Trgovinsko ministrstvo je izdalo naredbo, ki hoče zbolj-šati gostilne in hotele. Cene morajo bili vedno vidne in postranske pristojbine je treba zapisovati ločeno. Nova naredba ima tudi predpise o snažno-sti hotelskih prostorov in oprave. Obrtne oblasti imajo strogo paziti na izpolnjevanje novih predpisov, občinstvo pa se poziva, da v lastnem interesu samo izvaja primerno kontrolo.
—	Oljka kaže v južni Dalmaciji zelo dobro, med tem ko se je v srednii Dalmaciji pojavila na oljki us ter se je bati, da sadu popolnoma ne uničijo.
Velik požar. 3V£ milijona kron škode. Strašen požar je divial na lesnem skladišču v Marmaros Szigeth. Škode je povzročil 3milijona kron.	_______
Velikanske povodnji na Norveškem
je povzročilo tajanje snega. Reke so strašno narastle. Uničenih je veliko mostov in nasipov.
—	Vojni čevlji. Da se zaradi časovnih razmer nastale draginje revnejšim in manj premožnim slojem po možnosti odpomore, je ustanovilo c. kr. namestništvo v Gradcu dobrodelno podjetje, ki bo tem slojem oddajalo takozvane vojne čevlje z lesenimi podplati po zelo nizkih cenah. Ti čevlji so izdelani iz dobre rjave kravine, ki se ne rabi za vojaška dela, so prav lični in stanejo: št. 26 do 30 (otroški) 6 K 60 vin.,
št. 31 do 35 (deški in dekliški) 8 K 20 vin., št, 36 do 39 (moški in ženski) 10 K 30 vin. ter št. 40 d o 46 (moški) 12 K 80 vin. S tem jc zaračunjena tucli pošiljatev; prodajalci pa dobe 10 odstotkov popusta. Izkušnja je do zdaj pokazala, da tc čevlje zelo hvalijo, in vsa znamenja kažejo, da bo prebivalstvo vedno bolj segalo po njih. Podjetje je tako obširno, da ne zalaga lahko le prebivalstvo Štajerske, ampak tucli Kranjske. Na to se posebno opozarjajo občine in drugi interesentje s pripombo, da je naročila pošiljati na glavno pisarno c. kr. namestništva za oddajo cenejših potrebščin, Gradec, Biirgergasse 2, II. nadstropje. (Hauptkanzlei der k. k. steierm. Statthalterei fiir Abgabe billiger Bedaris-artikel in Graz, Biirgergasse 2, II. Stock.)
Heiii m Mena.
»Krasna prilika za Wilsona.«
Berlin, 12. maja. (K. u.) Wolff brez žice iz New Yorka: Neka washingtonska vest »Evening Post« pove, zakaj je Wilson odgovoril na nemško noto: Ameriška vlada nemške note ni smela pustiti brez odgovora, kajti to bi po diplomatičnih običajih po-menjalo, da jo sprejme neomejeno. V tem slučaju bi se Amerika tudi na Anglijo ne mogla obrniti glede blokade, ne da bi vzbudila vtisa, da dela pod pritiskom Nemčije, Ameriška nota je morala opozoriti, da Amerika ne sprejme nobenega migljaja glede njenih sporov z Anglijo, ampak da si mora ohraniti svobodno postopanje. Vsekakor je mogoče, da bo mirovna tipalnica, ki je v zadnji nemški noti, pri Wilsonu našla nekaj pozornosti, toda to le v posebni noti. Tukaj noče nihče spornih vprašanj, ki so v zvezi z razpravo o evropskem miru, mešati z nesporno pravico Združenih držav glede vojevanja podvodnikov. Ni gotovo, da bo Wilson zopet poizkusil posredo-
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.

Razne novice.
Morilec deklet v Czinkoti, Preiskava v krvavem romanu v Czinkoti vedno jasnejše dokazuje, da je klepar Bela Kiss moril svoje žrtve, katerih število se še ni moglo ugotoviti, zgolj iz lakomnosti. Od večjega števila deklet, katerih istovetnost se je že dognala, se je zvedelo, da so imele pred svojo umoritvijo večje denarne zneske. Najzanimivejše so izpovedbe bivšega policista Nagyja, ki je bil s lvissom prijatelj; glasom teh izpovedb si je Kiss sam preskrbe! pločevino za sode in kolikor on ve, je več sodov spravil in morda tudi odposlal na fingirane naslove po deželi. — Včeraj so odprli različne sode ob navzočnosti dveh sodnozdravniških komisii in i*-
Zolma-krčma
90 Ylnar|e¥
Naravna
najbogatejši alkali£ni (natron litijev) kislec na Češkem. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika.
Vljudno naznanjava da sna otoorila v soboto dne 6. maja na J\dZUd(U(U. Marije Terezije cesti dobroznano
^Restavracijo
„pri £evu".
Skrbela bodeva za dobro domaČo fcuhlnjo, pristno oino ter vedno suete ptaa, na razpolago je lep senčnat ort, za zabavo električen planino. — Zahvaljujeva se vsem cenjenim gostom za dosedanjo naklonjenost, priporočava se za nadaljnji obilni poset v novem podjetju,	g spoštovanjem in bodeva za priporočitev v prijatelj- —^ ,	, , skih krogih zelo hvaležna. J Ctet IU JOSipiUa J\0SaK.
st, 110,
m crt -• • itc«irz» - -nu"™
vati, toda nekaj, kar gre za tc:n, se resno razmišlja.Morda to ne bo imelo takojšnjih uspehov, pa bo vsaj dokazalo, da hočejo Zjcdiniene države pomagati, da se kmalu
doseže mir.
Hearstovi listi prinašajo članke z naslovom: .Krasna prilika za Wilsona«, kjer pravijo, da se za \Vilsona, ki je sprejel nemški odgovor, odpira pot za častno in uspešno posredovanje med vojujočimi. Ti listi pišejo: Prepričani smo, da so vsi Amerikan-ci pripravljeni in želijo, da naša vlada vsaj napravi pošten in časten poizkus, da se konča grozna vojna, predno je izčrpala in uničila silo naših bratskih narodov onstran Atlantskega morja.
Razpoloženje v Ameriki.
Kolin, 12. maja. (K. u.) »Kolnische' Ztg.« poroča 10. i. m. iz Washingtona: Dokaj splošno sodijo, da Nemčija na Wilsonovo noto ne bo odgovorila, ker je Wilson na globok utis nemškega odgovora moral odgovoriti z ostro noto. Ententi prijazni listi, kakor »Times« in »Herald« zmerjajo kakor perice. Pristaši entente so res zelo razočarani, ker je kriza končana in kažejo, da sedaj nimajo za Wilsona ničesar več. Dežela gleda na torpedacijo »Cymrica« često mirno. Splošna pozornost velja sedaj Me-ksiki, kjer se je bati resnih zapletljajev. Pravijo, da bo Amerika morala nastopiti.
Berlin, 12. maja. (Kor. ur.) Newyorški zastopnik Wolffovega urada javlja brez žice dne 12, t. m,: V uradnih washington-skih krogih ne pričakujejo nobenega odgovora na zadnjo ameriško noto in tudi upajo, da ne pride noben odgovor, tako da bi bila stvar končana in bi se moglo razburjenje poleči.
Berlin, 12. maja. (Kor. ur.) Newyorški zastopnik WolIfovega urada poroča brez žice 9. t. m.: »New World« razpravlja o noti v uvodnem članku in pravi: Velika večina ameriškega ljudstva ne želi vojne in tudi ne pretrganja diplomatičnih odno-šajev z Nemčijo. Vse, kar zahteva, je to, da Nemčija drži svoja zagotovila in napravi konec ubijanju ameriških državljanov, ako se poslužujejo svojih zakonskih pravic na visokem morju. To se more zgoditi le na ta način, da se drži Nemčija pri operacijah U-čolnov pravil križarske službe, Ako se to zgodi, ne bo v bodoče nobene krize več, ako se ne zgodi, pade odgovornost za kakoršr.ekoli nesrečne posledice v polnem obsegu na nemško vlado.
Kongres za Wilsona.
Berlin, 12. maja. (K. u.) Wolff iz
Newyorka brez žice 9. t. m.; Časopisje splošno soglaša z zadnjim Wilsonovim odgovorom. Predsednik zborničnega odseka za zunanje zadeve je izjavil: Nota odgovarja položaju. Kakor sodim jo bo kongres odobril. Zdi se mi, da bo nota končala spor glede podvodnikov pod pogojem, da Nemčija izpolni svoje obljube. Mi sprejmemo nemška zagotovila, toda nikakor ne moremo soglašati, da bi ta zagotovila stala v kakršnikoli zvezi z našim diplomatičnim razmerjem z Angleško. Ne mislim, da hoče Nemčija dati samo pogojno koncesijo, ampak da je izrazila samo nasvet ali nado, da bi sc mi potrudili pojasniti položaj, ki je nastal vsled angleške blokade.
(fllllB
a CZ3 SZ=« E3 CZ2
Kupujem iu prodajam nI v koiulsijon vzamem sama
stvari
In tudi
im-« aubovfe. ALBERT mmi Srlvcc in slariiiar,
FrauCiškauska ulica št. 10, Ljubljana.
Vsakovrstne
39
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinst vu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
i.,,1
morne žalosti, vendar kla-ii previdnosti, naznanjamo
Potrti neizraeri niajoč so Božji.	.
vsem pri j u telj ''in in znnnceui, da jo naSaljubljena hčerka, oziroma sestrica
« m& m
liJffliii
f® ¥/!$
litoiil Siltsi
Šofzdravnika: dr. pl. Aufsclinaltor in ces. svet. dr, PodsanraUsky.
Vojaške
938 <m
za 4 glasove. Izdajatelj Fran Marolt, učitelj, Ljubljana. Cena vezanemu
izvodu K 1-50, v platnu K 1'80. Naročajo se pri izdajatelju in v knjigarnah. -
se oddajo pri
VisovšDvaiisicI za živino Uubijana, Dunajska
H29	cesta 29.
za mešan zbor, solospeve in orgije zložil I G N. HLADNIE
op. 69. Cena 2 K.

s IIM l il

p.
v pondeljek, dno 8. maja zjutraj po KjM daljšem bolehanju, previdena z sve-tirni zakramenti za umirajoče, vdana v voljo Božjo, Se no 19 let stara, pre-selila v boljše življenje. , .
Pogreb nepozabno poliojnico vrSil se je v sredo, dne 10. maja ob 7. uri jf&a zjutraj na farno pokopališče v Nevljuh. K^ i i..-,. Zahvaljujemo se čč. duhovščini, Ne-veljaki mladeniški in dekliški Marijini 'jSft družbi, zastopnicam Mekinjsko dekli-/''i]- ške Marijine družbe, in vsem, kateri J;;.'j ^pa so kakorsikoli bodi, pripomogli, da se Jj|a O io pogrebna slavnost tako lepo in gan- ^ 't. ■■:') ljivo izvršila, kav nam jo bito v veliko fei
S
tolažbo, vsem udeležencem pogreba in sploh vsem, ki so nam na ta ali oni način tešili neizmerno žalost ob bridki izgubi, kličemo: Bog plačaj!
Pokojnico pa priporočamo v pobožno molitev in blag spomin!
Na Vrhpoljah pri Kamniku,
H1«?	dno 11. mala 1916.
Franc in Elizabeta Trobevšek, starši. Franc> Janez, Jožef, bratje. — Marija, Apoionija, Frančiška, Julijana, Magdalena, Rozaiija, sestro.
ii
'j®?!
mm 4» OTr 3
f |
Globoko potrtim srcem na- • znarijamo pretužno vest, tla jo ''v' nocoj o polnoči zatisnil svojo trudne zemske oči po kratki a mučili bolezni naš lskrenolju-
ji.^.j niuont uoieznt nas lSKronuiju-m hijeni, nepozabni oče, oziroma stric in brat, gospod
TT
m
f;. i
k1..
i ftfiiil 1 Umu
maglstratni oflcar.t
udan v božjo voljo in previden t; s svetimi zakramenti, v 05. lotu Jtarosti.	IS
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši .jutri, v nedeljo, dno 14. ^ maja ob 4. uri popoldne iz hišo T
žalosti, Turjaški trg št. 2 na po-M kopališče k Sv. Križu.
Sv. mašo zadušnice so bodo p V.,;.^ bralo v stolni cerkvi sv. Nikolaja. |: Blagega rajnika priporočamo i: P&jj v pobožen spomin.
Ljubljana 13. mtija 1910.
Globoko žalujoči ostali.
feii
katera je slovenskega in nemškega jezika in strojepisja vajena ter razume tudi knjigovodstvo, dobi staiuo službo v pisarni takoj. Ponudbo izvoli se poslati na upravo ,,Slovenca" pod šilro R. 30./M79.
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubljana.
Le pismene ponudbo se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2426
tmmm,
*SB§
apts^
rnszMmtm
ki zna nemško govoriti in je poštena ter snažna, se sprejme za celi dan. --Plača K 24-—, Škofja ulica št. 13. pritličje, levo.
tovarna dežnikov
Llnbijnaa, Kiitul trn 15.



Banafska essfa siev. 13 piii ..figom"
se priporoča slav. cerkvenim prerlstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za stckiarsfvo v :iguralni in navadni oraamentlld, stavbno tor porlalno stakžarstvo — Zalega steklenega in porcela-stega blaga vsako vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračun; na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Žalostni poročamo, da je Vsemogočni po kratki bolezni poklical k Sebi gospo
Fralfško Skrila,
posestnico,
ki je umrla dne 12. majntka 1.1.
Pogreb nepričakovano naglo od-vzote mi drage soproge bo v nedeljo, dno 14. majnika t. 1. ob 5. uri po-poldno na pokopališče k sv. Križu.
Blago pokojnico priporočam pobožni molitvi.
V Idriji, dne 12. majnika 1916. JOSIP SKALA,
uadsprovoduik v. p.
I
II S
i

J- (; !
mi
t.1
tvpi
b

Neznosno nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
H 05	w '
IF-]eve VF80I08
mmi
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
Cvančara, drogerija. Ljubljana: J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Kosohir („Pri Orlu),
Kamnik.	43
Najcenejše
jj domačega izdelka
j——MM———— himiiiiii ur
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
i», lniiiiifj, LjsMjaa,
Pred škofijo 19. Prešernova ulica 4 Popravila točno in ceno.
Na prometnem kraju se takoj odda v najem
HIP ig$j ^
Na prodaj
^ ima
za kuho bi injevice
v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. 814
mm v®
VAT, f^iiitiM -*m ui&Zib A
■HfKi
wmfm "i
Ii Mliai

o
T
Potrt neizmerno žalosti naznanjam v svojem iu vseh sorodnikov imenu pretresljivo vest, da jo mojo iskreno-ljubljeno, dobro soprogo
I
iil Ilfi ri M
m
S-afl
I [I
s', 'i

Vsegamogočni danes dopoldno ob pol 10. uri no kratkem trpljenju v deželni bolnici provideno s sv. zakramenti, staro šele 36 let poklical k Sebi.	i ,, Pogreb nepozabno Marijo bodo v ršjj ponedeljk dno 15. aprila 1916 ob 3. uri ' ■ popoldne iz deželne bolnico v Ljubljani pfe na pokopalifičo k Sv. Križu.
Sv, maie zadušnico se bodo bralo v več cerkvah.
V Domžalah, dne 13. niaja 1916.

Jožef Klopčič, soprog.
F-
Vsem on'm, ki so med boleznijo našo ljubljenke
ifežim Detela
njo in nas toložiii, ki so žalovali z nami ob njeni smrti in spremili rajnico k poslednjmu počitku, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo,
V Ljubljani, dne 12. maja 1916.
■
Ife iV'1	* . V - . ;. L 'ti', i." . 1 L . : ..Al aU < 11.'..'	J*. * Mil	......t
^1 • ji
i
vsacega	lH^i
nega obvestila.	|»|
J
%m Si
za trgovino s skladiščem in kletjo. Pojasnila dajo Gabcrščik, Dvorski trg 3-11. nadstropje.
V
ki zna peči kruh in sc razume nekoliko v kuhinji, so sprejme pri boljši hiši blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Naslov pove uprava „Slo. venca" pod St. 1156. (Znamka za odeovor/l 1150
nnm nlrseRs Pl! ^
iil lil u
Mesto posebnega
V !■ ,< I
Vladni svetnik Ivan Šubic javlja v svojem in svoje rodbine imenu, da £ ^ jc njegova predraga mati, oziroma tašča, babica in prababica, gospa	HUSiiLisa
bie rej. i"
dno 12. t. m. ob pol 6. uri popoldne, večkrat previdena z verskimi tolažili, lio mnogoletnem, raukapolnem trpljenju, v 82. letu na svojem domu v Skofjl "'-j Loki zatisnila trudne svoje oči.
Pogreb se bode vrr.il v ncicljo, dne 14. t, m. popoldne
lališče v akoJji Loki.
Mati zlata, ne bodi ti težka gruda rodna!
V Ljubljani, dno 12. maja 1916.
ob t, uri na
Ceniki franko
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
* Seienliurgeva nI. šl. i.
553 Ceniki iranko.
Zaloge v Ljubljani: A. ŠaFabon in dulius Elbeft.
K 1-20	K 1-20
Kompletna
prečltisl^ari ja
= v hiši,
Šablona s 16 monogrami, primerna za namizne prte, serviete, žepne robce in vseh vrst perilo se dobiva pri
TOMI JRQER
Ljubljana Židovska ulica 5. Ljubljana K 1'20	K 1-20
-J.
Resna ženitna ponudba.
Dekle iz boljše kmečke hiše, prav dobrih ste ■ išev stara 40 let, z doto 2.000 kron, se > poročiti z moškim, odločno katoliškega mišijenja, s kakim posestvom ali drugim
imetjem.
Le rane prijave se prosijo na upravo .. S!o\ snea" pod »majnik 1173".
Tajnost pod častno besedo.
Premožen fllOZ
zeli v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez otrok s premoženjem ali pa ir zlim posestvom, 30—35 let siarosti. Termin do 25. maja.
Stroga tajnost se jamči. Ponudbe s sliko pod št. 1153 na upravo -Slovenca".
DEKLIC
se sprejme v službo stara 12— 13 let; mesečna plača 8 kron. Naslov se izve v upravništvu Slovenca pod št. 1172.
POZOF! Blago
sc vsaM dan podražujel
& v dozah,
vermoiitli,
refOŠkO V steklenicah kakor tudi
dobavlja tovarna likerjev
E. FFEIFER & sinovi, TRST.
Kupi se dobro ohranjeno moško
s prostim tekom. Ponudde na upravo .,Slovenca" pod šifro »koio«.
HtVftSbf
ii ž n i
majhen in lahak, se želi kupiti. Vodmat, Ciglerjeva nI. 117.
<b> v
Eiiiiflsirspii mi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiniiiiiiiiiiuiiniiHiiiiiiiiii se zaradi odpotovanja pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve v Kožni Dolini št. 222 pri Ljubljani.

VI	4
fMggA tm 81 ' -M l ?W M*
biniii min
1175 Kupi se
m t; gr. ».ju.
ms^ms k i i m w» 1 <S 1 mf %
z nekoliko vrta. Cenjene ponudbe pod »Mala hiša« na upravo „Slovenca".
as? • v
U i i §
I $ jg :
nova, na dobrem zraku, obstoji iz sobe, kuhinje, kleti katera se laliko v sobo premeni, pralnice pet svinskih hlevov, drvarnice okolu hiše 7 — 800 sežnjev dobro zemlje vse zasajeno, se iz proste roke proda. Več se izve cesta dveh Cesarjev G Ljubljana. Za pismeni odgovor znamka za 10 vinarjev.	1149
i-na v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropin« iceie) v ploščah po K 84— in
r^.J-te a K 87'— za 100 kg brez vreč.
F. psa ve ir^p^nc v plo5č?.h po 7O K brez vreč
a 100 kg.
Olupke Stladliorne p«se v liaiah .n vrečah po r/J k:; £: K 53 — za 100 kg brez vreč.
Slarifcorno Ur\r.~> liiafo po 4S K ž, 100 kg z
vrečatr.a vred.
Požističicl Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, jrjčn-en, domačo in ncmški> «3e-
teJjo. gra>ico. Semensko i oruzo za zeleno krmo dob'rr't!
KlfiS^OifdiC'; Preskrbite si od Gospodar, ke zveze fcr.jjniia, UaSiJcvo so!, 8% kalijev, 18—20% miiierajni in l;os!iil superfosSat, mešana gnojila, /.lasti 14°/„ žlindro, ki se lobi v papirnatih vrečah'po 50 k^ za K 10 — ii 100 kg z vrečo vred Naročniki nai dosta\ljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema Pobi se tudi v platnenih vrečah po 13'20 K & 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa naStupuje tudi po naj-n-oilno ših conah koruzne storže, ajdove, proseue in druge pleve.
Poljedelske aJraje. n.oloije, mlalilmice itd. naročajte le pr. {iospodursfcž Zvezi,
'S ^JSIOTSB MamaataregaaaB^sasfcmJtti^	tK;
®M
pred nakupom veliko zalogo m izgotovljenili oblek za
II lilMl MUM lil Uoup
lili'S
2371
Velika Sztoar
Prostornata hiša na Poljanskem predmestja
z več gospodarskimi poslopji, ki se lahko uporabljajo za skladišča z dvoriščem in sadovnjakom, slednji sposoben za stavbišča, se zaradi družbinskili razmer pod ugodnimi pogoji proda. Poizve se pri pospodu Dr. Otonu vallent-schag-u, odvetniku v LJubljani Franca Jožefa cesta št 6.	1021
Kava že zmleta že s sladkorjem in vsemi primesi v kockah za 1/21 kave.
Ena taka kocka stane samo 24 vinarjev.
500 K plačam tistemu, kateri mora reči, da ni vredno.
Navodilo za pripravljanje se glasi: 1 taka kocka v >/2 litru vode 5 minut kuhati, od ognja vzeti 2 minuti pokrito pustiti in najboljša sladka kava je gotova.
Po pošti pošiljam najmanj 20kock to je 1 kg za 4-80 K. Ovoj se zaračuna po lastni ceni.
Pošilja se po povzetju. Sprejmem pa naročeno blago tudi nazaj če kateremu ne ugaja.
100 kock znižana cena K 22'— Naročila sprejema in izvršuje razpošiljalnica
Ivan Urek, Ljubljana 4.
Mestni trg 13.
belega in rdetegi, kakor todi več hekto
slivovke
Ima v zalogi IVAN OGRIN, Laverca pri Ljubljani.	1155
MS REP!
ima na prodaj MIHAEL REGOVC
trgovec in posestnik na Savi, p. Jesenice Fužine Gorenjsko. — Cena po dogovoru.
S Mehaniki in trgovci s
zahtevajte moj najnovejši engros- cenik o kolesih, pnevmatiki in delih. Najcenejši izvoz
A. WEISSBERG, Dunaj
II., Untere Donaustrasse 23/S. oddelek I.
Slovensko dopisovanje.
c, kr, nadporočnik v rezervi P,
™ I
V Ljubljani^ dne 12. maja 1916.
Posestvo je po c. kr. geo metru razdeljeno na 50 parcel. Prodalo se bode po posameznih parcelah ali pa skupno s parno žago in hišo za stanovanje. Natančni pogoji se izvedo pri ANTON UBRAŠLERJUv Borovnici poleg kolodvora. Kupci so vabijo, da si ogledajo parcele pred dražbo.
§ šsciurisialia s^pEc 1
H og: za da ime in deklice. ^f § 1 m r lG * "8 !l
% 1 S iJImilllll » p
^ .:asaw»gg«a8E5g,.aau|iiiiiiii iii 11— mi'mi u i <nnn vr/.'.-
p Pred Skoti.o št. 3, Lingarjeva in ^ gj	Medarska ulica.	.v;|
ilndm^ino tmujl/fl II PJ!!I(I M^.
rum ISfilMtlH KlUftU H. 1'imHHUU,. .......................
Cd 0
(9 C9 (9 O C9 (9 (9 C90
Podpisana Koren Amalija, v Budanjah št. 6 pri Vipavi izrekam tem potom najprisrčnejšo zahvalo e. kr. avstr. vojaškemu vdovskemu in sirotinskemu zakladu: Odd. vojno zavarovanje priliki smrti svojega moža Franca Korena, ki sem ga zavarovala ^©čM) Ks katero svoto mi je poslovalnica v Postojni točno resnično izplačala, dasi sem bila vplačala le nekaj malega na račun premije 45 K. Obenem najtopleje priporočam to velekonstno napravo s priporočilom, da brez izjeme vse družine, kojih svojci nahajajo v vojaški službi, dotične pravočasno zavarujejo.
V BUDANJAII pri Vipavi, 2. aprila 1916.
Keren, Amalija 1. r.
ob za in
sc
Ferjančič Josip 1. r.
Priča:
Čermelj Jakob 1. r.

Kupiti sa želi tako| ža rabljena, pa dobro ohranjena
Ponudbe noj so pošiljajo na Županstvo občine Draga pri Kočevju.
Najfinejše brivske aparate in rezila, britve, lase-strižnike
kupite najboljše iu
najcenejše pri
A. Weiasberg
Dunaj II. Untere Donaustr. 23./S. oddelek IV.
Ceniki in engros -liste trgovcem zast. Dopisuje se sloven.
Posebno visoko ceno imajo sedaj mešane m m
to
katere kupuje v vsaki možini
V. Panholzer
Zdravljenje kot v mirnih časih.
Pričetek sezone 1. maja 1916. Prospekte pošilja ravnateljstvo.
Pražakova ulica št. 4, LjuMfana. I Ig^s^l^g/t^g^m^^tPf^^et^f^^

a
•S
, priporoča bogato zalogo dun. A. MiSdner-jeva nasl. | modelov naMačaidh in praznih
Ljubljana, Mestni 7.
L B
cvetic, peres, S. f. d.
V žalnih Motmkih vedno ve-Sika fzMra.
s svojimi 185 cm dolgimi orjaškimi Ijorelejkimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo Iznašla sama. To jo edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev laslšča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in žo po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivcnjem do najvišje starosti.
3lon2afs pa G Sn 10 kron.
Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor jo naslavljati vsa naročila
^sn
Hajnlfje cene. — Popravila hitro in ceno.
Tovarna Singer G o., akcijska družba za šivalne stroje v Witten-berge (okraj Potsdam-Berlin) Išče vsled izredno številnih vpoklicev večje število delavcev, ki so zdravi, in vojaščine prosti. V poštev pridejo posebno: strojni ključavničarji ključavničarji za izdelovanje orodja, stragarji, mehaniki, strojni mizarji, strojni delavci (t. J, nomagači pri strojih za obdelovanje lesa ju kovin, avtomatih na vijake in podobnih) vlivat je itd.
Priuče se pa tem delom tudi lahko delavci iz drugih industrij, kot u. pr. iz tekstilne industrije, mizarskih podjetij itd. Selilni stroški se plačajo delavcem predujemoma, in po posebnem dogovoru povrnejo t. j. nadomesto.
Wittenberge je procvitajoče mesto s točasno 23.000 prebivalci ki ima vse pogoje za nagel razvoj. Izborne šole, zdrava stanovanja z vrtom, zelo obsežni nasadi.
Vsa nadaljnja pojasnila daje poslovalnica v Ljubljani, Sv. Petra cesta 4
S1EK~ KŠČ STfS K K K K K K
i "j isfla
ara
sprejema priglasitve na
podrti salon
^	y	7
»fnchttj-^Zaschke
JLiubliana
Židovska ulica Št. 3 dvorci trg t
Popravila tolno In vestno. Zunanja narotlla na ijbira 3 obratno pošto.
Osebno izbrane novosti z ^Dunaja,
Priporoča: največjo 13bero klobukov ya dame in deklice kafar tudi bogato zalogo žalnih klobukov.
Solidno blago. Prijnano ntj^e cene.
643
I.	Na 40 letno davka prosto 5'/2% amortizacijsko državno posojilo po ceni 92.50 kron za IGO K nom.
II.	Na davka proste o'/2%, 1. junija 1923 povračljive državno-zakladne liste pa po ceni 95 kron za 100 K nom.
V svrho podpisovanja vojnega posojila daje Kranjska deželna banka tudi hipotekama posojila.
IV
a .a
\ s s v i
jj u a I
i X
5
t aj»
i *>'» I
| «01

SSK^KKKKKOOO a M X M K
Brzojavke: Prometbanka LJubljana.
C. kr.
SoSošna prometna m
tih
Centrala na Dunaju. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, Vogal l¥f sarljin trg
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na kouto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denai se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupo-vanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Ustmena in pismena pojasnila ln nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsaktlnr brezplačno, Stanja
31. decembra 1912 na knjižice in tekočI račun K 23G,633-922 —.
f	M,| #>m	Mat*
-	Pstra cesta. Betaiški kapital ln raserve 65,000.009 kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih ines
—	Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih prodalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — I'roinese za vsa žrebanja
denarnih vlt>sr nn hranilno knjižice dne 30 aprila 1913 K 117,13.1019 —,
DKvnon
■i! t

Pouk v vezenju brezplačen.
g jataF7
Cene stalne in solidne.
Naslov za pisma: Josip Peteline
Ljubljana.
Sv. Petra nasip 7.
Za rodbinsko in obrtno rabo najboljši in najpripravnejši so:
„Griizner" ™ slvalll! Stroji ^ „Afrana"
šivajo, vezejo, krpajo perilo in nogavice. Edina tovarniška zaloga v LJublfanS, za votlo, levo, blizu franč. mostu, tretja hiša.
Kupcem z dežele se pri nabavi š i v a 1 n e a a s 1 r a t a »ovniejo slrošlii za vlak.
Revizija žrebanj
pod jamstvom za vse srečke od njih početka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina E 1— pri banki S. FISCHER, Dnnaj, IX. 286	WShringerstr. 41.
Proda se
(D VILA ®
V SELCIH (blizu Crlkvenlce), visokoprltllčna, enonadstropna s 6 sobami, potrebnimi gospodarskimi prostori in SO mJ vrta. Vprašanja na: Marija Jaričevlč, SELCE, Hrv. Primorje.
Izborno ao je obuoalo zn. vojake v vojekl ir •ploh za vs-kega kot n&jboljie
bol oblažajoče mazanja
pri prehlijenjn, reumatizrou, gihtn, ioflMncl, prsni, vratni in bolesti v hrbto
Dr. Blohter-j* ■ ■
espilel
g COTITIOS.
sioro-
Nadomestno sfcSro Pain-Expeller.
8teklonlc» kron —'80, 140, I
Dobiva u v lekarnah ali direktno
v Dr. Kichter-ia lekarni „Pri zlatem levo' Praga, 1 , EKzabetna cesta t.
Dnevne r»»po4II.)anje.
KIIIIIIIIIIMIIIII!!:lllltlllllllllinlllllllt:illlllllll!IMIIIII!IIIIIIIIIHIllllllM!llimi
nara.mo ima naprodaj v večji množini
»Goriško vinarsko društvo« sedaj v Prvačlnl ln Kobdllju
po .zmerno nizkih cenah.	756
BimuuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiuiuniiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiruuiimninnmiiiii
Sprejme^ se za takojšnji nastop
|l v lil ¥%i»i n i«
Ponudbe z označbo plače, naj se naslove:
Zagrebška delniška pivovarna In tvornica sladu v Zagrebu.
stane dopisnica, potom katere izvolite j zahtevati moj glavni cenik s 4000 sli- j kami,obsegajoč bogato izbero priprav- \ nih predmetov za vsakdanjo raho in ; darila; cenik se pošlje vsakomu zastonj \ in poštnine prosto.
Prva tovarna ur JAN. KONRAD j
o. in kr. dvorni založnik, Briix št. 1223 (Češko) {
Pristne nikeln. žepne ure po 4 20 K, 5-— K. \ V srebru 8-40 K, 9"50 K. Nikeln budika 2-90K, i ure s kukavico 7-85 K, ure z nihalom 9-— K. j Pošilja so po povzetju. — Neugajajoče se za- : 1278	menja ali denar nazaj.
HI Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
^iŽ^Sp*	n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprsierca ziva-ctania na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In Jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
........................K 173,490.838"—
Stane VV.ucijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V !v14. se a izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232*66
gčc..... rava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za DOinO Zaoarooanje,
ca ' l3Et:io orist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
7'T-
D
^mL-aLJcaacaciacac^Daa
o
D 0 D D D
D □
G D
AMERIKRNSKI
SLOVENEC
Cenjenim rojakom in slavnim de- £ narnim zavodom priporočamo svoj jj
D
I Bančni Oddelek g
za pošiljanje denarja na vse D kraje in izvrševanje vseh to- D zadevnih bančnih poslov. — H
g 1006 N. Chicago St., Joliet, III. USA. Vse naše poslovanje je zajamčeno! g
DDCcaccacnc'ac]nacic:ac3ac3anc3Ciauunnuac30DD
je prvi slovenski list v Ameriki. — Ustanov, leta 1891. — Stane 15 K letno. — Izhaja v torek in petek v lastnem domu.
§pan Gričar
Seten&uzcfsOva ulica 3
^	1 n de>čhe>.
Zalega pohištva m tapetniškega blaga.
/wwwwvw
\AAAMAAAA,V\.
jV[i^arstvo.
/WYWWWW VAAAAAAAAAA*
Popotna spalna
oprava 2 osebi	j
ugotovljena 13 tu-	\
ah inozemskega	j
oroha ali hrasta 3	i marmorjem m og- ! leda lom
350
/wwwvww
VAAAAAAAAAAA.
c J. Pogačnik
Zaloga otroških
vozičkov.
Cene konkurenčne.
fjlago solidno.
«\AAAAAAAAAA/
Ljubljana, Marije Jere^iie cesta 13-18.
Semeni za posnelo
== od 8. do 20. mafa. =
Prodaja karlovškega porcelana, pločevinaste, emajl — in posode iz litega železa.
po najnižjih mogočih cenah.
Za številni obisk se priporoča
KUS.
UllllUSliHHljU
priporoča cenjenim damam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, modelov in raznega nakita. Postrežba točna, solidna.
OIlci|elno subskrlpcljsko mesto.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
in n]ene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici ln Celju, spre|ema prijave na i
Četrto 57z°/i
po originalnih pogojjih.
5'/2% 40letno d. p. amort. drž. posojilo po K 0Z"50 netil) za K100 — nomineie, 5l/20/0 d. p. dno 1. junija 1023 vračljive državna zakladnice po K 95 - netto za K 100 — nomlnale.
Subskripcija se vrši od 17. aprila do Inki, 15. maja 191G.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni poslanec,