KNJIŽNICA SEVNICA Xr9 svobode 10 8290 SEVNICA NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA 2V. MAJA 2002. Trije poslanci o savski verigi “Ne čutimo se poraženi Arto - V Dvorcu Impoljca so poslanci Jože Avšič, Branko Kelemina in Branko Janc sklicali tiskovno konferenco teden dni potem, ko so posavski župani novinarjem spregovorili o nekaterih dogodkih, ki so se na odprti sceni in v zakulisju dogajali pred sprejetjem zakonskega dopolnila o prenosu koncesije za gradnjo savskih elektrarn na holding Slovenske elektrarne. “Ne čutimo se poraženci", je dejal Jože Avšič in spomnil, da sta posavska poslanca vložila zakon o izkoriščanju potenciala spodnje Save, kije bil sprejet junija 2000 in koncesijaje bila dodeljena Savskim elektrarnam d.o.o. Po mnenju Braneta Janca se okrog projekta izgublja toliko nepotrebne energije in časa zato, ker sta v energetiki obstajala dva koncepta; ali savska veriga ali elektrarne na Muri kot projekt Dravskih elektrarn. Zato so bili omenjeni trije poslanci ogorčeni, ko so konec lanskega novembra prebrali na vlado naslovljeno pismo v imenu Sveta Pokrajine Posavje, (ki pa ni bilo odposlano), v katerem je izražena podpora Prenosa koncesije iz Savskih na Dravske elektrarne in ne na holding Slovenske elektrarne, ki ga podpirajo. Za sprejem in pojasnilo, zakaj vlada spreminja stališče, so zaprosili predsednika dr.Drnovška, ki so mu želeli pojasniti, da želi regija v projektu sodelovati s kadrovskim tn gospodarskim potencialom, zato pričakuje sedež tehničnega dela holdingove hčerinske firme v Sevnici. Opcijo, da bi boštanjsko elektrarno gradile Savske elektrarne, so zagovarjali zato, ker ima podjetje zagonska sredstva in bi že poleti lahko Pnčelo z gradnjo. Bojijo se, da financiranje gradnje elektrarn s strani holdinga glede na zadnje podatke o zadolženosti posameznih članic ni brez državnih garancij nič bolj trdno, kakor bi bil koncept gradnje skozi Savske elektrarne, ki bodo holdingu posodile denar za začetek gradnje, so povedali na tiskovni konferenci. Ogorčeni so, da so bila njihova opozorila in postavljanje dodatnih vprašanj na to temo razumljena kot rušenje Posavske enotnosti. Po mnenju Branka Kelemine dva župana v regiji nimata toliko pristojnosti, da ob takšnem projektu zastopata celotno tukajšnjo javnost brez širših razprav na lokalni ravni. Na koncu so trije poslanci dodali željo, da bi se še pred pričetkom gradnje elektrarn Območna gospodarska zbornica bolj vključila v projekt in pomagala podjetjem, ki bi lahko konkurirala na razpisih, da bi °blikovali načelno skupno strategijo. ___ Branka Dernovšek | I Izjavi športnikov in 58 podpisnik0'1 gornjega pisma hranimo v uredništvl)' Voda kroji usodo cest na Bizeljskem in v Cerkljah ob Krki Brežice - Še vedno sta dve regionalni cesti v brežiški občini, skozi Cerklje ob Krki in Bizeljsko, odprti gradbišči, roki del pa se podaljšujejo. Na krajših odsekih obeh cest zapletom ni videti konca. Na Bizeljskem država ne da za regulacijo potoka, v Cerkljah ob Krki pa se nekaj prebivalcev noče priključiti na nov vodovodni sistem, s čimer onemogočajo dokončanje del. Na regionalni cesti R2-419 skozi Cerklje ob Krki poteka v okviru pilotnega projekta umirjanja prometa skozi naselje rekonstrukcija ceste z ureditvijo pločnikov, javne razsvetljave, komunalnih vodov ter izvedbo obojestranskega avtobusnega postajališča. Do sedaj so na tem 1500 m dolgem odseku po izjavah Direkcije RS za ceste izvedli oba otoka za umirjanje prometa, zgradili pločnike in rekonstruirali večji del ceste. Izveden je tudi ploščati propust za potok Bamik ter avtobusno postajališče. Trenutno poteka na omenjenem gradbišču asfaltiranje pločnikov in urejanje dovozov k lastnikom hiš oziroma parcel ob cesti. Vsa zemljišča, pri katerih je bilo nekaj težav z odkupi, so pridobljena, pojasnjuje Tina Bučič iz Služba za odnose z javnostmi, z izjemo dveh zemljišč, potrebnih za izvedbo avtobusnih postajališč. Če jih ne bo mogoče pridobiti, se eno avtobusno postajališče ne bo uredilo. Dela na celotnem odseku bodo predvidoma zaključena v mesecu juliju. Ostaja pa problem pred stanovanjskim blokom v Župeči vasi la in nekdanjim zdravstvenim domom, kjer cestno podjetje kot izvajalec del ne more zaključiti izvedbe pločnika. Stari vodovod v upravljanju Krajevne skupnosti (KS) Čerklje ob Krki tam pušča, voda pa konstantno namaka dvorišče in cesto. Predsednik tamkajšnjega sveta KS Karel Kožar je pojasnil, da je bil stari vodovod že zaprt, vendar je na pritiske prebivalcev ponovno v funkciji. Sklep KS je, da ga, kljub puščanju na večih mestih, ne bodo več obnavljali, saj so s pomočjo občine zgradili novega. Kot pravi, se 6 ali 7 hiš ne želi priključiti na novo vodovodno omrežje, ker ne želijo plačati 50.000 SIT, s tem pa zavirajo razvoj krajevne skupnosti. Cestno podjetje Novo mesto kot izvajalec del pa, kot kaže, nekaj metrskega pločnika pred omenjenim stanovanjskim blokom ne bo uredilo, ker je potrebno najprej zaustaviti vodo. Ni tudi odgovora na vprašanje, kdo bo naknadno uredil pločnik, ko bodo julija delavci s stroji odšli, in predvsem kdo bo pokril nastale stroške. Na regionalni cesti R1-219 Brežice - Bizeljsko poteka rekonstrukcija na odsekih od km 5900 do km 6450 in od km 6620 do km 6700. Vmesnega 170 metrov dolgega odseka v tej fazi ne rekonstruirajo, ker ni rešeno financiranje regulacije Bizeljskega potoka. Ta del ceste bo zgrajen po uskladitvi oziroma dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor. Pogodbeni rok za dokončanje del je letošnji september. Odgovora na to vprašanje ne poznajo niti na pristojnem oddelku na Občini Brežice. Vprašanje je tudi, kakšne kakovosti je voda v starem sistemu, ki jo črpajo izpod Izvira pod Gorjanci. Odvzem vzorcev je že naročen; na pristojnih inšpekcijskih službah pa so pojasnili, da obstaja možnost, da inšpekcija za zdravstvo v primeru, da je voda v starem sistemu oporečna, izda nalog za njegovo zaprtje. Suzana Vahtarič Voda preprečuje dokončanje del. Ino Krška vas med najbolj urejenimi Pohitite s prenosom žiro računov na banke Krška vas - Podjetje Ino Krška vas, ki se ukvarja s kmetijsko mehanizacijo, je prejelo poh-valo za skrb in urejenost delovnega okolja. Gospodarska zbornica Slovenije je namreč tudi v minulem letu v okviru projekta Urejeno delovno okolje in vseslovenskega projekta “Moja dežela - lepa in gostoljubna” izvedlo ocenjevanje. Kajlepši v državi med velikimi podjetji sta bili MIP Nova Gorica in Gorenje iz Velenja, v kategoriji manjših in srednjih podjetij pa sta najbolj urejeni AKA-PCB Lesce in PELOZ Kova Gorica. Podelitev je potekala minuli četrtek v nagrajenem podjetju v Novi Gorici, kjer so organizatorji pripravili posvet o okolju kot obvezi in priložnosti za slovensko gospodarstvo, govorili pa so o čistih tehnologijah, odpadni embalaži in novih okoljskih dejavnostih. V odsotnosti direktorja Branka Kosa je Zlatka Vučenič iz Ina Krška vas povedala, da so pohvalo prejeli tako za zunanje okolje kot notranjo urejenost. Nagrajencem priznava izredno urejenost in skrb za okolje, v Krški vasi pa za tem ne zaostajajo, pravi, saj urejajo okolico in prostore za obiskovalce tako zase kot za kraj. Imajo pa tudi srečo, da ne proizvajajo odpadkov, za katere bi potrebovali certifikate kakovosti. S.V. y času podelitve okoličani ravno “blestela”, dva dni kasneje je bila 'e urejena. Tudi letos za lepšo deželo Slovenija - Zakon o plačilnem prometu določa, daje končni rok za prenos računov z Agencije za plačilni promet (APP) v banke 30. junij 2002. Svoje račune mora iz APP v banke prenesti še okoli 17.000 pravnih oseb. Po informacijah iz APP gre za srednja in manjša podjetja. Glede na to, daje v mesecu maju in juniju le še okrog 30 delovnih dni, bi kazalo s prenosom računov pohiteti. Če bodo vse pravne osebe prenos računa iz APP v banke prelagale na zadnje dni meseca junija, bi se lahko zgodilo, da bodo za zaprtje računa pri APP in za odprtje novega transakcijskega računa na banki zaradi gneče porabile precej več časa. Poleg tega je potrebno opozoriti, da bo APP vsem pravnim osebam, ki ne bodo same dale zahtevka za zaprtje računa, s 30.6.2002 zaprla račune po uradni dolžnosti, dobroimetja s teh računov pa bo prenesla na zbirni račun pri Banki Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije zato svetuje, da se podjetja čimprej postavijo v vrsto pri APP za prenos računa v banko. L.K. Slovenija, Posavje - Pri predsedniku R Slovenije Milanu R v J , j r j Ahčanu bo 20. maja sprejem za najboljše iz akcije Moja dežela " Kpa in gostoljubna. Med nagrajenci iz Posavja so se v kate-H°riji kraja in šole lani najbolj izkazale Artiče, Kostanjevica 1)3 Krki pa je bila razglašena za najlepši izletniški kraj. Projekt Moja dežela - 1( 8°stoljubna Turistična zvez venije (TZS) uresničuje kot s 1 del turistične ponudbe *avzema, da postane del I finega programa varovanja a; ga vsebinsko bogati in ; Prispeva k večji kakovosti i °sd okolja, urejenosti okol ovnih in srednjih šol, indus Pjektov, kmetij in gospoc Pjektov, cestninskih posta skih, rečnih in jezerskih obrežij, okolja v večjih mestih, spomenikov in gora. Posebno pozornost namenjajo izvajanju dogovora z občinami. Organizirano bo tekmovanje med obrtnimi delavnicami, bolnicami in zdravstvenimi domovi. Tudi letos nadaljujejo z akcijo in bodo občinske komisije izvedle ocenjevanja v maju in juniju, da ujamejo roke za republiško tekmovanje. Najbolje urejeni kraji v Sloveniji bodo sodelovali v mednarodnih projektih. S.V. GIP-0 Posavje Krško - GIP-0 povezuje v skupino več gradbenih podjetij in predstavlja eno izmed redkih rastočih storitvenih in proizvodnih tovrstnih družb v Posavju. V letu 2001 so beležili preko 4,5 milijarde SIT prihodkov in dosegli skoraj 5-odstotno rast, hkrati pa v istem obdobju povečali tudi število zaposlenih. Trenutno je v družbah in podjetjih, ki sestavljajo skupino GIP-0 Posavje, zaposlenih več kot 450 delavcev, poslovne in marketinške analize pa kažejo, da bo trend razvoja skupine in njenih posameznih segmentov tudi v letu 2002 v občutnem vzponu. Vodstvo skupine namerava v prihodnjem obdobju še dodatno razširiti in uveljaviti svojo blagovno znamko. To jim nenazadnje dobro uspeva tudi v sosednji Hrvaški, kjer so v zadnjih letih zgradili nekaj deset visoko referenčnih poslovno-trgovskih objektov. Znotraj skupine sta med bolj prepoznavnimi družbi Togrel Krško in SGP Posavje Sevnica, GIP-0 Posavje pa je registrirala tudi družbi GIPO gradnja Zagreb in BSR GIPO Sarajevo ter tako zaokrožila svojo ponudbo proizvodnje gradbenih elementov in ostalih storitev, kar jim omogoča, da se skupaj s preverjenimi in uveljavljenimi gradbenimi strokovnjaki uspešno kosajo z največjimi gradbenimi izzivi sedanjosti. AF Remont v nuklearki Krško - V maju nuklearka zaključuje svoj 18. gorilni ciklus, ll.maja pa so jo znova odklopili iz omrežja zaradi rednega letnega remonta, v katerem sodeluje 400 zunanjih izvajalcev. Značilnost 18.obratovalnega ciklusa je izjemna stabilnost v obratovanju, saj se je zgodila samo ena nenačrtovana zaustavitev, štirikrat pa so morali znižati moč obratovanja zaradi zmanjšanega pretoka Save. Proizvedli so preko 5 milijard kWh električne energije, je povedal direktor Stane Rožman in dodal, da se bo v naslednjih letih proizvodnja gibala med 5 milijard 100 do 5 milijard 300 kWh letno. Direktor NEK Stane Rožman s predstavnico za stike z javnostjo Ido Novak Letošnji remont bo kratek, predvidevajo le 26 dni zaustavitve, in 6. junija bo elektrarna spet v omrežju. Poleg menjave goriva, ki so ga brez zapletov aprila pripeljali v elektrarno, bodo izvedli okoli 20 modifikacij (novitet), ki se nanašajo na izboljšavo opreme oziroma vnašajo pridobitve iz svetovne prakse ali lastnih zahtev po zvišanju ravni jedrske varnosti, zanesljivosti obratovanja in lažjega upravljanja z opremo. Poleg rutinskih servisov bo letos nuklearka na primarnem delu prvič izvedla inšpekcijo obodnega vodila, kamor je vložena jedrska sredica in inšpekcijo na reaktorski glavi. Na sekundarnem delu pa bo večji poseg na električnem generatorju, kjer bodo ponovili vse lanske meritve in po potrebi utrdili elemente izolacije. Že nekaj let nuklearka letno vlaga v obnovo opreme 10 milijonov dolarjev in poleg remontov nenehno tečejo določeni projekti. Tako v letu 2002 zaključujejo kompletno posodobitev fizično tehničnega varovanja objekta in adaptacijo skladiščnih zmogljivosti za izrabljeno gorivo. Zaradi obsežne modernizacije elektrarne v letu 2000 in večjega lanskega remonta nuklearka prehaja v obdobje stabilnega obratovanja, ko se ne bodo pojavljali fenomeni, ki za odpravo terjajo daljši čas. Podane so vse osnove, da elektrarna v letu 2004/2005 preide iz sedanjega 12-mesečnega na 18-mesečni ciklus obratovanja, kar pomeni, da remonta ne bo več vsako leto. Branka Dernovšek investiranje Borzni slovarček Institucionalni investitorji - veliki investitorji, pri katerih se zbira večja količina kapitala; to so npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, družbe za kapitalske naložbe itd. Investicijska banka - predvsem ameriški izraz za finančno institucijo, ki igra pomembno vlogo na primarnem trgu vrednostnih papiijev kot posred-nikmed izdajateljem vrednostnega papiija in investitoijem. Investicijska banka opravi za izdajatelja pripravljalna dela pred izdajo vrednostnega papiija (npr. raziskava trga podobnih vrednostnih papiijev, izdelava prospekta). Investicijska banka z izdajateljem ponavadi tudi sklene dogovor, da bo sama odkupila del izdaje ali celotno novo izdajo z namenom nadaljnje prodaje širši javnosti. Po slovenski zakonodaji pri nas posle investicijskih bank opravljajo banke in borzno posredniške družbe, ki imajo za to dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papiijev. Investicijska družba - delniška družba, ki se ustanovi za javno zbiranje denarnih sredstev. Investitor, vlagatelj - oznaka za osebo, ki dolgoročno investira (nalaga) svoje prihranke v vrednostne papirje ali v druge kapitalske naložbe. Izkaz uspeha - računovodski izkaz, ki prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid (dobiček ali izgubo) podjetja v določenem časovnem obdobju. Izvenborzno trgovanje (tudi sivi trg) - del trga vrednostnih papirjev, ki nima tako strogih pravil trgovanja kot borza in običajno ni organiziran na določenem osrednjem mestu. Jamstvo pri obveznicah - obveza tretjega, da v primem, če izdajatelj ni sposoben izplačati obresti in glavnice, to izplačilo prevzame porok (garant). Javna ponudba - ponudba primarne izdaje vrednostnih papirjev, namenjena investitoijem, posredovana v obliki javno objavljenega oglasa. Za javno ponudbo vrednostnih papiijev je potrebna pridobitev dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papiijev. Kapitalski dobiček - dobiček, ki se realizira ob prodaji določenega vrednostnega papirja, če je bil vrednostni papir prodan po višjem tečaju, kot je bil kupljen. Je razlika med prodajno in nakupno ceno vrednostnega papirja. Kapitalska izguba je nasprotje kapitalskega dobička in se realizira, če je prodajni tečaj nižji od tečaja nakupa. Kapitalski dobiček je ponavadi obdavčen. Klirinška družba - ustanova, preko katere poteka denarna poravnava poslov, sklenjenih na borzi. V Sloveniji to delo opravlja KDD - Klirinško depotna družba. Knjiga naročil - knjiga, v kateri borzni posredniki po časovnem zaporedju glede na sprejem naročila vodijo vsa naročila strank. Če je v knjigi naročil več vpisov pri določeni ceni, se naročila izpolnijo po vrstnem redu, po katerem so vpisana v knjigo naročil. Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78 http://www.web-klik.com, mojca.spiler@ web-klik.com Pogodbena enota GBD d. d. SOLSTVO, ZDRAVSTVO Spremljajo nas skozi življenje Sevnica - Medicinska sestra je s samostojnim izvajanjem zdravstvene nege v družini prisotna od rojstev do smrti. Profesija, ki se je v izobraževanju razvila do univerzitetne stopnje, prevzema vse več nalog in odgovornosti. Letošnje geslo ob Dnevu medicinskih sester je skrb za družino. Zdravstvo tretjega tisočletja mnogo bolj kot doslej poudarja preventivo, kjer so v veliki meri izvajalke programov medicinske sestre. O poklicu in poslanstvu, ki ga znajo ceniti samo bolni, tisti, ki odločajo o plačah zaposlenih v zdravtveni negi, pa ne, je diplomirana medicinska sestra Vladka Tomšič, glavna sestra v Zdravstvenem domu Sevnica, povedala: “V primarnem zdravstvu se zdravstvena nega izvaja na domu preko patronažne službe, ki statusno dobiva čedalje večji pomen in se deli na nego bolnika ob sodelovanju izbranega zdravnika ter na samostojno patronažno skrb za družino od spremljanja novorojenčkov do starostnikov. Ta oblika zdravstvenega varstva se bo nadgrajevala, saj seje v najrazvitejših deželah Evrope izkazala za zelo učinkovito. Patronažna služba za starostnike je še posebej dobrodošla oblika zdravstvenega varstva, saj jim omogoča čim dlje ostati v domačem okolju, kar je tudi nacionalni socialni načrt. Po teh smernicah naj bi bilo le 5 odstotkov starostnikov deležnih institucionalnega varstva.” Skrb za ostarele je poleg red- nih nalog v službi in preventivnega dela (trenutno vodi delavnico za prenehanje kajenja) pomembna naloga, ki si jo je zadala Vladka Tomšič. Izsledki lastne diplomske naloge, v kateri je ugotovila potrebe te dokaj številne populacije, jo ženejo k naslednjim ciljem: doseči organizirano dnevno varstvo, cenejšo in številčnejšo laično gospodinjsko pomoč na domu in več skupin za samopomoč. Prepričana je, da sta preventiva z razvejano nego na domu področji dela, ki se dopolnjujeta. Ljudje, ki bodo že v mladosti usmerjeni k varovanju lastnega zdravja, bodo za tak način življenja veliko bolj motivirani ob spoznanju, da jim je strokovna nega na domu zagotovljena tako-rekoč cel življenjski krog. Poklic medicinske sestre je psihično in fizično naporen, ob tem je obvezno nenehno izobraževanje. Ne le bolnišnice, tudi zdravstveni domovi dobivajo sodobne medicinske aparature, s katerimi je treba znati rokovati. Glavna sestra mora skrbeti za čim višjo strokovno raven zaposlenih v negi, je povedala Tomšičeva in dodala, da se morajo sestre s srednjo šolo udeležiti najmanj dveh strokovnih izobraževanj letno, tiste z višjo izobrazbo pa treh. V nekaterih vejah medicine je razvoj znanja tako ekspanziven, da se morajo formirati specialne sestrske sekcije. In še Dnevu medicinskih sester ob rob: zaradi nizkih osnovnih plač njihove borne pokojnine ne dosegajo stroškov domskega varstva za nepokretne! Branka Dernovšek Vladka Tomšič ozara V Društvo Ozara, pisarno za informiranje in svetovanje, se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo vsi tisti, ki se znajdejo v stiski. Pri delu nam in našim uporabnikom pomagajo tudi prostovoljci in v tokratni številki vam predstavljamo prispevek prostovoljke Nade. Sivi zidovi trpijo in molčijo. Ostri drobci grizejo prazne stene v sobah brez preprog. Koraki stopajo po razklanih deskah. Počasi se utrudijo in obstanejo na stopnišču. Sivi zidovi trpijo in molčijo. Razpeti med mogočnimi kostanji odnašajo še zadnje liste. Turobno jutro zapre svoja vrata. In zadnja ptica poleti iz gnezda. Misel mi odtava v spomine in zazdi se mi, da vse, kar je bilo, znova diha, zaživi. Sive stene, meni dobro znane stavbe onkološkega inštituta, razpete med mogočnimi kostanji pa trpijo in molčijo. Opazujem ljudi, ki prihajajo. Sključeni od bolečin in zaskrbljenih obrazov počasi stopajo proti svojim ordinacijam in pričakujejo odgovor na vprašanje: “Koliko časa še?” Visoka strokovnost in pripravljenost medicinskega osebja pa jim vlivata še zadnji kanček upanja. Tudi sama se spopadam v mislih z odločitvijo moje zdravnice. V meni se je zbral strah. Čutila in slišala sem močnejši utrip srca. Zadela meje neka čudna vročica in napetost. Korak v ordinacijo je bil počasen in negotov. Čakam. “Potreben bo ponovni poseg.” Ostra bolečina mi je zarezala v srce in čutila sem solze, ki so polzele. “Zakaj spet nov začetek?” Trenutek razmišljanja. Zazrla sem se v belino stropa in sprejela izziv. Borila se bom. Uredila sem formalnosti glede sprejema, opravila še nekaj preiskav in moj novi dom meje sprejel. V tem trenutku nisem nič več razmišljala o bolezni. Sprejela sem jo kot sopotnico. Ko sem opazovala drage bolnice okoli sebe, sem dobila neveijetno moč. Večina njih je že bila operiranih in obdajal jih je občutek zmage. Tudi sama sem se čutila tako močno, da se tujcu uprem in mu ne dovolim, da se ostudno plazi po meni. Toda zvečer, ko je tišina pretopila v mrak, se je v moje misli vrnilo vprašanje: “Zakaj?” Počutila sem se kot suha veja, ki se bo vsak čas odkrhnila od debla. Komu je mar zame ? Za ves svet zunaj sem bila kot mrlič, ki leži na beli rjuhi, zatlačeni pod štirimi vogali žimnice. Iz negativnega razmišljanja me je prebudil sprejem bolnice, zdravnice pediatrinje iz Sarajeva, ki je prišla na kemoterapijo. Posteljo so ji dodelili poleg moje. Tako tiho, nevsiljivo in nepričakovano je vstopila v moje življenje. Ne vem, kaj jo je pripeljalo do te odločitve. Beseda je dala besedo in že sta se najini roki združili. V njenih očeh sem zagledala solze in proseč pogled. Nisem imela časa za premislek. Vzela sem robec, ji slano tekočino obrisala in ji dala vedeti, da bom z njo, vse dokler bova skupaj. Strokovne pomoči ji nisem mogla ponuditi, saj nisem usposobljena za to. Vedela pa sem, da človeku v težki preizkušnji veliko več pomeni stisk roke, spodbudna beseda in občutek zaželenosti. Razumeti z dušo, to je dar. Dati človeku tisto, kar je v nas samih, ne okoli nas. Čeprav sem komaj prišla z intenzivnega oddelka, pa sem globoko v sebi začutila, da nekdo še bolj potrebuje pomoč. Svoje bolečine sem pozabila in jih zavila v molk. Vsak trenutek sem bila pripravljena deliti s človekom, ki ga nisem še nikoli prej videla, ki ni bil naše narodnosti in ki ga verjetno ne bom nikoli več videla. Njeno zdravstveno stanje se je iz dneva v dan slabšalo, vendar nisem izgubila poguma. Bili sva še skupaj. Svoji bolezni lahko rečem le hvala. Hvala za težke trenutke, ki sem jih prehodila in spoznala, daje življenje vrednota, da včasih traja dolgo, včasih pa zadostuje le trenutek in spregledaš. In kako malo je potrebno, da nekomu polepšaš dan in spremeniš življenje. Stečaje pač sestavljena iz malih koščkov radosti in že en sam sončni žarek zadostuje, da razveseli sobo. In samo eno vodilo nekaj pomeni: “Človek naj bo človeku človek!” prostovoljka Nada Vabimo vsakogar, ki seje znašel v stiski, doživlja izkušnjo duševne bolezni ali psihiatričnega zdravljenja, da se pridruži Društvu Ozara. Oglasite se lahko v prostorih društva na Gubčevi lOa v Brežicah, ali pa nas pokličete na telefonsko številko 07/49-63-590 vsak delavnik od 9. do 15. ure. Lahko nas obiščete tudi na internet naslovu www.ozara.org ali pa nam pišete na naš e-mail: br@ozara.org. Ob Tednu RK Slovenija, Posavje - S.maja smo obeležili Svetovni dan mednarodnega gibanja Rdeči križ (RK), ki je tega dne obeležilo obletnico rojstva svojega ustanovitelja Henryja Dunanta. V svetovno gibanje RK je vključen tudi RK Slovenije, ki je organiziran kot enotno društvo, deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 1200 krajevnih organizacijah po Sloveniji. Med njimi so tudi posavske. V sklopu Svetovnega dne RK je potekal tudi Teden RK, ki so ga območna združenja po vsej Sloveniji obeležila s številnimi akcijami in prireditvami. Tako je v Sevnici in Brežicah že bila krvodajalska akcija, v Krškem pa bo potekala v času od 28. do 31. maja. veselili obiska in prvega darovanja krvi 31 mladih darovalcev, ki so v pretežni meri dijaki Ekonomske in trgovske šole iz Brežic. Kot je ob tem povedala sekretarka Območnega združenja RK Brežice Mira Davidovič, so z rezultati akcije zadovoljni, spet pa se je pokazala velika humanost tudi Vsakoletni darovalec je tudi Želimir Cesarec, dr. med. Dvodnevne krvodajalske akcije, ki jo je pod okriljem Zavoda za transfuzijo krvi organiziral območni odbor RK Sevnica, seje udeležilo 359 krvodajalcev. Prvi dan je kri darovalo 180 prostovoljcev, naslednji dan pa 179. Tudi v Brežicah so bili z rezultati zadovoljni, saj se je prvi dan odzvalo 168 krvodajalcev, drugi dan pa jih je prišlo še 120, tako da je skupno število vseh darovalcev 288, kar je nekaj manj kot 30 odstotkov vseh vabljenih darovalcev. Še posebno so se letos brezposelnih, kar dokazuje, da gre dejansko za odraz želje po humanitarni potezi in ne le koristoljubju. V Tednu RK in ob Dnevu medicinskih sester pa sta v Sevnici potekali še dve akciji: “Varna, zdrava prehrana” ter “Gibanje za zdravje", ki sta ju organizirala RK in Zdravstveni dom Sevnica. Brežiški RK pa v teh dneh pripravlja še srečanja s starostniki in razdelitev paketov s prehrano finančno šibkejšim prebivalcem. K.M./N.Č.C. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica V devetletko še štiri posavske OŠ Slovenija, Posavje - Ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok je 97 osnovnim šolam (OS) izdala dovoljenje, da 1. septembra letos pričnejo s postopnim uvajanjem programa devetletke. V šolskem letu 2002/03 bo tako v uvajanje devetletke vključenih 252 od skupno 448 OS iz vse Slovenije. Pri odločitvi ministrice so bila odločilna predvsem pridobljena soglasja staršev in njihova podpora uvedbi programa devetletke, posebej pa je bilo upoštevano število tistih učencev, ki bi zaradi želje po nadaljevanju šolanja v programu osemletne OS morali zamenjati šolo. Na javni razpis za vključitev OŠ v postopno uvajanje programa devetletke so se za šolsko leto 2002/2003 prijavile 103 šole in sicer 80 OS s programom 1. razreda, 13 OŠ s programom L in 7. razreda in 10 OŠ s programom 7. razreda. V nadaljevanju postopka je do konca marca vlogo na Ministrstvo za šolstvo poslalo 98 šol. Ena šola dovoljenja ni dobila, ker je vlogo poslala kljub temu, da do začetka novega šolskega leta ne bo uresničila investicije, ki naj bi omogočila popolnitev prostorskih pogojev. Pri odločitvi o izdaji dovoljenj se je ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok posvetovala s predstojniki območnih enot Zavoda RS za šolstvo, ki so v času, preden so šole poslale vloge na ministrstvo, s šolami intenzivno sodelovali, pa tudi s svetovalci v Sektorju za osnovno šolstvo na ministrstvu, ki so pregledali vso razpisno dokumentacijo. Pri njeni odločitvi so bila odločilna predvsem pridobljena soglasja staršev in njihova podpora uvedbi programa devetletne osnovne šole, ki so ga šole pridobile v zelo visokem odstotku, kar sočasno odseva kakovostno delo šole pri pripravi staršev. Posebej pa je bilo upoštevano število tis- tih učencev, ki bi zaradi želje po nadaljevanju šolanja v programu osemletne osnovne šole morali zamenjati šolo. Na osnovi podatkov iz vlog, predpisanih prilog in pridobljenih mnenj je bil izdan sklep o vključitvi osnovnih šol v postopno uvajanje programa devetletne osnovne šole v šolskem letu 2002/ 2003 za 97 osnovnih šol. Na osnovi tega sklepa pa je ministrica že izdala tudi dovoljenja osnovnim šolam, ki bodo L septembra 2002 začele s postopnim uvajanjem programa devetletne osnovne šole. Med njimi so tudi štiri OŠ iz Posavja; dve iz sevniške občine - OŠ Šentjanž in Tržišče, iz krške občine OS Jurij Dalmatin Krško in OŠ Dobova iz brežiške občine. OŠ Savo Kladnik Sevnica, ki se je tudi prijavila, ni pa uspela za soglasje prepričati staršev, je od vloge predčasno odstopila. Zunaj programa devetletke ta-ko s prihodnjim šolskim letom ostajajo še omenjena šola iz sevniške občine, OŠ Senovo, Koprivnica, Podbočje, Raka in Kostanjevica na Krki iz krške občine j ter OŠ Brežice, Cerklje ob Krki, ( Pišece in Bizeljsko iz brežiške občine. Jelica Koršič I Z gibanjem in zdravo prehrano do zdravja Sevnica -V okviru Tedna Rdečega križa (RK) in Dneva medicinskih sester sta v Sevnici potekali dve akciji: “Vama, zdrava prehrana” in “Gibanje za zdravje”. Organizirali so ju j Zdravstveni dom Sevnica, območna organizacija RK in športno društvo Partizan Sevnica. Že v lanskem letu sta RK in Zdravstveni dom v Sevnici pripravila podobno prireditev, katere namen je ozaveščanje in izobraževanje občanov, I Tako je bilo tudi letos, ko so na razširjenem pločniku sredi mesta postavile stojnice najrazličnejše organizacije in društva - Diabetološko društvo Posavje, Klub zdravljenih alkoholikov Sevnica, Koronami klub, Društvo za zdravje srca in ožilja, Društvo za boj proti raku. Društvo nekadilcev Sevnica, Zdravstveno-vzgojni center Sevnica, Združenje za ekološko pridelavo Do; lenjske, Posavja in Bele Krajine, Društvo kmetic Sevnica, Varstveno-delovni center, Sanolabor, Lekarna pod sv. Rokom, Kopitarna in Evergreen. RK je predstavil svojo poglavitno dejavnost - krvodajalske akcije, zdravstveno-vzgojni center pa prikaz oživljanja, medicinske sestre s° določale indeks telesne mase in svetovale, merile krvni sladkor ter krvni tlak, med dragim pa govorile o prehranjevalni piramidi, o načinu zdravega prehranjevanja ter o preprečevanju pojava rakastih obolenj. Športno društvo Partizan Sevnica pa je v sodelovanju z Zdravstvenih1 domom Sevnica izpeljalo akcijo “Slovenija v gibanju - z gibanjem do zdravja”. V drevoredu pri Srednji šoli Sevnica je potekal preizkus hoje na dva kilometra, s katerim so ocenili telesno zmogljivost odraslih med 20. in 65-letom starosti. Test je primeren predvsem za nedejavne in zmerno dejavrtf posameznike.Telesno zmogljivost določajo na osnovi hitre hoje na 2 krh: izmerijo čas hoje in pulz ob koncu hoje. Upoštevajo starost, spol, telesu0 težo in višino. Po končanem testu je vsak posameznik dobil majico td pisni rezultat s priporočilom, kako ohraniti oziroma povečati telesno zmogljivost. N.Č.C. rojstva v porodnišnici brežice Od 26.4. do 13.5.2002 Dečke so rodile: Ingrid Molan iz Artič, Urška Kostevc iz Brežine, Suzana Juršinič z Dunaja, Irena Denžič iz Podgoija, Lilijana Likeb z ZeČ pri Bučah, Valerija Trstenjak iz Globokega, Andrejka Ribič iz Brežic, Mojca Cizel iz Orešja na Bizeljskem in Nataša Bogovič iz Krškega. • Deklice so rodile: Brigita Bučar iz Artič, Klara Škoberne iz Oplotnice, Bojana Kolar s Čerine, Vera Gole iz Sevnice, Jožica Stergar iz Spodnjega Starega Grada in Natalija Marinkovič iz Brežic. 32 stran 7 Državna pomoč za lanske ujme v Brežice in Sevnico z zamudo 1 Slovenija, Posavje - Vlada je zadnjega aprila na dopisni seji na podlagi zakona o državni pomoči za odpravo posledic lanskih naravnih ujm 15.781 nosilcem kmetijskega gospodarstva dodelila sredstva proračunske rezerve za odpravo posledic naravnih nesreč v višini skoraj 1,9 milijarde SIT. Od tega je za odpravo posledic suše namenjenih 1,5 milijarde SIT, za odpravo posledic pozebe 254 milijonov SIT, za odpravo posledic neurij s točo pa skoraj 84 milijonov SIT. Vlada je sprejela tudi osnutek odločb za dodelitev sredstev državne pomoči, ki jih bo izdala upravičencem, žal bo pomoč upravičencem iz brežiške •n sevniške občine malo zamujala. 3 11 i h o !/ a r- a i- e s e .e o ;e a d i- z >- J' ie '■ & ic i- j- u t- y v. le je, 'f a. D' ni e, >o ni f n’ v- /3 5. ie n; 10 6 g- ) Državna komisija za sanacije, lo zakonsko določenih pogojev za ki dela v okviru Ministrstva za dodelitev sredstev državne pomo-°kolje in prostorje zaključila pre- či (višina škode 30 odstotkov poš-gled vseh prejetih vlog; te je pred- kodovanosti kulture, en hektar ložilo 45.375 vlagateljev iz 178 primerljive površine, izračun °bčin. Hkrati je ugotovila, da državne pomoči nad 30 tisoč to-13.320 vlagateljev ni izpolnjeva- larjev). Interventni zakon za odpravo posledic lanskih ujm je bil sprejet oktobra lani in je za nadomestila za škodo po ujmah predvidel 5,5 milijarde SIT. Zakon je predvidel izplačila akontacije za najbolj prizadete kmete do konca lanskega leta, preostanek pa do konca letošnjega aprila. Na dopisni seji zadnji dan lanskega leta je vlada iz sredstev lanske proračunske rezerve namenila 542 milijonov SIT za 20.660 oškodovancev po suši, takrat so izpadli oškodovanci iz brežiške in krške občine, ker občini menda nista pravočasno posredovali podatkov. Te akontacije je finančno ministrstvo začelo nakazovati šele sredi letošnjega aprila. Dejansko pa je bilo po besedah predsednice državne komisije za sanacije Sonje Beseničar izplačanih 360 milijonov SIT, saj je bila v postopku verifikacije ugotovljena manjša škoda Program razdelitve sredstev v višini nekaj manj kot 5 milijard SIT za odpravo posledic lanskih ujm v kmetijstvu je vlada sprejela 28. marca. Takrat je predvidela, da bo na podlagi verificirane škode končno izplačilo skupaj z akontacijo znašalo 4 milijarde SIT za sušo, za pozebo 600 milijonov SIT in za točo 300 milijonov SIT. Pri 16.274 vlagateljih ni bilo mogoče ugotoviti vseh dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi sredstev (predvsem naslov, podpis in davčna številka nosilca kmetijskega gospodarstva, manjkala so dokazila, da kmetijsko gospodarstvo uporablja več kot en hektar kmetijske površine, posestni listi, zakupne pogodbe, podatki o parcelnih številkah, ki sestavljajo posamezno prijavljeno enoto, niso bile navedene enote rabe). Vlada je zato komisijo zadolžila, da naroči občinam, da te vlagatelje pozove k dopolnitvi zahtevkov. Občine Trebnje in Novo mesto ter Brežice in Sevnica po prvi informaciji vlog za odpravo posledic neurij s točo in pozebe niso pripravile v skladu z navodilom, zato izračuni državne pomoči niso bili mogoči. Ta informacija je zelo razburila pristojne v brežiški in sevniški občini, ki zagotavlja- jo, da so vedno delali v skladu z navodili državne komisije. Za omenjeni sklep so izvedeli iz medijev in od Ministrstva za okolje in prostor nemudoma zahtevali dodatna pojasnila. Član državne komisije Ervin Vivoda je direktorju sevniške občinske uprave Zvonetu Košmerlu pojasnil, da bo do zamude pri izplačilu sredstev v omenjenih štirih občinah pravzaprav prišlo zaradi nepričakovanih zapletov pri vnosu podatkov na ministrstvu in torej ne zaradi napak pri delu občinskih komisij. Povedal je še, da so zaposlili 22 študentov, ki naj bi vnos podatkov opravili čimprej, komisija pa naj bi izračune za upravičence iz omenjenih štirih občin pripravila do prihodnje seje vlade, kar pa se očitno ni zgodilo, saj vlada na četrtkovi seji o tem ni rapravljala. Jelica Koršič Vloge za subvencije in obrazce za vodenje količin mleka oddajte čimprej Slovenija, Posavje - 25. aprila je začel teči rok za oddajo vlog za pridobitev sredstev z naslova “subvencije 2002”. Do 8. maja je na Agencijo RS Za kmetijske trge in razvoj Podeželja prispelo približno 7000 vlog. Rok za oddajo vlog Se izteče 24. maja 2002. Agenda vsem, ki nameravajo zaprositi za omenjena sredstva, Svetuje, da pohitijo s pridobivanjem zahtevanih dokazil ter vloge čimprej oddajo. V Preteklem letu so tisti, ki so Prej oddali pravilno izpolnjeno 111 popolno vlogo, tudi prej prejeli denar. . Zelo pomembno je, opozarjajo na agenciji, da upravičenci H°go izpolnijo čitljivo in s tiskanimi črkami. Nečitljivih šte-v>'k ni mogoče vnesti v računalniško bazo podatkov. Pogrni naj bodo na usklajenost Podatkov, s katerimi razpolagajo sami, s podatki v različnih registrih. Preden vlogo pošljejo na agencijo, naj jo v pregled Rročijo kmetijskemu svetovju. Kopijo vloge, vseh dokazil in potrdil naj upravi-Cenci obvezno hranijo še najmanj 4 leta po tistem, ko bodo Prejeli denar. . Hkrati pozivajo, da proizva-Hlci mleka do 31. maja 2002 na agencijo oddajo obrazec za v°denje evidenc količin namolzenega mleka ne glede na °> ali ga oddajo mlekarni, ga Prodajo doma, porabijo za lastil Potrebe ali ga celo pokrmi-J° živini. Zbrani podatki bodo ')snova za dodelitev mlečnih v°t kmetijskim gospodar-?tv°m, ki bodo tako še naprej /Peli možnost prodaje mle-a mlekarnam, pa tudi na °mu. Obrazci so na voljo na Ptetijskih svetovalnih služ-bab- J.K. Kozarce prinesite s seboj! Sevnica, Boštanj - Vinogradniki v tem času opravljajo redna spomladanska dela v vinogradih. Člani društva vinogradnikov Sevnica- Boštanj pa najdejo čas še za druženja in strokovna predavanja. Več kot 80 pohodnikov se je pod taktirko vinogradniškega društva podalo na tradicionalni pohod po vinogradniških goricah. Pot jih je vodila preko Raven, Topolovca, Dobja in Reviš pa do Okiča. Pregnali so dež, se poveselili in z domačini, ki sojih lepo sprejeli, poklepetali o tem in onem. V zidanicah, ki so jih obiskali, so seveda okušali vinsko kapljico, zaradi lažje organizacije in izvedbe - zlasti ob sodih - pa so morali vinogradniki kozarce prinesti s seboj. Pomenek in “na zdravje” v Dobju Po tednu dni so se vinogradniki ponovno zbrali, tokrat na strokovnem predavanju. O novostih v razvoju in zatiranju bolezni vinske trte, prehrani in ostalih, za ta čas aktualnih zadevah, sta predavala univ.dipl.inž. Gordana Veber in Andrej Kos. Sevniški vinogradniki bodo ob koncu meseca sodelovali na 30. tednu cvička v Kostanjevici na Krki. Na okrogli mizi, kjer bo 24. maja tekla beseda o obnovi vinogradov, bodo v povorki sodelovali tudi člani društva vinogradnikov Sevnica-Boštanj ter godbeniki z Blance. Sodelovali bodo tudi pri kronanju cvičkovega kralja in izboru cvičkove princese 25. maja, še posebej pa vabijo na skupščino Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, katere člani so. Ta bo 26. maja v Kostanjevici, kjer bodo po skupščini zasadili potomko 400-letne žametne črnine z mariborskega Lenta. Sicer pa vinogradniki opozarjajo, da se v mesecih, ki so pred nami, temperature v kleteh nevarno dvigajo, zato je potrebno redno preverjati posode in vsebnost žvepla. Božo Račič-Kume, prijatelj Boštanja, je nekoč dejal, daje vinograd Dolenjcu vse, pa naj zraste v njem še taka kislica.V društvu vinogradnikov Sevnica-Boštanj skrbijo za to, da v kleteh ne bi imeli kislice. V tem duhu obveščajo vinogradnike, da v Novem mestu - na Kmetijsko gozdarskem zavodu - deluje eno-loški laboratorij, ki je sl. marcem letos pooblaščen tudi za izdajo uradnih analiz in dovoljenj za prodajo in stekleničenje vin. Nada Černič Cvetanovski Sprostitev trgovine s kmetijskimi izdelki Slovenija - Pred dnevi sta Slovenija in Hrvaška podpisali dodatni protokol k sporazumu o prosti trgovini. S 1. julijem se bo tako dodatno liberalizirala tigovina s kmetijsko-živil-skimi izdelki med državama, kar bo po prepričanju slovenskega gospodarskega ministrstva, pa tudi gospodarske zbornice okrepilo slovenski izvoz na hrvaški trg, ki je za slovenske izvoznike živilskih izdelkov zelo pomemben. Ob tem se pojavljajo ugibanja, da bi se lahko slovenska hrana na Hrvaškem po 1. juliju pocenila tudi za 30 odstotkov. Po ocenah zborničnega Združenja prehrambene industrije pa bi bi se lahko določeni izdelki pocenili tudi v Sloveniji. STA Za poljedelce > Varstvo žit pred boleznimi Pridelovalcem žit strokovne službe priporočajo, da pregledajo svoje posevke žit. Na posameznih posevkih so namreč zasledili večje pojave rje in pepelaste plesni. Če so posevki napadeni, priporočajo uporabiti pripravke Artea 330EČ ali Opus team ali Eminent ali Hit CB. Zatiranje plevela v krompirju 1 .Pred vznikom krompitja lahko plevele zatirate z naslednjimi pripravki: Stomp ali Senkor ali Promepin ali Plateen (ta je pri obilnih padavinah lahko škodljiv) ali Frontier proti širokolistnim in ozkolistnim plevelom. Po vzniku krompirja in plevelov uporabite pripravke: I. proti širokolistnim plevelom Basagran 600 (najkasneje do višine krompiija 15 cm) ali Tarot 25 DF, ki zatira eno in večletne ozko-listne plevele ter nekatere široko-listne plevele; H. proti ozkolistnim plevelom AgO ali Focus ultra ali Grasidim ali Targa super. Zatiranje plevela v koruzi Pred vznikom koruze in plevela uporabite pripravke Frontier ali Al- mKh ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Območna enota Brežice Nega mladega gozda (obžetev, nega mladja, nega gošče) Vsako bitje je v mladosti zelo občutljivo na zunanje vplive. Prav tako je z gozdom, ki je živa združba, in moteči zunanji dejavniki lahko v mladosti na njem pustijo nepopravljivo škodo. Hkrati pa je mlad gozd poln rastne energije, sposobnosti prilagajanja in reagiranja na vsakovrstne ukrepe. V mladostnem obdobju gozda so ti ukrepi v sklopu različnih vrst dela znotraj celovite nege gozda, ki zajema vsa življenjska obdobja. Pomembno je, da pri vseh ukrepih čimbolj uporabljamo naravne mehanizme, naravi le pomagamo in s čim manjšo porabo energije naredimo čimveč. Pred izvedbo ukrepov moramo imeti zastavljene jasne cilje. Obžetev izvajamo, kadar smo gozd obnovili s sadnjo. Sadike obžanjemo v obliki lijaka. Žetev cele površine je nepotrebna izguba časa. Trave ne odrežemo čisto pri tleh, ker bo tako prirezana najbolje odgnala. Požeta zelišča puščamo ob sadikah, saj bodo zadrževala talno vlago in omejevala rast novim. Obžanjemo tudi vse naravno vrasle mladice zaželenih drevesnih vrst. Posebno so zaželjeni listavci v skupinah, kjer smo posadili samo smreko. Z obžetvijo povečamo dotok svetlobe in preprečimo poleganje mladih drevesc pod snegom. Nego mladja pri pravilno izvedeni naravni obnovi opravlja posredno že star sestoj, ki ustvarja primemo klimo in svetlobne razmere. Na ta način si lahko prihranimo veliko časa in energije. Razvojno fazo “mladje” imenujemo obdobje, ko so mlada drevesca v zeliščnem in grmovnem sloju in njihove krošnje še niso povsem sklenjene. V tem času z rahljanjem v zelo gostih skupinah mladja ustvarjamo več rastnega prostora. S čiščenjem odstranjujemo drevesca, ki so zelo razvejana ali slabo razvita, grmovnice in ovijalke. Lahko pa tudi zelo uspešno uravnavamo zmes drevesnih vrst, ki jih želimo imeti v bodočem sestoju. To pomeni, da odstranimo tiste drevesne vrste, ki jih je preveč in dajemo možnost tistim, ki jih želimo pospeševati. Vse ukrepe kombiniramo in običajno jih izvajamo dva do trikrat v desetletju. Nega gošče je naslednja vrsta dela, kjer še vedno kombiniramo rahljanje, čiščenje in uravnavanje zmesi. Odstranimo poškodovana in polomljena drevesca, kriva in poševno rastoča, večvrhata in premočno razrasle predrastke. V gošči so drevesca že bolj sklenjena, konkurenca je večja, vidno je razslojevanje in hitra rast v višino. Če smo delo že v mladju dosledno opravili, potem nam nega gošče ne bo povzročala preveč težav. Delo v zanemarjenih in zapuščenih goščah pa je lahko med najtežjimi gozdarskimi opravili. Preglednost in prehodnost sta slabi, telesni napor pa večji. V mladju in gošči z navedenimi ukrepi opravljamo negativno izbiro - to pomeni, da odstranjujemo drevesca z nezaželjenimi lastnostmi. V naslednjih razvojnih fazah (letvenjak in drogovnjak) se posvečamo le izbranim osebkom - to je pozitivna izbira. O tem bomo pisali v enem prihodnjih prispevkov. Obžetev, nego mladja in gošče opravljamo s srpom, vejniki, škarjami in lažjo motorno žago. Pred pričetkom del naj se lastnik posvetuje s svojim revirnim gozdarjem, ki mu bo dal podrobne strokovne napotke za uspešno delo. Izdal mu bo tudi odločbo, na osnovi katere je lastnik za uspešno opravljeno delo upravičen do subvencije. Mojca Bogovič, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov kmetijski nasveti apin ali Stomp ali Ajdom ali Primextra, slednji je prepovedan na vodovarstvenem območju. Po vzniku posevka in plevelov uporabite Cambio ali Banvel 250 ali Bromotril ali Motivell ali Tarot 25 WG ali Tomigan 250 ali Terano ali Tell 75 WG. Za vinogradnike Preglejte vinograde na pojav rdeče sadne pršice in akarinoze. Proti tem škodljivcem uporabite pripravke Ortus ali Demitan, pripravek Thiodan deluje proti akarinozi in erinozi. Za sadjarje Večine sort jabolk so v fenofazi, ki je optimalna za kemično redčenje plodičev z drugo skupino sredstev ’ za kemično redčenje, kamor se uvršča pripravek NOKAD. Optimalna debelina plodičev je med 10 in 12 mm. Kjer je nastala škoda zaradi pozebe v spodnjem delu krošnje, lahko redčite samo zgornji del. Upoštevajte navodila proizvajalca. Če je debelina plodičev večja od priporočene, priporočajo redčenje s pripravkom KARBARIL. V tem primem je za sorte idared, jonagold in breboum priporočen odmerek 50 g Karbarila na hi ob uporabi 100 ml močila. Priporočena debelina plodičev za redčenje je 13 do 15 mm. Pri sortah, ki se težje redčijo, kot so Zlati delišes, Elstar in Gala, je odmerek karbarila za polovico večji (do 80g/hl) pri debelini plodičev 10 do 12 mm. Varstvo jablan Sadjarje strokovne službe obveščajo, daje glede na temperaturne razmere in zgoden pojav metuljčkov jabolčnega zavijača sedaj primeren čas za uporabo pripravkov, kot so Match ali Mimic ali Sonet. Sadjatje tudi opozatjajo, da je še vedno velika nevarnost primarnih okužb z jablanovim škrlupom in jablanove pepelovke. Priporočajo uporabo sistemič-nih in strobilurinskih pripravkov, kot so Rubigan, Score, Indar, Stroby ali Zato. Omenjenim pripravkom je priporočljivo dodati kontaktne pripravke, kot so Cap-tan ali Merpan 50 WP ali Mer-pan 80 WDG. V nasadih, kjer je poseben problem jablanova plesen, priporočajo mehanično odstranjevanje okuženih poganjkov. V nekaterih nasadih se je razširila krvava uš. Preglejte nasade ter poškropite problematične oz. napadene dele sadovnjaka. Uporabite pripravke Pirimor ali Aztec ali Ba-sudin. Pozorno spremljajte pojav rdeče sadne pršice. Kritično število so 3 do 4 osebki na list. Če je kritično število preseženo, uporabite Ortus ali Demitan. Le korak bliže k ureditvi romskega vprašanja v Gazicah Gazice - Na pobudo Krajevne skupnosti (KS) Cerklje ob Krki in župana občine Brežice Vladislava Deržiča je minuli teden potekal sestanek o reševanju romske problematike v naselju Krušče v Gazicah. Prvi koraki so kljub vroči razpravi med 13 oškodovanci, na čigar zemlji živijo Romi, ter predstavniki županovega urada in dveh udeleženih Romov le doseženi. Delegacija Občine Brežice z županom Vladislavom Derži-čem, vodjo pravne službe Boš-tijanom Podgorškom, vodjo Oddelka za gospodarske javne zadeve in javne službe Bojanom Tičarjem in njegovim namestnikom za področje kmetijstva Romanom Matjašičem ter vodjo Oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj Brankom Blaževi-čem se je udeležila skupnega sestanka s predstavniki KS Cerklje ob Krki oziroma 13 oškodovanimi krajani, na katerih zemlji so se naselili Romi v naselju Krušče pri Gazicah. Čeprav Romi tokrat niso bili povabljeni, sta se sestanka udeležila dva predstavnika, Jože Zevnik in Iztok Brajdič, ter Nenad Veličkovič iz A-helpa, ki se trudi za socializacijo Romov. Župan Deržič je sicer poudaril, da ne ve, kako rešiti nastali problem zaradi poselitve Romov Oškodovani ob srečanju s predstavniki občine so z več posredovanji le korak bliže zadoščenju. v Gazicah, čeprav se je Občina Brežice lotila reševanja po vzoru krške sosede, ki legalizira naselje Kerinov grm. Tako je oškodovancem predlagal, da odprodajo zasedeno zemljo, občina pa bi potem speljala postopek legaliza- Krajanom “gre v nos” tudi to, da imajo Romi v Kruščah uradni naslov Gazice 29, na katerem so prijavljeni. Sprašujejo, kdo jim je dal to možnost, in kar nekaj krepkih očitkov je letelo tudi na vrh Upravne enote Brežice. Na upravni enoti Brežice so nam pojasnili, da je na naslovu Gazice 29 prijavljenih 57 oseb, o narodnostni pripadnosti pa podatkov ne morejo posredovati. cije romskega naselja. Vendar je, preden so se o tem poenotili, bilo izrečenih kar nekaj očitkov, tudi zato, ker je odbor za denacionalizacijo, ki zastopa vseh 13 oškodovancev, aprila lani Od občine zahteval odškodnino. Z obrazložitvijo, da ne morejo do lastnine, torej do zemlje, ki sojo naselili Romi, zemlja pa jim je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku julija leta 2000. In od tistega časa zahtevajo za vsakega oškodovanca po 100.000 SIT mesečne rente do dne, ko bo občina posavski poslanci Ali bo gradnja spodnjesavske verige hidroelektrarn stekla že letos? Konec aprila je bila v državnem zboru (DZ) sprejeta sprememba Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save (zakon), kijo je predlagala vlada. Predstavniki vlade napovedujejo in zagotavljajo, da je sprememba nujna in potrebna, da se lahko dejansko začne z gradnjo naslednje elektrarne v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi, to je HE Boštanj. Ker sem prepričan, da predstavlja izgradnja celotne spodnjesavske verige hidroelektrarn številne razvojne priložnosti za Posavje, sem se zavzel, da je bila sprememba zakona kljub težavam obravnavana in sprejeta že na aprilski seji DZ. Kot vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke (SDS) sem pomagal vladi pri čim prejšnjem sprejetju sprememb zakona in s tem pri začetku gradnje, zato bom toliko bolj razočaran in izigran, če vlada ne bo izpolnila napovedi o začetku gradnje HE Boštanj v letošnji jeseni. Ideja izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi je že zelo stara, vendar nikoli ni prišlo do njene realizacije. V začetku devetdesetih let se je takratna vlada odločila, da preko mednarodnega razpisa poišče koncesionarja za ta projekt. Mednarodni razpis je trajal zelo dolgo in je bil na koncu neuspešno zaključen, ker nobeden od možnih koncesionarjev ni ponujal za Slovenijo sprejemljivih pogojev. Leta 2000 so trije poslanci Anderlič, Avšič in Janc vložili zakon, ki je neposredno podelil koncesijo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save lastniku HE Vrhovo, ki je čelna hidroelektrarna spodnjesavske verige. V času Bajukove vlade je bil zakon sprejet in je bila izdana odločba o podelitvi koncesije Savskim elektrarnam Ljubljana. Takratni gospodarski minister Bajukove vlade dr. Jože Zagožen je za začetek gradnje zagotovil približno 5,8 milijarde tolarjev. Takrat smo bili prepričani, da pričetek gradnje verige ni daleč in da je pred vrati pomemben razvojni impulz za Posavje. Nova Drnovškova vlada je v začetku februarja 2001 ugotovila, da Savske elektrarne niso sposobne izgraditi celotne verige hidroelektrarn na spodnji Savi in da je njihova finančna konstrukcija nerealna. Vlada je takrat pozvala vsa tri hidroenergetska podjetja (Savske elektrarne, Dravske elektrarne in Soške elektrarne), da se povežejo v holding z namenom skupnega nastopa na trgu z električno energijo in z namenom izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Osnovni razlog, zakaj je bilo potrebno spremeniti zakon, je v tem, da je sedaj formalno omogočen prenos koncesije, ki je bila podeljena Savskim elektrarnam Ljubljana na novo ustanovljeni holding. Zal je za te rešitve vlada potrebovala preveč časa (več kot leto dni), kar je onemogočalo optimalno dinamiko priprav na gradnjo verige. Po moji oceni pa sprememba zakona prinaša še eno bistveno določbo, ki so jo ves čas podpirale vse tri posavske občine in sicer, da se za izkoriščanje hidroenergetskega potenciala spodnje Save sklene eno koncesijsko pogodbo za celotno verigo hidroelektrarn. Izgradnja verige hidroelektrarn je potrebna obravnavati celostno predvsem zaradi ekoloških in prostorskih vidikov, zaradi reševanja poplavne problematike, zaradi proizvodnje električne energije iz domačega obnovljivega vira ter zaradi novih zaposlitvenih možnosti Posavcev. Izgradnja celotne verige bi odločilno vplivala na posodobitev cestne in komunalne infrastruk- ture (ceste, mostovi, čistilne naprave, kanalizacije, ...) v vseh treh posavskih občinah in bi morala prinesti delo in zaslužek tudi posavskim podjetjem in obrtnikom. Podpis koncesijske pogodbe za celotno verigo hidroelektrarn je predviden za 14.6.2002; do takrat naj bi bil za HE Boštanj pripravljen in podpisan tudi program, iz katerega bodo razvidni obseg, dinamika in financiranje izgradnje vodne, državne in lokalne infrastrukture, ki mora biti predhodno usklajen z občino Sevnica. Take programe bo potrebno izdelati in uskladiti z lokalno skupnostjo pred začetkom gradnje vsake izmed hidroelektrarn spodnjesavske verige. Pomembna zahteva Posavja, ki jo moramo udejanjiti, je tudi zahteva po ustanovitvi “hčerinskega podjetja za izgradnjo HE na spodnji Savi” v Sevnici. Prepričan sem, da je posavsko gospodarstvo usposobljeno za izvedbo pretežnega dela gradbenih del tako pri izgradnji vodnogospodarskih in drugih infrastrukturnih objektov kot tudi energetskih objektov. Upam, da bodo te priložnosti za Posavje izkoriščene in ne zamujene. mag. Andrej Vizjak, poslanec DZ RS poskrbela za poselitev Romov na legalne lokacije. Iz županovega urada pa še ni odgovora. V odgovoru enemu od oškodovancev so v dopisu, ki gaje podpisal župan, zapisali, da s področja kmetijstva že nekaj let namenjajo sredstva za odškodnino zaradi škode, ki jo delajo Romi na kmetijskih pridelkih in v gozdovih, enako so se lotili področja komunalne opremljenosti. Nakazali so trajno rešitev z odkupom zasedenih zemljišč. Oškodovanci so ogorčeni izražali nezadovoljstvo. Tako je Martin Gramc izpostavil, da od lanskega aprila iz županovega urada ni odgovora in ob tem poudaril, da je odbor za denacionalizacijo v imenu vseh 13 solastnikov opozoril občinski svet, sicer res 3 dni pred sprejemom proračuna, da občina zagotovi potrebna sredstva za ta zemljišča. In kot pravi, je tudi to šlo “gladko mimo”. Tudi svetnik Jernej Zorko, sicer domačin iz Cerkelj, je zatrdil, daje občinski svet že v prejšnjem mandatu sprejel sklep, po katerem se je tudi KS Cerklje ob Krki zagotovila renta oziroma nadomestilo za sobivanje z Romi, pa so ga krajevne skupnosti, ki niso želele sprejeti Romov, plačevale le dve leti. Zorko je še enkrat poudaril: "...Sklenjeno je bilo in sprejeto, še enkrat ponavljam sprejeto, imam dokument, ni bilo še nikoli razveljavljeno, kar sem jaz v občinskem svetu, ampak se sklepa ne spoštuje, in zakaj se ne spoštuje, na to mi ne more odgovoriti niti pravna služba.” Po povzetju razmer in županovega predloga je Bojan Tičar jasno pojasnil 13 oškodovanim, da se bodo dogovorili za odškodnino. Privolili so k odkupu zemljišč, ki jih zasedajo Romi v Gazicah. Te postopke bo vodila in Jernej Zorko zaman opozarja na neizvrševanje občinskega sklepa o nadomestilu krajevni skupnosti. stroške krila občina, najprej pa mora od lastnikov pridobiti pisna soglasja. Nato pa bo omogočena tudi legalizacija za tiste Rome, ki že zdaj živijo v naselju Krušče. A do takrat bo preteklo še nekaj časa. Suzana Vahtarič Nova podoba Kozjanskega parka Posavje, Kozjansko - Kozjanski park, ki je kot spominski park lani proslavil 20. obletnico, je bil razglašen leta 1999. S svojimi mejami pa sega tudi globoko v Posavje. Na mejah nekaj manj kot 20.000 hektaijev velikega parka so postavljene table, ki označujejo področje zaščitenega regijskega parka. Kot je dejal direktor Franci Zidar, so postavili okoli 13 tabel na glavnih vpadnicah v področje, ki formalizirajo mejo parka v okolju. Meja namreč poteka v Posavju, nekako od Bistrice ob Sotli po reki Sotli preko Orešja in Figaijevega mostu v Stari vasi na Bizeljskem preko Vime vasi na Sromlje, po južnem delu v Pohan-co in po dolini Močnika preko Križ na Veliki Kamen in na Bohor, kjer se preko Mrčnega sela prelomi v dolino Bistrice ob Sodi. Sicer se v Kozjanskem parku budijo in upajo, da se bo zaščiteno območje kmalu širilo proti zahodu in zajelo dolino reke Gračnice. Hkrati z označitvijo mejnega področja parka je v sklepni fazi priprava nove celostne podobe zavoda enako pa so, kar je še najbolj zanimivo tudi za prebivalce Posavja uradno registrirali novo blagovno znamko parkovne ponudbe pod imenom Sožitje, ki je namenjena vsem pridelovalcem znotraj Kozjanskega regijskega parka. Njen osnovni cilj je, tako direktor Zidar, nadgraditi, dopolniti in požlahniti proizvode znotraj parka. Oboje, tako novo celostno podobo kot novo blagovno znamko, bodo predstaviti javnosti še v tem mesecu. S.V. Vrtnine, cvetje in jagode vse leto Čatež ob Savi - V okviru nekdanje Agrarie Brežice je pred desetletji posebej zavidljivo po* zornost zbujala proizvodnja rezanega cvetja in lončnic, saj so s pokritimi rastlinjaki obvladovali jugoslovanski trg, pridelava pa sodila med najsodobnejše celo na Balkanu. Ko je z osamosvojitvijo postalo slovenski tržišče premajhno, je firma Agrariacvetje zašla v hude težave Namesto nje je zdaj na Čateškem polju podjetje Cvetje z direktorjem Bogdanom Romihom na čelu, hčerinsko firmo Vrtnarija pa vodi Janko Bostele. Čateške steklenjake sta njuni firmi z okrog sto zaposlenimi zadnje mesece spet vrnili v življenje. Še več, zastavili so proizvodnjo, ki zbuja občudovanje in velika pričakovanja. steklenimi strehami, pri čemer zbuja zanimanje tako imenovana hidroponska proizvodnja. Na Čatežu jo je pravzaprav upeljal že leta 1996 Janko Bostele, ko je vzel v najem enega od objektov. Bogdan Romih in Janko Bostele Kar 70 odstotkov od šest in pol hektarov steklenjakov so namreč povsem posodobili, zamenjali dotrajane betonske elemente, odstranili stotine kubikov zemlje in pričeli s pridelovanjem vrtnin, jagod in cvetja. Bogdan Romih pravi, da bodo v podjetju Vrtnarija letos zabeležili že realizacijo v višini 347 milijonov SIT oziroma skoraj šestkrat več kakor lani. V kratkem bodo dogradili in opremili hladilne zmogljivosti, potrebne za skladiščenje pridelkov, čaka pa jih še posodobitev energetskih naprav, ki za ogrevanje objektov koristijo termalno vodo. Bistvo stvari pa je seveda pod Izkušenj ima zdaj dovolj, tako da vrhunska pridelava zdaj zbuja še posebno pozornost. Iz gojitvenih plošč, ki so pretežno iz kamene volne, ta pa je organske vulkanske sestave, se namreč po oporah navzgor bohotijo stebla kumar in paradižnika, iz “košar” navzdol pa padajo šopi rdečih jagod. In tako vse leto, od januarja do božiča. Za razrast koreninskega sistema oziroma napredovanje rastlin skrbi “ožilje”, po katerem se iz mešalnice pretaka hrana. Vse potrebno uravnavajo natančni računalniki. Njihova skrb je celo zagotavljanje primerne svetlobe. Prav v teh dneh jev steklenjakih rast najbolj bujna in obiranj2 paradižnika, jagod ter bradavičastih in gladkih kumar na vrhuncu. “Zdaj smo že edini, prvi največji pridelovalec paradižnik3 po hidroponski tehnologiji pr’ nas, prav tako jagod, ki nam zorijo trikrat na leto, enako kumar s celoletno proizvodnjo in cveto' gerber. Zdaj se pripravljamo še n3 pridelovanje paprike. Pravzapra' z vrtninami oskrbujemo že D odstotkov slovenskega trga. Gr2 za okolju prijazno pridelavo i3 zagotavljanje rastlini odličnik naravnih pogojev za njihovo rast-Kar zadeva cvetje, pa se bomo v prihodnje v celoti posvetili zgol) gerberam,” pravi Bostele in izraŽ3 pričakovanje, da bo država p°' spešeno poskrbela tudi za zakonodajo. Tudi za uvoz čmrljev, k> jih pri sedanji proizvodnji potrebujejo ža opraševanje rastlin! Trgovci in potrošniki, k1 poznajo kakovost uvoženih vrtnin, se ne morejo načuditfodti2' nim plodovom s Čateškega pol' ja. Doma in na tujem jih zdaj ž2 poznajo pod skupno blagovn0 znamko Zarja. Menda so jutra z zlato zarjo sončnega vzhod3 najlepša prav na tem koncu naš2 dežele. Odličnost in vrhunski proizvodi - to pa je tudi geslo vodstv3 delniške družbe Cvetje in kolek' tiva, ki vse bolj verjame, da s° naj hujše težave mimo in da ji1,1 je poslej zagotovljeno tudi d2' lovno mesto. Vlado PodgorŠ^ j Mamici Gordani sije pet sonc Sapole - 15.maj je proglašen kot Mednarodni dan družine in ob tej priložnosti smo se odpravili v prijetno vasico Šapole, v kateri živi družina Vriskovih. Čeprav vseh članov družine nismo našli doma, smo začutili tisto pravo družinsko vzdušje, ki ga v povprečnih tri ali največ štiričlanskih družinah ni mogoče začutiti. Spoznali smo mamico Gordano in njene tri najmlajše sončke Judito, Martino in Alenko. Deklice so se rodile istega dne - torej so trojčice, rojene 21:okto-bra leta 1991. Naj starejša med njimi je Martina, ki se je rodila ob 8.38 in je tehtala 2710 gramov. Potem sta kar sočasno ugledali luč sveta Alenka in Judita, za sestrico pa sta bili “kasnejši” samo za eno minuto, torej sta se rodili ob 8.39. Alenka je tehtala 2930 gramov, Judita pa 2940. Skratka dekleta so bila krepka. Mamica Gordana je povedala, da so se rodile s carskim rezom in da kljub temu, da so se rodile tri, ob samem porodu pa tudi kasneje ni bilo nobenih težav. Pravzaprav se ji vse skupaj sploh ni zdelo posebno naporno. Prvih šest mesecev sta za svojo družinico, ki se je namesto za enega načrtovanega člana povečala za tri in je bilo pri hiši naenkrat kar pet otrok, skrbela starša sama, potem pa jim je do tretjega leta starosti deklet na pomoč priskočila Olga Petrovič iz Rušnega. To delo je opravljala preko Centra za socialno delo Brežice. Deklice so hitro zrasle in so po vrtcu ter mali šoli začele obiskovati OŠ Artiče. So pridne učenke, ki ob rednem pouku obiskujejo še otroško folkorno skupino pri KUD Oton Župančič Artiče, vodi jih Vesna Bogovič, vse tri so ak- Tri Vriskova sonca prvo leto svojega življenja Takole pa smo jih ujeli ob našem prihodu; prva stoji Judita, ob njej je Martina, mamici Gordani pa v naročju sedi Alenka. tivne tudi v šolski gledališki skupini, ki jo vodi učiteljica Danica Avšič, Alenka in Judita pa trenirata tudi rokomet, medtem ko Martina pravi, da ji šport ne leži preveč. Sestrice so ponosne tudi na svoja dva starejša brata, enako pa sta mladeniča ponosna na svoje sestrice. 17-letni Mladen obiskuje lesno šolo v Sevnici, David, ki bo dopolnil 15 let, pa se bo po končani osnovni šoli učil za slaščičarja v Šentjurju pri Celju. Resje, da tako številni družini, v kateri je zaposlen samo očka Alojz, mamica pač mora skrbeti za družino, ni lahko. A kjer so dobra volja, sreča in ljubezen doma, tam gotovo ni težko. Pri mamici Gordani Vrisk energija, ljubezen in dobra volja človeka kar prevzamejo. In otroci, ki imajo takšno mamico, so lahko nanjo ponosni. To smo ob našem obisku začutili in videli tudi sami. Kajti tri mamine rože so bile ves čas našega obiska v njenem naročju, poljubov in objemov, ki so si jih izmenjale v tem kratkem času, sploh nismo šteli. Karmen Molan V Škratje v Kostanjeviški jami tudi kelnarijo Kostanjevica na Krki - V Galeriji Božidar Jakac sta Klub jamarjev Kostanjevica in Jamarski klub Novo mesto predstavila knjigo Kostanjeviška jama. Pred jamo pa je na novo postavljena informacijska tabla, ki da obiskovalcu glavne Podatke o tem najmogočnejšem dolenjskem jamskem spletu. Kostanjeviška jama je z vhodom dober kilometer oddaljena iz otesta, zaključi pa se v drobovju Gorjancev pred vasjo Osterc. Z njo upravljajo člani Kluba jamarjev Kostanjevica, ki je bil ustanovljen 1969. cijsko tablo povedal predsednik novomeške Območne gospodarske zbornice Janko Goleš, ki je tudi koordinator projekta. Zasnovo zanj je naredil tamkajšnji Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na čelu z Andre- Branislav Čuk in Andrej Božič Do sedaj je bilo raziskanih ^813 m podzemskih rovov, 210 *h starega dela jame pa lahko spoznamo s turističnim ogledom. In nn so škratje v Kapniški dvorani razpoloženi, ponoči nastrežejo nekaj posebne “jamske vodice”, s katero se občasno krepčajo obiskovalci, hudomušno pove predhodnik kostanjeviških jamarjev Branislav Čuk. Škrate bi potrebovali tudi zunaj jame, da bi Pomagali pri vzdrževanju makadamske ceste, ki je na plečih članov kluba. Kostanjeviška jama je 17. l°čka izmed 28 izbranih lokacij v Projektu dvanajstih občin z naslovom Po poteh Dolenjske in Be-e Krajine, je pred novo informa- jem Hudoklinom. Krški podžupan Andrej Božič pa je poudaril, da tudi s to prireditvijo obeležujejo 750-letnico prve omembe mesta Kostanjevica, zato je občina sponzorirala zloženko o jami in informacijsko tablo v prepričanju, da bo čim več turistov zamikal ogled teh lepot. Omenjena pot dediščine Dolenjske in Bele Krajine se namreč v brošuri z evropskim turističnim logotipom že ponuja po svetovnih turističnih sejmih. Aprila, maja, junija, septembra in oktobra je možen ogled jame ob sobotah, nedeljah in praznikih, julija in avgusta pa vsak dan med 10. in 18.uro. Branka Dernovšek Nad levkemijo s -harmoniko! Brežice - “Moja žena boluje za krvnim rakom. Presaditev kostnega mozga stane okoli 10.000 evrov. Hvala za pomoč.” Dan po delavskem prazniku so brežiško mestno središče, kjer je center trgovinic, Jazz pub in pošta in kjer se pretaka denar, razkropili stalnico dopoldneva zvoki harmonike. V bežnem hipu je mimoidočim prizor ponudil predstavo o morebitnem zapoznelem praznovanju ali v najboljšem primeru igranje uličnega harmonikarja s kovčkom za novce. Harmonija poprazničnih sončnih trenutkov je minila ob soočenju s trdo življenjsko resnico, ko so v melodiki harmonike Štefana Vojkoviča z Rožičkega Vrha 53, 9244 Videm ob Ščavnici, spoznali žaloigro in tožbo klicev za pomoč. Izvablja jih že več kot leto po vsej Sloveniji za ženo Danijelo, ki je po poklicu pediatrinja. Žena je romunska državljanka, kije prej zbolela, kot sta lahko uredila vse dokumente za bivanje v Sloveniji. Bije bitke z bolečinami, pogosto krvavi, zato novo kri potrebuje dvakrat tedensko, v Romuniji pa se morajo vse transfuzije, ena stane okrog 70 evrov, in posebne infuzije plačati. S pomočjo dobrotnikov ji je kupil kostni mozeg, a zahrbtna bolezen še kaže svoje ostre kremplje. Denar dolguje še romunski bolnišnici, ki ga, invalida po avtomobilski nesreči, preganja. Za resničnost podatkov je Štefan Vojkovič na uredništvo Radia Brežice in SavaGlasa poslal službeno dokumentacijo Universitats-klinik Kreiskranken-haus, Timisoara, Ab-teilung Intensivthe-rapie, Diagnose: Zu-stand nach Trans-plant von Human-mark in akuter Lym-phleukamie, z leta 12. 6. 2001; o odobreni finančni pomoči 70.000 SIT Mestne občine Murska Sobota, Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter Občine Tržič, Urada za družbene dejavnosti, ki je prispeval sredstva v višini 100.000 SIT. V spremnem dopisu je zapisal: ”Ko sem na ulici igral harmoniko, ste novinarji prišli do mene in me fotografirali. Verjetno vasje zanimalo, če je to resnica, zato vam zdaj pošiljam dokumente,,da boste imeli dokaz. Če ste pripravljeni pomagati moji ženi, prosim, da svoj prispevek pošljete na moj tekoči račun. Št.: 01000-0000200097 sklic 05 1341 154-1068334.” Harmonikar je raztegnil meh in napis ob njem je pri nekaterih mimoidočih le spodbudil, da so darovali. In sočutje. Ki sicer dobrodošlo - vedno boli. N. Jenko S. Ostal je le spomin Zdole - Tudi letos so v zadnjih aprilskih dneh na Zdolah pripravili tradicionalno prireditev Jurjevanje. Aprilsko muhasto vreme je sicer organizatorjem nekoliko ponagajalo, in sicer tisti dan, ko seje Zeleni Jurij odpravil na pot po vaseh, da bi zbral čim več jajc, klobas, ocvirkov in masti za nedeljsko peko cvrtja. Na srečo pa je bilo že dan kasneje lepo, toplo in sončno vreme. Jurjevanje je skratka uspešno mimo, vsem skupaj, ki so se v teh prelepi krajih tega dne zadrževali, pa so ostali lepi spomini. Na svoj način tudi nam. K.M. Peka cvrtja je eno najbolj zanimivih jutranjih opravil. Letos so ga pekli šestkrat iz 350 jajc. Mojster in njegov pomočnik pa sta se izkazala z okusnim zajtrkom. Zbrana množica se je zabavala vse od zgodnjih jutranjih ur. Sonce, ki je tega dne prijetno grelo, pa je vabilo nove in nove obiskovalce, ki so prihajali na Zdole. V dopoldanskem kulturnem programu so se predstavili številni nastopajoči. Med njimi tudi najmlajši narodno-zabavni ansambel Gregorja Gramca. Tako slovesno je bil videti prihod Zelenega Jurija in njegovega spremstva. Lično okrašeni konjiči in vprege so poželi nemalo občudovanja med obiskovalci. Sava Glas, 15.5.2002; Jezik čez ramo pa haj’d na Bohor ! Mednarodno srečanje Bohor - Množica planinskih jezikov od blizu in daleč se je na prvo majsko nedeljo zbrala na Bohorju. Tam je namreč potekala tradicionalna Jezikova nedelja, ki jo je že 25 zapored organiziralo Planinsko društvo Bohor Senovo. Toda na tekmovanju niso smeli sodelovati vsi opletajoči jeziki, temveč zgolj tisti, ki so bili užitni. Še tako je stroga komisija od petnajstih prijavljenih izločila dva, ker menda nista bila užitna. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah - za najdaljši, najtežji in najbolj domiselno aranžiran jezik. Zmagovalni, tako imenovani jubilejni jezik; jež v idiličnem zelenem okolju na hrbtu tovori jezik in modruje: “Le dobro se me prim’, da bova brž na vrh planin, ker danes na Bohorju praznik, 25 let jezikov se slavi!” Sestre so pristale na 3. mestu z vabilom: “Glasujte za nas, sestre pojemo za vas, ker vse to je samo ljubezen." Če se bodo tako visoko uvrstile tudi na Evroviziji, bomo lahko zadovoljni. Najdaljši jeziki: 1. Cveto Jeler (73 cm) 2. Ivanka Požun (69cm) 3. Boštjan Omerzu (64 cm) Najtežji jeziki: 1. Marjana Jeler 2. Planinska skupina Prevorje 3. Planinska skupina Prevorje prejeli smo Počastili sv. Florijana Leta 1993 so v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Mihalovec, ki ga danes vodi Mihael Boranič, sicer tudi predsednik Občinske gasilske zveze (OGZ) Brežice, osvežili idejo o častitvi sv. Florijana -zavetnika gasilcev. Izdelali so njegov 1,5 m velik in 80 kg težak aluminijasti odlitek po podobi iz dobovske farne cerkve. V spomin na skupno srečanje je nastala vzorna “gasilska ”. Tako se je tudi letos v nedeljo, 6.maja, preko 85 gasilcev iz PGD Mihalovec, PGD Sela, PGD Veliki Obrež, PGD Mali Obrež, PGD Gaberje, PGD Loče, PGD Rigonce, PGD Mostec in godbeniki Gasilske godba Loče, udeležilo svete maše v dobovski farni cerkvi, ki jo je vodil župnik Damjan Vračko s posvetilom .v v. Florijanu. Tekst in foto: R. Zorko, referent za stike z jasnostjo pri PGD Sela Najbolje aranžirani jeziki: 1. mesto Dragica Cerjak 2. mesto Nina Umek 3. mesto Irena Kožuh Drugouvrščeni jezik - hranilnik za zbiranje prostovoljnih prispevkov za posodobitev ceste Bohor - Senovo, ki se po polževo obnavlja že nekaj let. t Brez Bohorske konjenice ni Jezikove nedelje! Nada Černič Cvetanovski Florijanova nedelja Sevnica - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sevnica se je obrnilo k svojemu zaščitniku sv.Florijanu s priprošnjo, naj jih varuje, ko bodo reševali premoženje in življenja ljudi v boju z ognjenim petelinom, za katerega so s pomočjo donatorjev obnovili avtocistemo. Na priložnostni slovesnosti na Glavnem trgu se je predsednik društva Toni Koren zahvalil Gasilski zvezi Brežice in Sevnica, občini ter podjetjem Preis, Inkos in Varkar za finančno pomoč, župan Kristijan Janc pa izrazil upanje, da bo požarna varnost tudi v prihodnje na tako visoki ravni kot doslej. Gasilci so postrojem odšli v cerkev sv. Florijana. Župnik Ciril Slapšak je obnovljeno cisterno blagoslovil in v Flori -janovi cerkvi daroval mašo za gasilce, Jože Železnik iz Boštanja je za zdravico poklonil svoj cviček, ki je na ocenjevanju vin tamkajšnjega Društva vinogradnikov dobil najvišjo oceno. Za praznično razpoloženje sta poskrbeli vokalna skupina Zefir, ki deluje pri PGD, in sevniška Godba s promenadnim koncertom. B.D. študentov geodezije Slovenija, Malkovec - Mednarodna organizacija študentov geodezije beleži letos 15-letnico delovanja, od leta ’91 pa v njej aktivno sodeluje tudi slovensko Društvo študentov geodezije, ki letos predseduje mednarodni organizaciji. Kot vrhunec predsedovanja so pripravili enotedensko mednarodno srečanje študentov, ki se ga je udeležilo 180 bodočih geodetov iz 23 držav, pretežno evropskih, pa tudi daljnih eksotičnih. V parlamentu sta jih sprejela minister za okolje Janez Kopač in predsednik Državnega sveta Tone Hrovat. Anka Lisec in Marjan Jamšek Prvi dnevi druženja so bili namenjeni strokovnim predavanjem in ogledu prestolnice, predzadnji dan pa so jim gostitelji razkazali še Slovenijo. Ena skupina je šla po Gorenjski, druga po Primorski, predsednica Društva študentov geodezije Anka Lisec, doma v Boštanju, pa je skupino 50 študentov popeljala v deželo cvička. Po sprejemu na gradu Otočec, kjer jim je Ivo Kuljaj predstavil cviček, primarij dr.Peter Kapš pa spregovoril o zdravilnih učinkih zmernega kon-zumiranja te pijače, so se pripeljali do Celestinove vinske kleti v Vodalah pri Tržišču in zaključili na Malkovcu v Malusovi zidanici. Tam sta jih pozdravila predsednik krajevne skupnosti Marjan Jamšek in predsednik lokalnega Turističnega društva Srečko Vodenik, ki sta Anki Lisec čestitala za odlično izpeljan zahtevni projekt in se zahvalila, daje tuje študente pripeljala med prelepe malkovške gorice. B.D. Cerkvene poroke na sevniškem gradu? Sevnica - Sevniški grad, ki stoji vrh grajskega hriba, se ponaša z novimi pridobitvami. Ena od njih je oltar sv. Jurija, kjer bodo čez čas potekale tudi cerkvene poroke. Sevniški grad, ki izhaja iz 14. stoletja, je zanimiva turistična in izletniška točka. V gradu so na ogled občasne razstave in stalne zbirke, na njem se nahaja osrednja občinska sejna soba, pred leti pa so na gradu uredili tudi poročno dvorano, ki je ena najlepših v Sloveniji. Zaenkrat na sevniškem gradu niso možne cerkvene poroke, a kaže, da se bo tudi to kmalu uredilo. Pred časom so namreč restavrirali in uredili oltar grajske kapele oziroma oltar sv. Jurija iz leta 1637. Trenutno je le na ogled obiskovalcem, da pa bodo lahko potekale tudi cerkvene poroke, morajo dokupiti še nekaj dodatne opreme; uradno oltarno mizo in restavrirati del freske ob oltaiju. Upajo, da bodo to uredili do konca leta. Na sevniškem gradu so že predali namenu še večnamenski prostor za prireditve. Gre za prostore, kjer je bila nekoč diskoteka, sedaj pa sojo preuredili tako, da je v njih mogoče pripraviti predstavo, razstavo, modno revijo ali pa zgolj pogostitev ob določenih priložnostih. Že desetletje pa je problem sevniškega gradu gostišče. Potem ko je prejšnji gostinec grad zapustil in je leta potekalo razčiščevanje pogodbenih razmerij, je občina iskala novega ponudnika, ki bi skrbel za gostinsko ponudbo. Končna odločitev je, da gostišča na gradu ne bo - vsaj čisto klasič- nega ne. Prenovljena in preurejena je sicer stara grajska gostilna, ki jo bodo ob prireditvah odprli, prostor v njem pa ponudili sev-niškim gostincem. Želijo si tudi, da bi kateri od gostincev prevzel ponudbo ob popoldnevih, ko na grad zahajajo številni sprehajalci-Kot pravi Albert Felicijan, vodja območne izpostave Sklada za kulturne dejavnosti, pa si ne bodo privoščili, da bi bilo gostišče na gradu odprto tudi zvečer. Slabe Oltar sv. Jurija izkušnje iz preteklosti so pokaza' le, da grad zaradi odmaknjene lcr! kacije privablja številne vandale’ ki uničujejo kulturno dediščino,; ' Že sedaj se ob večerih mladi mnO' žično zbirajo na gradu in jih ko' maj krotijo, pravi Felicijan, če pfl ’ bi bila odprta še grajska gostilna, bi bilo še slabše. Nada Černič Cvetanovski Vorančeva pot nekoč in danes n#- vr M Tržišče - “Na Dolenjskem prebiva dobro, skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da ga obseva sonce na tem prelepem kosu naše zemlje...” beremo v Vorančevem potopisu Od Mokronoga do Pijane Gore, v katerem je tako slikovito opisal življenje na današnjem območju Krajevne skupnosti (KS) Tržišče pred 2. svetovno v°jno. Ko bi se mogel danes srečati s tukajšnjimi ljudmi, bi spoznal, da se po skromnosti in dobrosrčnosti niso spremenili, ne drži pa, da nimajo želja po razvoju v kraju. KS Tržišče sodi •ned demografsko ogrožena področja in cilj prizadevnega predsednika Marjana Jamška, ki je na tej funkciji že tretji mandat, je, da bi mladim pripravili pogoje za boljše življenje na vasi. KS Tržišče obsega približno 20 km2 in šteje 50 vasi in zaselkov. Od Malkovca do Slanč-jega Vrha se odpira veličasten razgled na jugu do Gorjancev, na severu do Kuma. Vso mirensko 'n krško dolino imaš pred seboj kot odprto dlan. In to lepoto bi teljev nadaljnji obstanek na Telčah in jo odkurila v belo mesto. Telče že dolgo več nimajo šole, stavbo so lani dobili v last tamkajšnji gasilci. Letos bo v tej vasici osrednja prireditev ob prazniku občine Sevnica. Predsednik KS Tržišče Marjan Jamšek s stoletno trto k°t tematsko pot z lokalnimi znamenitostmi domačini radi Ponudili turistom. Turistično oruštvo združuje v skupnem cil-Ju 13 lokalnih društev, od vinogradnikov do kmečkih žena, ki opdo dali vsebino danes še papirnatim turističnim projektom. Vinogradniki so med prvomajskimi prazniki v Tržišču postavili lepo in predvsem opazno znamenje, ki je obiskovalcu vo-mlo za izbiro izletniške točke ali celodnevnega potepanja. Blagajnik društva Jože Sebanc pove, a se čez Malkovec in Vodale 'Je Gornjedolenjska vinska cesta, vendar je še brez vsebine. a ne da med slikovitimi zida-n'cami ni česa ponuditi, le ljud- C, rfla kuhinja pri Povšetovih lc j Se morajo dogovoriti, komu Je interes, da bo imel “hram od-Prtih vrat” in kaj vse bo nudil 'škovalcem. Zaenkrat se sku-*,.ne lahko napovedo v Maluso-1 zidanici in k Celestinovim. v .Vlalkovški cviček je že pred °jno poznala ljubljanska gos-j °?a’ Piše Voranc. In zahvalju-°c tej pijači so nekoč, ko je bila p3 Telčah še šola, obdržali pri-fel lenega učitelja, ki ga je ho-e a takratna oblast poslati dru-ant. Visoko “živino” iz Ljublja-^ so domačini tako “napojili”, :3 n' vedela, kaj počne. Ko se , naslednji dan prebudila na ečki peči v gostiteljevi hiši in z celo sobo zagledala mokro Vv ^ Je izpričevala, da člo-, ski mehur deluje po nekih za-Orntostih, je dala žegen za uči- Azaleja pontica - rumeni sleč-v Sloveniji ni avtohtona rastlina.Tu najdemo le tri rastišča - v Gabrju pod Gorjanci, v Boštanju in na Vrhku. Rastišče na Vrhku je sedaj v polnem razcvetu. Nad rastiščem je zanimivo betonsko korito, poraščeno z mahom, ki je bilo nekdaj napajališče živine in zbirališče mladine. Omenjeno korito naj bi obnovili in vključili v program tematske poti. Nekoč je bil malkovški cviček malce drugačne sortne sestave, se spominja Ivan Pungarčar, tamkajšnji trsničar in dolgoletni upravitelj nekoč zadružnega vinograda na Malkovcu in Bojniku. Namesto frankinje mu je dala specifično “rez” in barvo portugalka. Črna kuhinja pri Povšetovih V Zgornjih Vodalah stoji 130 let stara kamnita Povšetova hiša. Anton in Justina jo vzdržujeta, saj je pravi biser stare kmečke arhitekture s črno kuhinjo. Črna kuhinja je majhen, le nekaj kvadratnih metrov velik Marca se je v KS Tržišče iztekel samoprispevek. Že pred tem so se na zborih občanov odločili, da gredo v novega in vse načrtovali tako, da bi z aprilskim referendumom v bistvu potrdili nadaljevanje zbiranja sredstev. Pa ne gre, saj nova zakonodaja o samoprispevku določa tiste z volilno pravico glede na njegov status davčnega zavezanca. Davčni urad Brežice s sevniško izpostavo je komaj v tem tednu dobil navodila, kako občini posredovati podatke o davčnih zavezancih. Na podlagi teh podatkov bo strokovna služba občine lahko naredila volilni imenik in ko bo ta znan, bo moral še občinski svet sprejeti odlok o referendumu za samoprispevek v KS Tržišče. prostor, ki se od dima in saj črno lesketa. Prostor je bil nekoč namenjen samo kuhanju ter nalaganju peči, kije bila v sosednjem prostoru. Gospodinja je bila izpostavljena dimu, zato je imela običajno odprta vrata na prosto, da jo je pozimi po eni strani sekal mraz, po drugi pa vročina ob ognjišču. Črne kuhinje niso bile prostori, kjer bi se zadrževal še kdo razen gospodinje. Tudi kuhinjske opreme, razen lončene in železne posode ter pripomočkov za polaganje v peč, v teh prostorih ni bilo. Pod stropom so sušili polena in tudi meso. Povšetovi črno kuhinjo danes uporabljajo za dimnico, kjer pripravijo okusno prekajeno meso. “Od Malkovca do Slanč-vrha je najlepši kos popotovanja od Mokronoga do Pijane gore...Štel sem cerkve in prišel do številke petdeset. Potem sem nehal. Kako čudno, varljivo nasprotje! Človek bi res verjel, da živi tod pobožno, bogaboječe ljudstvo, ki mu je edini cilj, da časti svetnike teh tako na gosto nanizanih cerkva.Toda nikjer na Slovenskem nisem naletel na tako število brez-božnikov med preprostim ljudstvom kakor v teh krajih...” Marko Japel, žup-ntk, ki je v Trzisce prišel iz Argentine, se s to Vorančevo trditvijo o brezbožnem ljudstvu ne strinja. Njegove ovčice rade zahajajo tako v cerkev Marije Vnebovzete kot v cerkev Sv. Trojice ali Sv. Jurija, ki je kulturnozgodovinski spomenik. A niso le spomeniki in cviček tisti, ki so Tržišče naredili slavno. Tradicionalna prireditev Jesensko srečanje v Tržišču vsako leto privabi številne obiskovalce iz vse Slovenije; na Kmečkem prazniku v Tržišču se vsako leto pomerijo kosci in kosice ter grabljice. S pomočjo društva Zagon pa vsako leto po malem železniškem krogu potuje muzejski vlak s slovenskimi otroki, ki si zaradi socialne stiske staršev ne morejo privoščiti počitnic. Omeniti velja še društvo Hrast iz Tržišča, ki s starodobnimi vozili uspešno tekmuje in se uvršča v slovenski vrh. Nepogrešljivi pa so tudi na vsakoletni oldtimerski prireditvi Lov na lisico, ki poteka tudi med goricami vinorodnega Tržišča. Letošnje tekmovanje bo 1. junija. Župnik Marko Japel: “Lepo je Živeti v kraju, kjer se ljudje razumejo.” Jamškovi Julki ni težko vstati sredi noči in zamesiti kruh ali pripraviti kaj za napovedane goste. Na pomoč ji rade volje priskoči Radičeva Mimi, ki pravi, da človeka iz te hiše nikoli ne spustijo brez t.i. šentjanževca. Na Vrhku stoji dobro ohranjena sušilnica za sadje, ki bi jo bilo vredno obnoviti. Jančeva dolina Vzhodno pod Malkovcem leži slikovita Jančeva dolina. Rodovitno lapomato pobočje je kot nalašč ustvarjeno za vinograde in to domačini s pridom izkoriščajo. Celotna dolina je namreč posajena z grozdjem najrazličnejših žlahtnih sort, ob negovanih vinogradih pa so lepe zidanice, nekatere stare preko sto let. Med znamenitost doline sodi tudi 100 let stara trta portugalke pri Jamškovi zidanici, kjer je bila letos prvič kot družabni dogodek opravljena rez, poslej naj bi bila to tradicija. “Vinograd je ponos vsakega Dolenjca, je tradicija dolenjske zemlje. Zidanica je tisti kraj, kjer se vsaj včasih pozabi trpljenje in pomanjkanje. Gorica je rabota, je skrb in muka, a je za lastnika hkrati tudi dragocena moralna uteha.” To je Voranc spoznal že zdavnaj in drži še danes, sicer ne bi bili v strmino položeni vinogradi, kjer je zaradi terena še precej ročnega dela, tako skrbno obdelani in obnovljeni. Arhitekt Damjan Popelar je sveža moč v KS Tržišče. Poleg tematske poti je pripravil in novinarjem predstavil tudi svojevrstno projekcijo Razglednice mojih krajev. Šolarji iz Tržišča (pred Malusovo zidanico) negujejo tudi folklorno dejavnost. Malkovški starosta -trsničar in vinogradnik -Ivan Pungerčar Turistično društvo Tržišče je za posavske novinarje organiziralo izlet po Tematski krožni poti, ki povezuje najatraktivnejše iz naravne in kulturne dediščine krajevne skupnosti. Projekt je zasnoval arhitekt Damjan Popelar in še ni v celoti zaključen, za obiskovalce pa se je s tečajem za turistično vodičko že pripravila Darja Lazar. Domačini dihajo s projektom, saj so novinarje ob poti kar pretirano gostili, Julka Jamšek pa je ob pol štirih zjutraj za to priložnost umesila kruh. Branka Dernovšek, Nada Černič Cvetanovski KULTURA Pestra kulturna dejavnost Posavcev in Posavja Posavje - Mešani pevski zbor Viva iz Brežic, Posavski oktet in Simfonični orkester krške glasbene šole se mudijo na mladinskem festivalu v Švici, ostali najboljši zbori se pripravljajo na zaključno prireditev, ki bo v Brežicah, godbe so se pomerile v Birski Bistrici, mažoretke v TVebnjem, najboljši mladi folkloristi pa v Sevnici. V domu 14. divizije na Senovem je bila na ogled komedija Vinka Moderndorferja 'Trans-vestitska svatba”, ki jo je uprizorila gledališka skupina KD Otočec, gledališka skupina Svoboda Senovo pa je v Krškem zaigrala nostalgično komedijo Toneta Partljiča “Čaj za dve”. Gre za gledališki predstavi, ki sta bili po strokovni oceni dramaturga Ale-na Jelena izbrani kot najboljši na območju Posavja, Dolenjske in Bele Krajine. Tokratni predstavi si je ogledal republiški strokovni spremljevalec režiser Matjaž Šmalc. Najboljše otroške folklorne skupin za Posavje, Dolenjsko in Belo Krajino - OŠ Loka Črnomelj, OŠ Metlika, folklorna skupina Zeleni Jurij z OŠ Vinica, OŠ Artiče ter folklorna skupina Otroškega vrtca Sevnica se predstavljajo v Sevnici. Pevski zbori pa se že pripravljajo na veliko revijo najboljših, ki bo 17. in 18. maja ob 19. uri v Viteški dvorani v Brežicah. Na njej bo nastopilo 14 pevskih zborov: moška pevska zbora Kapele in Stara vas pri Bizeljskem; ženski pevski zbori Svoboda Mirna, Zefir iz Sevnice ter Jasmin iz Novega mesta; mešani pevski zbori Pomlad in Krka iz Novega mesta ter Primož Trubar iz Loke pri Zidanem Mostu; okteti Adoramus iz Novega mesta. Trebanjski oktet ter Lipa iz Trebnjega in Oktet Jurij Dalmatin iz Sevnice. Nastopili bosta še vokalni skupini Valvasor iz Krškega ter Solzice iz Brežic. Med najboljše so se uvrstile še Vokalna skupina Lan, ki bo v tem času pela na Belokranjski Vigredi ter Mešani pevski zbor Viva iz Brežic in Posavski oktet. Slednja dva se v tem času skupaj s Simfoničnim orkestrom krške glasbene šole mudita na mladinskem festivalu v Švici. Slovenske pihalne godbe pa so se vrnile iz Ilirske Bistrice, kjer je potekalo 22. tekmovanje slovenskih godb v prvi in tretji težavnostni kategoriji. V prvi kategoriji so nastopile le tri, v tretji pa kar 26 godb. Med njimi tudi Gasilska godba na pihala iz Loč, KD Godba Sevnica ter Železničarska godba iz Zidanega Mosta. Mažoretne skupine, sicer stalne spremljevalke godb, pa so se zbrale v Trebnjem, kjer je potekalo drugo odprto državno prvenstvo Mažoretne zveze Slovenije. Na dvodnevni prireditvi je nastopilo 9 mažoretnih skupin med njimi tudi trebanjske ter mažorete radeških papimičarjev. Nada Černič Cvetanovski Prvomajski koncert sevniške godbe “Gola Maja” Sevnica - V Lekosovi galeriji Ana se je predstavil slikar Mladen Stropnik. Z razstavo “Slike so slike, kipi so kipi, samo to in nič drugega” je prikazal svoj pristop k umetnosti, ki je nekaj drugega, nekaj novega, kar na prvi mah začudi in išče od nas, da zastanemo in vprašamo: “Kako naj to razumemo in kam naj to umestimo?” Maja (v sredini) z ustvarjalci in lastniki galerije Večerje popestrila in - zlasti moški svet - navdušila Maja. Nekateri so se navduševali nad njenim poslikanim telesom, drugi pa bolj nad njenim golim oprsjem. N.Č.C. Jožica Medle v Krškem Krško - Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Krško je v galerijo Krško privabil diplomirano slikarko Jožico Medle. Avtorico in njeno delo z naslovom Struktura in oblika je predstavila Katja Ceglar. V otvoritvenem programu so se predstavili Jožica Cvelbar na flavti, Dušan Pavlenič na kitari in igralka Violeta Tomič. Razstava bo na ogled do 1. junija. S.V. Zlata Godba na pihala Loče Ilirska Bistrica - Na 22. tekmovanju slovenskih godb v L in 3. težavnostni stopnji je Kulturno društvo Godba na pihala Loče nastopila v 3. težavnostni stopnji in si med 27 godbami v tej stopnji z igranjem pod taktirko Daniela Ivše priigrala “zlato medaljo”. Zaigrali so obvezno skladbo Vinka Štrucla - 4 skladbe za pihalni orkester: Prihod, Poskočnica, Uspavanka in Veselje, svojo Jakoba Behana Ross Roy in uvodno - ogrevalno Bu-dapest Impression, L in 2. stavek. Za mednarodno komisijo s predsedujočim prof. Tomažem Habetom so bili godbeniki iz Loč največje presenečenje tekmovanja, z zlatim rezultatom pa so se uvrstili na tekmovanje v 2. težavnostni stopnji, ki bo prihodnje leto. NJ.S. slovenski dom - naš drugi dom Koncert melodij, ki jih radi poslušate Zagreb - V Slovenskem domu Zagreb so pripravili prvi koncert v okviru koncertov njihovih članov - glasbenikov, koncertne večere pa so poimenovali “Koncert melodij, ki jih radi poslušate”. Na prvem sta se z deli Albinonija, Beethovna, Mascania, Puccinia, Verdija, Mozarta in Chopena predstavila tenorist Mladen Katanič in Zoran Šonc na električnih orglah. Hrvaški Gotovčev Ero Mladen Kataničje znan operni in koncertni vokalni solist z dolgoletnimi nastopi na Hrvaškem in v tujini. Njegov tenor obsega raznovrsten repertoar, posebej pa je znan po vzorni tehniki petja ter bogatimi in globokimi interpretacijami. Na Hrvaškem velja kot najboljši poznavalec in izvajalec Gotovčevega Era iz istoimenske opere. Diplomiral je na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri prof. Mariji Borčič, od leta 1982 do 1997 je bil profesor na Oddelku za petje na Glasbeni šoli Vatroslav Lisinski in hkrati tudi vodja oddelka. Ob koncu sedemdesetih in v Začetku osemdesetih let je vodil Mešani pevski zbor Slovenski dom, danes vodi Mešani pevski zbor Matija Gubec Zagreb, je solist in redni član gledališča Komedija Zagreb in aktivno deluje na pedagoškem in koncertnem področju. S koncertom tudi v mariborsko Frančiškansko cerkev Zoran Šonc, sicer tonski inženir z diplomo Zagrebške Elektrotehnične fakultete, je diplomiral solo klavir na Glasbeni šoli Vatroslav Lisinski pri znani pianistki in največji hrvaški skladateljici od sredine 20. stoletja prof. Ivani Beck -Lang. Delal je na hrvaški radioteleviziji kot inženir tona in projektant tonskih studiev, na Filozofski fakulteti je predaval predmet akustika elek-trokomunikacije in napisal celovit tekst o snemanju zvoka na filmu za Filmsko enciklopedijo Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža. Kot izumitelj nove kodne geometrije je dobil zlato medaljo na Brussels Eureka 99, je pobudnik ustanovitve Collegium melo-dicuma, v zadnjem času pa je avtor Koncertov tolažbe in Koncer- tov ob morju, na katerih aktivno sodeluje kot pianist, aranžer in organist na električnih orglah. In si srčno želi s tem koncertom tudi v Frančiškansko cerkev v Maribor, kjer je bil krščen. Koncert tenorista Mladena Kataniča in Zorana Šonca na električnih orglah z aranžmaji, pripravljenimi posebej za ta nastop, pa bo nepozabno nostalgično zvenel med zavidljivim številom prisotnih članov društva Slovenski dom. Natja Jenko Sunčič Zoran Šonc in Mladen Katanič Aktiven in zato uspešen Pihalni orkester Kapele Brežice - 152-letni orkester z okoli 50 člani zadnjih 15 let uspešno vodi Franci Arh, ki diktira mladini - študentom in dijakom z glasbeno izobrazbo, po doslednosti so med njimi odlični, prav dobri in dobri pa jim morajo slediti. Od lanskega januarja do letošnjega 1. maja so nastopili 26-krat, za tem pa je nešteto ur vaj in veliko medsebojnega potrpljenja. Po besedah predsednika Ivana Ureka, je med vsemi nastopi težko katerega izdvojiti, pa je vseeno poudaril nastop na Dobrodelnem koncertu za brežiško bolnišnico v veliki dvorani krškega Kulturnega doma, ki je bila premajhna za vse, ki so si ga želeli ogledati. Zbrali so 1.028.000 SIT za nakup ginekološkega inštrumenta in za to človekoljubno dejanje prejeli nešteto priznanj. Od zadnje skupščine so uredili vadbeni prostor z opremo arhivske sobe. Ker je prostor na podstrešju, so za lažje pogoje vadbe v vročih dneh namestili ventilator in nabavili klimo ter tako v želji po ohranjanju kakovostnega igranja zlagoma in vztrajno dokončujejo svoj skupni dom, za katerega so nabavili tudi rabljen fotokopirni stroj z mizico. Izpostavil je ničen finančni odnos krajevnih politi- ( kov do njihove dejavnosti, kar je zlasti boleče pri nakupih inštrumentov, ki so drago in osnovno sredstvo muzikantov, a se skupaj s krajani Kapel trudijo ohraniti zgledno sodelovanje tudi v prihodnosti. Člani PO Kapele imajo v načrtih nove projekte, ki bodo odmevni in popolnoma drugačni od dosedanjih, v te načrte pa vključujejo tudi dobro sodelovanje z ostalimi društvi, saj so dobro misleči muzikanti. N. Jenko S. | ~ - I Sodobna, a umirjena glasbena govorica Svete Gore, Bistrica ob Sotli - V podružnični cerkvi sv. Križa se je odvijala revija otroških in mladinskih cerkvenih zborov, ki stajo pripravila KD Zvezda Dobova in župnija sv. Petra pod sv.Gorami v Bistrici ob Sotli. Nastopilo je sedem zborov iz štirih dekanij; Dekliški mladinski PZ Zvezda Dobova, Otroško-mladinski PZ Studenec, Otroški cerkveni zbor sv. Križ Rogaška Slatina, Mladinski mešani PZ Krila Cerklje/Krki, Mladinska vokal-no-instrumentalna skupina Sled iz Kostrivnice, Mladinski PZ Buče in Cerkveni mladinski PZ župnije sv. Petra. Dobrodošlico je mladim cerkvenim pevcem in številnemu občinstvu ob tradicionalni reviji namenil župnik Martin Panič in ob tem povedal, da revija nima dekanijskega značaja, saj so nanjo tudi v prihodnje vabljene vse tovrstne skupine. Te so v sakralne napeve vnesle sodobne trende glasbene govorice, kar je izvrstno zazvenelo tudi na zadnji reviji. NJ.S. Utrinek s strokovne ekskurzije Francija - V okviru petdnevne strokovne ekskurzije profesorjev Gimnazije Brežice ter delegacije občine Brežice v dolino reke Loare konec aprila so profesorji še utrdili stike s šolniki iz gimnazije v Lochesu, občinska delegacija z županom Vladislavom Deržičem na čelu pa je navezala nove s predstavniki občine v Lochesu. Udeleženci so bili zelo lepo sprejeti pri društvu Touraine-Slovenie v Saint-Cyru, ogledali pa so si tudi EQATOP kot primer pospeševanja ustanavljanja oziroma delovanja malih podjetij. Ekskurzija je pomembna tudi za turizem in podjetništvo, saj sta predstavnici občinske delegacije razdelili promocijski in informativni material (tudi v francoščini), kajti v današnjem svetu globalizacije je prepoznavnost Slovenije še kako pomembna. Brežiški profesorji in župan Deržič na sprejemu pri francoskih gostiteljih L napovedi 17. maj Kostanejvica na Krki - odprtje razstave ob 750-letnici prve omembe mesta v pisnih virih Zrcaljenja - Kostanejvica na Krki, slavnostna govornica ministrica za kulturo Andreja Rihter, Lamutov likovni salon, ob 19. uri 17. in 18. maj Brežice - medobmočna revija odraslih pevskih zborov Bele Krajine, Dolenjske in Posavja, v Viteški dvorani Posavskega muzeja, ob 19. uri 18. maj Brežice - razstava Indija, dežela tisočerih nasprotij, in tematski vikend, Mladinski center, od 10. ure dalje REPORTAŽE, NASVETI... Grafitfest Krško - Dijaška skupnost Posavja je v sodelovanju z društvom Izvir, Dijaško organizacijo Slovenije, Klubom posavskih študentov in Mladinskim centrom Krško že tretje leto zapored pripravila kulturno prireditev oziroma festival risanja grafitov. Projekt se je tokrat zgodil na skate parku v Krškem, namenjen je bil širši javnosti, z njim pa so želeli pokazati, da so tudi grafiti umetnost v Tako so mladi, ki so se udeležili Grafitfesta, čas pred večernim Prižiganjem kresov preživljali aktivno. Že dopoldne so lahko sodelovali v ustvarjalnih delavnicah in Pri družabnih igrah, v popoldanskem času pa se je pričelo sprednje grafitov. Grafitarji (tisti, ki se s tem ukvarjajo) so prišli celo lz Maribora, Novega mesta, Celja in Zagreba, ustvarjali pa so tudi domačini. Risali so na iverne plošče in karton, mojstrovine pa bodo na ogled v Posavju in tudi na Rock Otočcu. Grafitfest je popestrila dijaška plesna skupina Tarantela, dekleta iz sevniške srednje šole, Godba na Pihala iz Loč in seveda tekmovanje v skejtanju. Tega se Grafitarji iz Zagreba Bottom of society je udeležilo deset pogumnežev, izmed katerih je pokazal največ veščin Dino Zupančič iz Novega mesta, kije odšel domov z novim skejtom. Za dober uvod v kresno noč pa so zvečer poskrbele posavske dijaške punk - rock skupine Bottom of society, Daylight in Žbulj. Pri slednjih dveh je bil pravo presenečenje dvanajstletni bobnar Marko Jurečič iz Kostanjevice, ki je državni prvak na tolkalih v svoji kategoriji. Tako seje uspešno zaključil že tretji Grafitfest, vodja projekta, Anja Molan, pa upa, da se ga bo prihodnje leto udeležilo še več tovrstnih ustvarjalcev, predvsem iz Posavja. Tanja Grabrijan avtomobilizem Mazda Tribute 3.0i 4x4 AT Kolikokrat ste se že zalotili Pted robnikom ali makadamsko Cesto in razmišljali ali bo nadalje-Vanje poti povzročilo škodo ali J*e- Prepričan sem, da vsaj enkrat etn°> če že ne več! Če bi si kupili Le zelo spolzka podlaga bi lahko otežila nadaljnjo vožnjo. Mazda Tribute pa vseeno ni namenjena terenski uporabi. Narejena je bila zato, da zadovolji potrebe tistih, ki si želijo večino značilna ameriška razporeditev stikal in prostorov za odlaganje drobnarij in pločevink, nenazadnje pa še avtomatski menjalnik z obvolansko ročico in nastavitev volana zgolj v smeri gor in dol. Vse je torej naravnano k udobju, cilj pa praktično dosežen. Ko že govorimo o udobju, naj omenim še dober radio s CD-jem in klimatsko napravo, ki pa je, spet po ameriško, ročno nastavljiva. Odklepanje in zaklepanje deluje električno, upravljamo pa ga z daljincem, medtem ko nam elek- ka in omogočajo dober pregled. Prtljažni prostor bi sicer lahko bil nekoliko večji, je pa res, daje zaradi pravilne oblike in lahke dostopnosti vseeno kar primeren. Če nam ne zadošča lahko podremo še zadnjo sedežno klop, lahko pa tudi uporabimo strešne nosilce in večje zadeve prevažamo na strehi. Šestvaljnik pod motornim pokrovom sprošča 197 KM in 265 Nm navora. Obe številki obetata zanimive podatke, a jih raje ne preverjajte, saj je Tribute vseeno i. azdin Tribute, ne bi razmišljali, 'U 1Ustavili ne. Pot bi pač nadalje-a T kot bi ne bilo nič novega. Mazda Tribute nudi torej nekaj čak ^raktično vse, kar lahko pribij. ete ot' prostornega avtomo-a’ obenem pa skoraj terenske k^°gljivosti. Te so sicer nekoli-omejene, saj zapore diferen-a °v ni na voljo, a vseeno to po-. er|i, da se s Tributom lahko pel-ttio p0 ze[0 zavitih cestah, ne-šeV]!' P0tilagb čez kak robnik in U, _T ne da bi se spraševali, Ksnc bodo posledice na vozilu. Motor; šestvaljnik-V6,24V . Prostornina: 2967 cm’ .naJvečjamoč: 197 KM (145 kW) navor: 265 Nm pri 4750/min. prednosti terenskih vozil, obenem pa ameriško udobje in prostornost. Operacija je uspela: pacient uživa v mehki, udobni vožnji, odet v usnje, ob klimatski napravi in drugih prednostih Tributa. Ne glede na to, da je Tribute dvojček Fordovega modela, je dovolj prepoznaven. Predvsem na prednjem delu je takoj očitno, da gre za Mazdo. To je razvidno zaradi kromirane obrobe maske, tipične oblike. Drugače je Tribute velik, širok in nekoliko nižji od primerljivih terencev, a še vedno dovolj oddaljen od tal, da se lahko zapelješ ceste. Ameriško pripadnost potrjuje tudi notranjost Tributa, ki je najprej izredno prostorna, takoj za tem pa še udobna. Mehki usnjeni sedeži, dovolj prostora, trika pomaga še pri sedežih in ogledalih. Slednja so dovolj veli- Zmogljivosti: • najvišja hitrost 180 km/h • pospešek 0-100 km/h: 11,8 s • poraba po podatkih proizvajalca: 9,3/12,8/18,91 na 100 km • testno povprečje: 12,91/100 km bolj terenski in manj dirkaški. Njegova velika motoma moč služi predvsem udobju, če pa boste vseeno poskusili Tributa priganjati, bo to močno vplivalo na njegovo porabo, ki lahko preseže celo 15 litrov na 100 prevoženih km. Aleksander Krebelj i tKRN* * Av f II <=> % V p m A‘> 0 ^RNELČEVA 9, 8250 BREŽICE ^L-: 07/49-61-090, 07/49-93-240 !*X: 07/49-93-241 041/619-455 Delovni čas: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00 &i0 n% M OJ £r* % % ?r o ro&.pnTm$ BSfZPUON KUC ■ VSAK DAN OD 12“ DO 20' za lepši videz Prhljaj je oblika seboroične-ga dermatitisa, ki prizadene lasišče in obrvi, včasih tudi prsnico in uhlje. Pojavlja se na predelih, kjer se izloča loj, ob dlačnih mešičkih v koži, opazimo pa ga po luskastih koščkih odmrle kože na ramenih in obleki. Eden od povzročiteljev prhljaja je tudi čezmerno nastajanje kožnih celic na vrhnjici. Med številnimi sredstvi za lokalno zdravljenje, ki so v prosti prodaji, so tudi keratolitiki, zdravila, ki razgrajujejo in odstranjujejo odvečno kožo. Kaj povzroča prhljaj? Eden poglavitnih vzrokov za nastanek prhljaja je nepravilna prehrana in stres. Glivično infekcijo so na primer ugotovili pri ljudeh, ki so jedli veliko slaščic in ocvrtih jedi, torej hrano z obilico ogljikovih hidratov. Glivica se imenuje Pityirosporum ovale in spada med kvasovke. Kako si lahko pomagamo? Skrbimo za zdravo prehrano, izogibajmo se sladkorja in ocvrtih jedi. Dodatek vitamina B, E, cink in selen pa bodo obnovili rast las. Skratka, naučimo se živeti zdravo brez stresa. Ker sta stres in nezdrava prehrana v zadnjem času naša največja sovražnika, hkrati pa vplivata na naš videz, bom tej temi posvetila kar nekaj številk. Tekst v članku je povzet iz knjige: Alternativni načini zdravljenja (Patrick Pietroni) Za vsa vprašanja: Alenka@AlenkinStudio.com Tel.št:07 49 61 775 moda Modne novosti oziroma trendi nas nenehno presenečajo; ne čakajo na nas in se nenehno menjajo. Vsaka sezona prinese nekaj novega, nekaj svežega. Malo področij je takšnih. Tudi za letošnjo spomlad je ostalo nekaj, kar je bilo moderno že v jesenski sezoni 2001. Kar se nikakor ne umakne iz modnega sveta. Jeans! Legenda. Klasika. Vedno je aktualen, kajti ujema se z vsakim slogom, ki se zapoveduje. Vedno bolj je priljubljen in vedno bolj iskan. Raznovrstni kroji, dolžine, barve, oblike... ustrezajo vsem sedaj modernim slogom. Pa naštejmo nekaj primerov, kako kombinirati priljubljeni jeans v posameznih modnih slogih. Če ste se odločili za zelo priljubljen “hippy slog”, potem si morate privoščiti izprane, po-svetljene, elastične jeans hlače. Hlače morajo biti krojene na zvonec in stati na bokih, torej se nosijo nizko. Ali izberite jeans krilo do kolen! Zraven pristajajo bluze, tunike, široki pasovi, srebrni nakit, velike torbe in seveda “hippy” sončna očala. Barve so modra, roza, rdeča in rjavi toni. Če so vam bolj priljubljena osemdeseta leta, potem morate obvezno nositi predolge hlače, ki so najpogosteje krojene v obliki cigarete. Barve so bolj temne, torej temno modra in čma. Poleg pa se nosijo majice, natiskane z raznovrstnimi slikami, usnjene jakne, široki pasovi in obvezno mrežaste nogavice. Seveda je jeans iskan tudi v romantičnem slogu. Pri tem morajo biti hlače svetle, torej svetlo modre, z raznovrstnimi volančki, in jeans krila, vendar zelo kratka. K temu sodijo romantičnemu slogu ustrezni zgornji deli. Barve so bolj pastelne in vzorci raznovrstnih rož. To je bilo nekaj primerov, kako lahko v posameznih slogih nosite jeans. Čisto natančnega pravila seveda ni, dovoljeno je tudi malce odstopanja (mešanja) v slogih. Če vam določen slog ni povsem všeč, potem lahko vzamete vsakemu nekaj in dobili boste tisto, kar vam je najbolj všeč. Vendar ne pozabite, kar je ob tem najbolj pomembno - v svojih oblačilih morate izgledati popolno. Lea Šinko Štraus SavaGfe, 15.5.2002 ŠPORT gimnastika X raketno modelarstvo A Asja in Katja državni prvakinji Ruše j)ri Mariboru - V organizaciji ŠD Studenci Maribor je potekalo državno prvenstvo v A1 -nacionalnem programu ženske športne gimnastike. Svoje nastope na tem tekmovanju bodo ohranile v najlepšem spominu tudi posavske telovadke iz TD Sokol Brežice in GD Rain Krško, ki so se domov vrnile s številnimi odličji. Tako je v dopoldanskem mnogoboju ekipa kadetinj krškega Raina v postavi Urška Stus, Nika Močivnik in Vesna Bregar osvojila naslov viceprvakinj s skupnim seštevkom 95,60 točke, brežiške kadetinje v postavi Kaja Galič, Manca Koren, Barbara Gerjevič in Eva Zupan pa so bile tretje s seštevkom 95,10 točke. Najuspešnejša posavska posameznica je bila Brežičanka Kaja Galič na 5. mestu. Tudi deklice TD Sokol Brežice so bile uspešne, kljub nevšečnostim, ki sojih pestile in predvsem veliki utrujenosti, saj so za razli- ko od drugih nastopajočih vse brežiške tekmovalke na tekmo prispele isti dan, večina ostalih pa že dan prej. Tako so Asja Omerzu, Katja Pirš, Anja Lanšček in Spela Molan postale viceprvaki-nje v mnogoboju s skupnim se- števkom 90,15 točke. Najuspešnejša posameznica je bila Asja Omerzu, kije osvojila naslov vi-ceprvakinje. Popoldne pa so telovadke opravile še finalne nastope na posameznih orodjih. Asja Omer- zu se je med šest finalistk uvrstila na vseh štirih orodjih in osvojila naslov državne prvakinje na bradlji, viceprvakinja je postala na preskoku, tretja pa je bila na parterju, medtem ko sije na gredi delila 4. mesto. Katja Pirš je bila finalistka na dveh orodjih; naslov najboljše si je delila z novomeš-čanko Dijano Lapanovič, na preskoku pa je bila šesta. Krška telovadka Urška Mižigoj pa je bila v finalu nastopa na parterju peta. Pri kadetinjah je Brežičanka Kaja Galič na parterju osvojila 3.mesto, na preskoku je bila šesta, prav tako tudi na bradlji, kjer pa je tekmovanje zaradi poškodbe predčasno zaključila, medtem ko je bila krška telovadka Urška Stus peta. Edina posavska predstavnica pri članicah je bila v mnogoboju Krčanka Simona Gnidica, ki je med posameznicami osvojila 10. mesto. Karmen Molan Brežiške telovadke so se upravičeno veselile svojih uspehov, nenazadnje so njihovi pogoji treniranja vse prej kot idealni. karate X motokros A Odlična predstava Bijeljinja - Na zelo močnem mednarodnem karate turnirju se je zbralo rekordnih 625 tekmovalcev iz štirih držav. Poleg domačinov so nastopili tudi tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške in Jugoslavije. Izjemno uspešno so se predstavili karateisti KK Termotehnike, Krke iz Šentjerneja in sevniški karateist Marko Stopar, kije bil ponovno v ospredju, z malo športne sreče pa bi lahko posegel celo po najžlahtnejši medalji. Zato pa seje v prestižni članski konkurenci uspelo prebiti v finale članici Karolini Racman iz brestaniške Termotehnike, kije na koncu zasluženo zmagala in osvojila prvo mesto. Tudi Sevničan Marko Stopar, ki gaje na turnirju spremljal predsednik kluba Rajko Bončina je svojo nalogo odlično opravil. Z manjšo napako se mu je sicer izmuznila zlata medalja, tako daje v konkurenci članov na koncu osvojil drugo mesto. KK Termotehniko in Krko iz Šentjerneja je vodil glavni trener Franjo Horn, ki je bil z nastopom svojih varovancev zelo zadovoljen, saj so po odličjih posegli kar 7-krat, od tega so osvojili kar štiri prva mesta in bili najboljši klub turnirja. V kategoriji deklic nižji barvni pasovi je Mirjam Vovko iz KK Krke Šentjernej osvojila prvo, Suzana Mijatovič pa drugo mesto. V isti starostni kategoriji pa je med dečki višji nivo preprečljivo zmagal Rocco Sušeč, član KKTermotehnika. Med kataši v kategoriji dečkov letnik 1989-90 je zmagal Gregor Geršak, KK Termotehnike. V kategoriji dečkov letnik 1991-92 nižji nivo pa sta drugo in tretje mesto osvojila člana KK Krka iz Šentjerneja Domen Golob in Maks Bambič. DP v karateju Brežice - Brežiški karateisti so se uspešno predstavili na letošnjem državnem prvenstvu za člane in članice. Prvenstva seje skupno udeležilo 116 tekmovalcev v 157 posamičnih nastopih in 10 ekip iz 35 klubov. Ekipo Karate Kluba Brežice so sestavljali Christian Kajtna, Darko Cicvarič, Matjaž Gregorevčič, Feda Markovič, Damir Pleteš, Mirko Požar in Andrejka Dvornik. Brežičani so se še posebno izkazali v katah ekipno in v bojih do 80 kg, kjer so obakrat osvojili 3. mesto (ekipa C. Kajtna, F. Markovič, D. Cicvarič). Posamezno pa je 3. mesto osvojil Matjaž Gregorevčič. Skupni dosežki karateistov iz Karate kluba Brežice pa so naslednji: Fedja Markovič, 9. mesto kate, Darko Civarič, 9. mesto kate, Karate Klub Brežice, 3. mesto kate ekipno, Andrejka Dvornik, 5. mesto boji absolutne kategorije in 5. mesto boji težke kategorije, Damir Pleteš, 9. mesto boji za člane polsrednje kategorije, Matjaž Gregorevčič, 5. mesto boji za člane absolutne kategorije in 3. mesto boji za člane poltežke kategorije, Cristian Kajtna, 5. mesto boji za člane poltežke kategorije ter Mirko Požar, 9. mesto boji za člane težke kategorije. atletika Novi uspehi Ilirska Bistrica - Na 3. mednarodnem adetskem mitingu je nastopilo 200 atletov iz Slovenije in Hrvaške. V memorialni disciplini Milana Stepišnika starejšega v metu kladiva je bila Simona Kozmus druga z izidom 53,94 m, Primož Kozmus v moški konkurenci ni imel večjih težav z najbližjimi zasledovalci in je prepričljivo slavil s 66,79 m. Janja Budna pa je bila v skoku v višino tretja z izidom 1,69 m in novim osebnim rekordom, tretja je bila Maja Petan med pionirkami v teku na 60 m. Vsi so člani AK Fit Brežice. plavanje Odprto prvenstvo Bratislava - Najuspešnejša plavalca PPK Celulozar iz Krškega Rok Kerin in Jaroslav Kovačič sta se udeležila Odprtega prvenstva Slovaške, kjer je v zelo močni konkurenci sodelovalo preko 300 plavalcev iz desetih držav, med njimi so bili tudi nosilci olimpijskih odličij in finalisti največjih plavalnih tekmovanj. Rok Kerin je na 400 m mešano zasedel 4. mesto (4:50,70), na 200 m prosto je bil šesti. Jaro Kovačič pa je na 200 m delfin le za las zgrešil normo za nastop na EP, bil je četrti (2:10,71). Prvomajska dirka v Beli Krajini Stranska vas pri Semiču - Na prvomajski dirki so nastopili štirje motokrosisti Fun športovega Bence MX teama. Po poškodbi in težavah z zdravjem je tokrat ponovno tekmoval tudi Nik Rovan (na fotografiji), ki je kljub temu, da nekaj časa ni treniral in še ni v pravi formi ter da motorja še ni povsem obvladal, odlično izpeljal dirko in bil v obeh vožnjah in tudi skupno tretji - z enakim številom točk kot Rok Be-kanovič, kije bil drugi. Kljub 30 novim točkam je na lestvici državnega prvenstva zaradi dveh neodpeljanih dirk še naprej na osmem mestu, le točko pa zaostaja za sedmouvrščenim Rokom Avbljem. Na tej dirki pa je bil uspešen tudi Tomaž Salobir, ki je skupno osvojil sedmo mesto z enakim številom točk kot šestouvrščeni Jernej Irt, kar je njegova najboljša uvrstitev v članski konkurenci, v kateri je začel nastopati letos in seje na lestvici povzpel na enajsto mesto, za klubskim konkurentom Domnom Jancem je zaostajal le za tri točke. Janc je namreč po dirki v Stranski vasi izgubil eno mesto. Ob državnem prvenstvu je MK NIX iz Semiča pripravil tudi dirko veteranov. Na njej je nastopil Iztok Bence, ki je bil skupno šesti. Bence pa je bil uspešen tudi na drugi dirki spomladanske lige, ki je potekala na Rakeku. Skupno je namreč v deževnem in hladnem vremenu osvojil drugo mesto. atletika Brežičani zmagovali Gorica - V italijanski Gorici je potekal mednarodni atletski miting, na katerem je v metu kladiva slavil član AK FIT Brežice Primož Kozmus, ki je orodje zalučal 72,54 m, kar je bil najboljši izid dneva. V skoku s palico pa je zmagal Jure Rovan, ki je preskočil 510 cm, prav tako v skoku s palico pa je zmagala tudi mlajša mladinka Mateja Drobnič, preskočila je 330 cm. rokomet Sevnica izpadla, Dobova ostala Sevnica, Dobova - Rokometaši Terma so v zadnjem, 22. krogu 1. A SRL v gosteh premagali Sevni-coz22:21 (12:7). Zal je tako Sevnica izpadla iz družbe najboljših in se bo v prihodnji sezoni spet borila za prostor pod soncem v 1. B SRL, kjer pa je sezono uspešno zaključila Dobova, ki je tretja na lestvici. Kljub temu pa so Dobovčani nekoliko razočarani, saj so si v začetku sezone zastavili cilj vrnitev v 1. A SRL. To se žal ni zgodi- lo, tako da bo potrebna še ena sezona v nižji ligi, upati pa je, da jim bo prihodnjič uspelo. Vsekakor je bila želja Dobove, da Sevnica ostane v prestižni figi, sami pa da se vrnejo, kajti tako bi lahko prihodnje leto spremljali posavski derbi. Tudi sicer ga bomo lahko spremljali, le da v LB DRL. Morda pa bo prihodnje leto obojim posavskim predstavnikom uspel veliki met. mali nogomet Pokal za 3. mesto Brežice - Klub malega nogometa Brežice, ki se ga nekateri bolj spominjajo pod imenom KMN Nakani Brežice je uspešno zaključil letošnjo sezono malega nogometa v 2. SMNL, saj so igralci konec sezone dočakati na odličnem 3. mestu s 30 točkami. Brežiško ekipo so sestavljali Srečko Denžic, Bogdan Kožar, Jernej Kene, Alan Kranjc, Gregor Dušic, Janez Omerzu, Matjaž Lubšina, Boris Dimic, Juriča Fuckar, Miran Kržan, Matjaž Libenšek, Gregor Hotko, Matija Kovačič, Gorazd Sterk, Damir Klisurič, Stane Jalovec in Ivan Kostevc, ki se je v domačo ekipo vrnil po krajšem “izletu” k prvoligašu KMN Sevnica. Ekipo je vodil trener Sandi Nakani. Sevničani državni prvaki! Sevnica - Sevniški raketni modelarji so se še enkrat izkazali kot izjemni, saj so na dvodnevnem državnem prvenstvu spet blesteti. Tako je prvi dan potekalo tekmovanje modelarjev v kategoriji raket s trakom, kjer je bil Igor Štricelj drugi, tretji pa Boris Jenko, kar je zadostovalo tudi za ekipno drugo mesto. V tekmovanju daljinsko vodenih raket pa je Igor Štricelj ubranil lanskoletni naslov državnega prvaka, Borut Lendaroje bil drugi, tretji pa Miha Pfeifer, tako so postali tudi ekipni državni prvaki. Pika na “i” pa je bil drugi tekmovalni dan, ko so se tekmovalci pomerili v kategoriji raket s padali, kjer je Drago Perc postal državni prvak, ekipa Astronavtično-raketnega kluba Vega Sevnica v postavi Perc, Štricelj, Jenko pa je prav tako najboljša v državi. nogomet V .. • V- . ; l- p. v ;*« i L*-.- *T. • v w Mož, ki obvlada nogomet Nebih Zeneli danes Brežice - Nebih Zeneli je imel 12 let, ko je prišel s Kosova v Brežice. Tuje ostal, tu sije ustvaril dom in tu je vztrajal in še vedno vztraja v tistem, kar ima najraje. Nogomet. Pot pa je bila vse prej kot lahka. Bila je trnova, posuta z mnogimi preprekami. A prepreke so za to, da jih preskočimo. Eno, po eno, z veliko mero potrpežljivosti. Če se držimo pravil igre, uspeh zagotovo ne izostane. Ne verjamete? Potem ga sami vprašajte. Kot deček je prišel iz kosovskega Vučitrna v neznani kraj. Na povabilo takratnega trenerja Cirila Kolešnika je postal član NK Brežice. Dokler je šlo aktivno skozi igro, je vztrajal pri igri, ko pa je prišel čas, da se poslovi od travnatih igrišč, to je bilo pred približno desetimi leti, se je odločil, da ostane. Če ne na igrišču, pa ob njem. Toda brez nič tudi ni nič, in ker se je tega Nebih dobro zavedal, se je podal na dolgo pot učenja. Vožnja v Ljubljano, treningi v Novem mestu, nekaj časa v Krškem in spet nazaj v Novem mestu, seveda dokler je bila še služba seje bilo potrebno zvesto držati tudi tega. Trenersko šolo je uspešno opravil, zdaj je licenci-ran trener, ki je Še mlad, tako po letih kot po stažu in vestno si nabira izkušnje. Kdo je njegov vzornik’ Predvsem, pravi* je najbolje, da se človek drži sah1 svojih pravil in načel. Vzorniki sicer so do neke meje dobrodošli, n pretiravati le ni dobro. Kakšni so njegovi načrti? Veliki! Kar bo, pač bo - seveda upa, da le najboljše! K.M. Člani NK Brežice iz osemdesetih let motokros Šesta dirka DP Mačkovci - Na šesto dirki državnega prvenstva (DP) je Nik Rovan (Fun Šport Bence MX team) osvojil svojo najboljšo letošnjo uvrstitev - 2. mesto v razredu 85 ccm, v prvi vožnji je celo zmagal, v drugi pa je bil po padcu tretji. Uspešni so bili tudi ostali, saj je Domen Janc osvojil 6., Tomaž Salobir pa 7. mesto, medtem ko je bil Blaž Germšek v razredu 125 ccm deseti. Iztok Bence pa je zmagal na tretji dirki spomladanske lige na Rakeku. Vsi motokrosisti Fun športa so tako dosegli svoje najboljše rezultate v tej sezoni. V nedeljo, 19.maja, čaka Ben-cetove motokrosiste še druga dirka za pokal Motomat, tudi ta bo na Rakeku, Rovan in Janc Pa odpotujeta v nemški Culitzsch1,3 prvo dirko za Evropsko prvensp vo, saj je bila dirka v Italiji, ki h1 morala biti pred tednom dni, zah1' di obilnega deževja in nemogočih pogojev na progi odpovedana. nogomet Brežičani napredovali Brežice, Oplotnica - Še dva W ga sta ostala do konca prvenstva v ' Medobčinski članski nogometni 1$ - MNZ Celje, vendar pa je že jasfl°j točk. Brežičani so slaviti tudi v I**-krogu, v gosteh so premagali Oplot” i nicoz 1:5 (1:2). da je ekipa NK Posavje - Breztc, napredovala v 3. SNL, kajti na lestvi*-' vodi kar z osmimi točkami (35) phv drugo in tretjo uvrščeno ekipo N1; Sentinr in NK I nšlcrt imnffl KRONIKA V praznike zapeljali z obvezno registriranimi motorji Posavje -Večina lastnikov oziroma voznikov koles z motorjem in motornih koles je do zadnjega čakalo na registracijo. Od 150.000 tovrstnih vozil v državi jih je registriranih okoli 20.000. Še vedno je vozilo mogoče kadarkoli registrirati, vendar Previdno, od 1. maja na cesto ne smete z neregistriranim kolesom z motorjem ali motornim kolesom. Brežiški dijaki so pravočasno registrirali svoje “jeklene konjičke". Potem ko je z lanskim decembrom začel veljati nov registracijski sistem za motoma in priklopna vozila, je s 1. majem letos v veljavo stopil podoben pravilnik tudi za kolesa z motorjem. Okrog 150.000 “mopedov”, kolikor naj bi jih bilo v državi, morajo lastni-kr po opravljenem tehničnem pre-Sledu in sklenitvi obveznega žalovanja označiti s predpisano registrsko tablico in veljavno na-ePko za tehnični pregled, s seboj Pa morajo na cesti vedno imeti tudi prometno dovoljenje. Po bazi podatkov Ministrstva Za notranje zadeve (MNZ) je bilo zadnj i aprilski dan, torej dan pred uveljavitvijo novega pravilnika, v Posavju registriranih skupaj 1120 motorjev, najmanj v Krškem 341, ''Sevnici 375 in v Brežicah 404. mde na to, da še nimajo zbranih novih podatkov, smo se obrnili na tehnične preglede. V Brežicah in Krškem so do minulega petka opravili 892 registracij motorjev. Ne gre za razkorak med številkami, saj lahko lastniki registrirajo motorje tako na upravnih enotah kot tudi na tehničnih pregledih, zato še ni enotnih podatkov. Pogosto vprašanje zamudnikov pa je, kako opraviti ta proces, kako z motorjem priti na tehnični pregled zdaj, ko na cesto ne smejo z neregistriranim vozilom. Postopek je identičen kot pri ostalih motornih vozilih oz. avtomobilih. Za motorje treba plačati ali redno ali delno zavarovanje za nekaj dni in z dokazilom o plačilu na upravni enoti dvignili preizkusne tablice. Te se, kot so nam pojasnili, lahko izdajo do največ 5 dni, zanje je potrebno odšteli 1.800 SIT. S preizkušnjami na motorju se lahko brez tveganja mandatne kazni, lastniki pripeljejo do tehničnih pregledov in opravijo tudi registracijo. Glede na to, da so motorji ponavadi manjši, jih lastniki lahko pripeljejo tudi z drugim vozilom. Celotni stroški registracije znašajo dobrih 17 tisočakov. Od tega bo treba odšteti 1400 SIT za tehnični pregled, slabe tri tisočake za nalepko in njeno lepljenje, 8 tisočakov za zavarovanje in 5000 SIT za upravne takse, prometno dovoljenje in registrsko tablico. Tehnični pregled je treba opraviti enkrat letno, za kolesa z motorjem, ki so starejša od 12 let pa vsakih šest mesecev. Po navedbah Ministrstva za notranje zadeve se tudi registracija za kolesa z motorjem uvaja zaradi zagotavljanja tehnične brezhibnosti, zavarovanja, vzpostavitve evidenc, nadzora in večje discipline v prometu. Enega od razlogov za uvedbo obvezne registracije koles z motoijem pa gre iskati tudi v številu prometnih nesreč in prekrškov, ki jih povzročijo vozniki koles z motorjem. Zakon o varnosti cestnega prometa za kršitelje, ki se vključujejo v promet z neregistriranimi motorji, predvideva 25.000 SIT kazni. Suzana Vahtarič Lastnik mora ob registraciji predložiti dokazila o izvoru vozila, uokazila o lastnini vozila oziroma posameznih delov vozila, ki so naknadno vgrajeni, dokazilo, daje na vozilu nalepljena nalepka za tehnični pregled, dokazilo carinskega organa o carinjenju dokončno a * začasno uvoženega blaga, dokazilo o plačilu oziroma o oprostitvi Plačila davka za vozilo in dokazilo o plačilu drugih obveznosti dakse, prometno dovoljenje in registrska tablica). Ce lastnik nima a°kazil o izvoru in lastnini kolesa z motorjem, lahko vozilo regist-nra na podlagi ustrezne pisne izjave, ki jo poda upravna enota oziro-ma organizacija, ki je pooblaščena za tehnične preglede. Ilegalni prehod državne meje Brežice, 8. - V jutranjih urah je 6 državljanov Sierra Leone in j zavljanka Čečenije ilegalno peš preko reke Sotle zunaj naselja k r!sJavec prestopilo državno mejo. Tam so jih izsledili in prijeli ^teziški policisti. Pri prestopu meje jih je vodil 40-letni D.H., državljan aške.Tujce so po končanem postopku zavrnili na Hrvaško, vodiču s° °dvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli k preiskoval-nemu sodniku. Tatvina avtomobilske prikolice in „ visokotlačne pralne naprave V^oboko, 8. - Neznani storilec je ponoči z glavnega vhoda farme 0k .EL d.d. zunaj naselja Globoko odstranil verižno ključavnico -skoSanko- Vstopil je na območje farme in odtujil enoosno avtomobil-ošv Pr'k°l>co in visokotlačno pralno napravo. Lastnik je s tatvino ■ Kodovan za okoli 580.000 SIT. Tatvine iz stanovanj Posavje - Policisti na območju Posavja obravnavajo tatvine iz stanovanj, ki jih izvajajo neznane moške osebe temnejše polti. Neznanci prihajajo predvsem k starejšim osebam, se predstavijo za kontrolorje vode in izvabijo osebe iz stanovanja. Nato sami izkoristijo priložnost tako, da vstopi eden v stanovanje in izvede tatvino denarja. Občane prosijo, da o morebitnem pojavu oseb obvestijo policijsko postajo oziroma to sporočijo na interventno številko 113. Podoben primer se je zgodil 8. maja v opoldanskem času, ko sta se pri občanu v Lazah pri Boštanju oglasila dva neznana mlajša moška. Neznanca sta prosila za vodo. V času, ko je oškodovanka enemu od njiju točila vodo, je drugi vstopil v spalnico in izpod blazine odtujil denarnico, v kateri je bilo 325.000 SIT. Po izvedeni tatvini sta se neznanca takoj oddaljila v neznani smeri. Neznanca bi naj bila mlajša, temnejše polti in se prevažata s starejšim osebnim avtomobilom bele barve. Pridržanje do iztreznitve n ^težice, 7. maj - Brežiški policisti so zaradi prekoračitve hitrosti zunaj gr eJa Bukošek ustavili voznika osebnega avtomobila 52-letnega I.Č. iz Zlc- Med postopkom so policisti tudi ugotovili, da je voznik pod lv°m alkohola, saj je napihal kar 3,11 g/kg alkohola. Policisti so kršitelju ko t v°žnjo prepovedali, česar pa I.Č. ni upošteval, saj so ga nekoii-, asneje ponovno ustavili v Brežicah. Ker je I.Č. v vinjenem star: - ~ he7 • 0 nadaljeval, so policisti zoper njega odredili pridržanje dc Zoper kršitelja bodo podali predlog sodniku za prekrške. Pomagali ilegalcem Brežice, 3. maj - V poznem popoldnevu so 4 državljani ZR Jugoslavije in 2 državljana Turčije ilegalno peš preko reke Sotle zunaj naselja Jereslavec prestopili državno mejo. Po prestopu meje sta jih pričakala in v osebna vozila naložila 51-letni M.K. in 32-letni B.S., oba iz Ljubljane, ter jih odpeljala v smeri Krškega. Na poti soju ustavili policisti. Tujce so po končanem postopku zavrnili na Hrvaško, prevoznikoma pa so odvzeli prostost in ju s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem. anketa o delovanju policije Zaupanje in zadovoljstvo z delom policije Policija je v Sloveniji deležna visoke stopnje zaupanja, saj ji povsem zaupa 12,7 odstotka prebivalcev, v glavnem zaupa 43,6 odstotka in nekje vmes 27,1 odstotka prebivalcev Slovenije. Na negativnem delu lestvice so odstotki precej nižji, saj je tistih, ki policiji v glavnem ne zaupajo 8,6 odstotka, tistih, ki ji sploh ne zaupajo, pa je le 5,2 odstotka. 3 odstotki vprašanih svojega zaupanja v delo policije ni moglo opredeliti. Povprečna ocena zaupanja policiji na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da ji povsem zaupajo in 5, da ji sploh ne zaupajo, pa je 2,49. Ocena zaupanja policiji je precej enotna tudi po posameznih demografskih kategorijah, značilnejša odstopanja se kažejo, zanimivo, glede na regijo. Najbolj policiji zaupajo prebivalci Zasavske regije (povprečna ocena zaupanja 1,99), najmanj pa policiji zaupajo na Koroškem (2,83). Zadovoljstvo z delom policije so anketiranci prav tako kot zaupanje ocenjevali na lestvici od 1 do 5, le daje tam ocena 5 pomenila, daje vprašani zelo zadovoljen z delom policije, 1 pa, daje z njenim delom zelo nezadovoljen. Povsem nezadovoljnih z delom policije je bilo 4,4 odstotka vprašanih in povsem zadovoljnih 11,8 odstotka anketiranih. Povprečna ocena zadovoljstva z delom policije znaša 3,39. Glede na kraj bivanjaje zadovoljstvo z delom policije naj višje na podeželju, najmanjše pa v večjih mestih, Ljubljani in Mariboru. Pri starostnih skupinah so do dela policije najbolj kritični jmlajši, tisti, stari do 30 leti. Po spolu pa so z delom policije bolj zadovoljne ženske kot moški. Enako vprašanje je bilo zastavljeno že v raziskavi leta 1995. Splošno zadovoljstvo z delom policije je nekoliko padlo. Deleži tistih, ki so povsem nezadovoljni in nezadovoljni, so ostali skoraj nespremenjeni, kar za 13,7 odstotnih točk seje povečal delež tistih, ki niso niti zadovoljni niti nezadovoljni z delom policije, kar očitno pa so padli deleži zadovoljnih in povsem zadovoljnih. S.V. Podatki so le del obsežne ankete, ki je objavljena na spletnih straneh slovenske policije na naslovu www.policiia.si. zbrani so bili v letu 2002. ujeli smo... Zloglasni Drožanjski potok, za katerega pravijo, da je prava kloaka, je bogatejši še za del cestne ograje. Vanjo se je namreč zaletel voznik na majavih kolesih, ki je istega dne menda poravnal še več mestnih ograj. Najdena mrtva - podana kazenska ovadba Razbor pod Lisco - Kot smo že poročali, je bila 4.4.2002 v bližini stanovanjske hiše v okolici Sevnice najdena mrtva M.B. (46). Kriminalisti in policisti so med ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, daje k pokojni dan prej prišel S.A. (33) iz okolice Sevnice. V večernem času je med njima prišlo do prepira in nato še do pretepa. V pretepu je S.A. z neugotovljenim predmetom M.B. tako hudo telesno poškodoval, daje naslednjega v zgodnjih jutranjih urah umrla v bližini stanovanjske hiše, kamor jo je po dejanju odvlekel osumljeni. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po I. In II. odstavku 135.člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije je bila zoper S.A. 13. 5.2002 na Okrožno državno tožilstvo v Krškem podana kazenska ovadba. ^l^dlkpVanie ‘Z Prejšnje ^ravstveno varstvo ^ sPoštovanje °Vekovih pravic ker^^ ureditev je zelo sporna, e *ahko način uresničevanja pravni nasveti Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin ustavnih človekovih pravic določi samo z zakonom (15.člen Ustave). Pravici do socialne varnosti in do zdravstvenega varstva sta ustavni človekovi pravici in obsegata tudi individualno pravico do zdravstvenih storitev. Zato bi morala biti vsebina teh pravic določena vsaj načelno z zakonom. Namesto v zakonu pa so določeni standardi do dostopa zdravstvenih storitev, ki se jih mora držati tudi splošni in napoteni zdravnik, v omenjenih Pravilih. To je v nasprotju z zakonom o zdravniški službi, ki pravi da je zdravnik neodvisen pri svojem delu, saj omejuje svobodo zdravnika pri njegovem odločanju; škarje in platno ima v rokah namesto zakonodajalca tisti, ki je zavezanec plačila zdravstvenih storitev, to je Zdravstveni zavod. Na temelju take ureditve, kije protiustavna, kar je tudi že ugotovilo Ustavno sodišče, je razumljivo, da bo prizadeta zavarovana oseba v slabšem položaju. V praksi prihaja celo tako daleč, da zdravniška komisija, ki bi morala presojati mnenje lečečega zdravnika, ki se nanaša na nezmožnost delavca za delo od tridesetega dne dalje, presoja to mnenje tudi za trideset dni nazaj in ustvari položaj, da se delavec, ki jc ostal doma po odobritvi lečečega zdravnika, znajde v položaju, kot daje samovoljno prenehal z delom, ker zdravniška komisija za nazaj ne odobri odsotnosti z dela, kot jo je predpisal lečeči zdravnik, čemur lahko sledi prenehanje delovnega razmerja. Torej komisija ustvari situacijo, ki je ugodna za delodajalca, ki se hoče bolnega delavca znebiti, in za zdravstveni zavod, ker mu ni potrebno več plačevati nadomestila osebnega dohodka za čas od tridesetega dne dalje. Ne glede na to, daje v medicinskem spisu npr. mnenje specialista in splošnega zdravnika, da se bolniški stalež podaljša. To lahko stori zdravniška komisija tudi brez pregleda zavarovanca, čeprav je odobritev bolniškega staleža do 30 dni v pristojnosti izbranega lečečega zdravnika. Tako zavod napravi uslugo sebi, ker mu ni potrebno plačevati nadomestila osebnega dohodka, in delodajalcu, ki se znebi bolnega delavca, ta pa se znajde na cesti. Tako ponižan in brez denarja pa naj potem delavec išče svojo pravico na sodišču!? V kakšnem nemogočem brezpravnem položaju se nahajamo vsi, ki bi želeli koristiti zdravstvene storitve, pa bi radi vedeli, kako to piše v zakonu, naj pokaže podatek, daje Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter njegove spremembe in dopolnitve, objavljen v naslednjih Uradnih listih RS: št. 9/92, 13/93,9/96,29/98,6/99,56/99,99/ 2001, Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja s spremembami in dopolnitvami pa v UL RS št. 79/94 in 91/2000, pri čemer je potrebno upoštevati tudi odločbe Ustavnega sodišča št. U-l-30/96, Up-181 /95, U-I-125/97, U-I-204/ 98 in Up 53/96), kjer je presojeno, da sedanji postopek, kot ga določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ni v skladu z Ustavo, ker pravni položaj prizadete stranke v postopku ni primemo urejen, in naložilo zakonodajalcu, naj v roku enega leta (do novembra 1999) nepravilnosti odpravi, vendar zakon še do danes ni bil usklajen z ustavnimi odločitvami. RAZVEDRILO "j HOROSKOF OVEM Po dveh rahlo dolgočasnih dnevih bosta nastopila zelo prijetna petek in sobota, ko se lahko odlično zabavate. V nedeljo in ponedeljek boste morda ugotovili, da se družite z ljubosumneži in zavistneži. Bik Živahen, vesel in zaljubljen teden. Partnersko področje je močno poudaijeno, kar pomeni, da boste navezovali prijetne in koristne stike - še posebej s pripadniki nasprotnega spola. DVO JČKA Na poklicnem področju bodo razmere Še malce negotove, toda do odločitve lahko pride v ponedeljek. Vmes vam bodo na pomoč priskočili vplivni prijatelji. V ljubezni še naprej več smole kot sreče. RA k Bistveno vlogo bodo igrali prijatelji, skupine, ekipno delo. Pa tudi služba, kariera, ambicije. Uspešni stiki s tujino in osebami ženskega spola zlasti za rojene junija. LEV Zvezde kažejo moč, uspeh in srečo, ki jo boste imeli v službi in družbi. Zelo zanimiva dneva bosta nedelja in ponedeljek, ko lahko pride do pomembnega odkritja. Pogovorite se s partnerjem. DEVICA Konstruktiven teden za rojene v prvi polovici septembra, ki boste samozavestni, močni in uspešni. Zdaj je pravi čas, da izboljšate svoj položaj. Ce ste rojeni po 15.septembru, pazite na zdravje. TEHTNICA Zelo dober teden, kmalu lahko nastopi sprememba na bolje v partnerstvih, prijateljstvih. Neka oseba moškega spola vas bo zaščitila in vam morda omogočila celo napredovanje. ŠKORPIJOM V četrtek in petek boste dobre volje. Oba dneva sta primerna za navezovanje stikov in nove dogovore. za vas pa so obeti še posebno spodbudni. STRELEC Zelo prijeten teden za rojene novembra. Niste zaljubljeni? Morda boste prav kmalu. Če ste rojeni decembra, boste še vedno na nekakšnem razpotju. KOZOROE Ustvarjalen teden! Domiselnost boste združevali s čutom za praktičnost, kar vam bo koristilo pri temeljitih preobrazbah, ki so sicer bolj dolgoročne in se nanašajo na vaše delo. VODflAR Zgodilo se bo v petek in odtlej boste bolj sproščeni, živahni in zgovorni, kot ste bili zadnje tedne. Rojeni januarja? Prijateljstvo in ljubezen. Najboljša dneva sta sobota in nedelja. RIBI Srednje ugoden teden. V sredo ali četrtek lahko sklenete dober dogovor, pomagala vam bo sreča. V petek in soboto lahko računate na pomoč sorodnikov pri domačih opravilih. - TELEVIZIJA NOVO MESTO lši št. To šolo 21 (Butkovičeva hiša), so obiskovali otroci iz je bila odprta 17. septembra 1908. 'V teh dveh stavbah je nato potekal pouk vse do septembra 1976, ko smo se preselili v današnjo stavbo. Zares bogata šolska preteklost, ni kaj. In prav zato smo čutili dolžnost, da ji moramo v tem letu posvetiti kar največ pozornosti. Osrednja slovesnost bo 25. maja, ko bomo imeli dopoldan dan odprtih vrat. Prvo šolsko uro bodo imeli učenci razredno uro, na kateri se bodo pogovarjali skupaj s svojimi razredniki o šolski zgodovini. Drugo uro bodo povabili goste - starejše krajane (svoje dedke ali babice, upokojene učitelje) in se z njimi pogovarjali o tem, kako je včasih bilo v šoli. Nekateri pa bodo odšli z učitelji tehničnega pouka na teren in bodo skicirali šolske zgradbe v Leskov- In takšna je današnja OŠ Leskovec pri Krške Na popoldansko prireditev, ki se bo pričela ob 17. uri, pa vabimo vse, ki so kakor koli povezani z življenjem in delom na OŠ Leskovec. Po končani svečanosti pripravljamo tudi družabno srečanje vseh, ki so bili kadarkoli zaposleni na šoli, z današnjim kolektivom. Ob tej priložnosti že nastaja spomine vseh še živečih ravnateljev, nekaterih učiteljev in učencev OŠ Leskovec. Menim, da bomo na ta način dovolj dostojno obeležili pomembne in častitljive obletnice iz naše bogate šolske preteklosti. Zdenka Horvat, pomočnica ravnatelja Postali so državni prvaki iz geografije Zavod republike Slovenije za 0 stv°je letos že sedmič zapored Saniziral tekmovanje v znanju ®°grafije. Tekmovanje poteka sr H.ej za osnovne 1° posebej za Se. nje šole. Tega tekmovanja šo u'z občine Brežice ves čas redno 0, e[^Zevah le učenci OŠ Cerklje pr .ki’ ki so bili v preteklosti , ®CeJ uspešni - dvakrat so se kot vanja uvrstili na državno tekmovanje. Letošnjega tekmovanja osnovnih šol pa sta se iz brežiške občine udeležili ekipi OŠ Cerklje ob Krki in OŠ Velika Dolina, obe pod vodstvom mentorja Draga Ivanška. Regionalno tekmovanje je potekalo že meseca oktobra v Krmelju. Zmagala je ekipa OŠ Velika Dolina (skupaj z OŠ Stari trg \ ob Kolpi), Cerkljani pa so bili s točko zaostanka tretji. Na tem tekmovanju je sodelovalo 15 osnovnošolskih ekip iz Bele Krajine, Dolenjske in Posavja, zmagovalni ekipi pa sta se uvrstili na državno tekmovanje v Ljubljani. Tekmovanje v znanju geografije se precej razlikuje od drugih šolskih tekmovanj. Tekmovanje je ekipno (ekipo sestavljajo trije člani), glavni poudarek pa je na terenskem delu. Tekmovalci morajo dobro obvladati orientacijo. Za uspešno delo na terenu je po-’ membno tudi dobro poznavanje zemljevida, temeljito opazovanje in natančnost pri meritvah. Poleg orientacije s kompasom in z zemljevidom morajo opisovati značilnosti pokrajine (površje, rastlinstvo, raba zemljišča...), razlagati pojave ob poti, kartirati zgradbe, ugotavljati podnebne razmere, meriti naklon zemljišča...Nosilna tema letošnjega tekmovanja je bila “Pokrajina in promet”, zato je bila posebna pozornost namenjena opazovanju prometa in prometnih poti ter njihovih vplivov na okolje. Uvodni, teoretični del tekmovanja je podoben kot pri drugih šolskih tekmovanjih, saj učenci tekmovalci pišejo krajši test. Tema je vsako leto druga (letos promet). Teoretični del državnega Potem so prišli po nas naši gostitelji. Razporejeni smo bili k družinam. Mene je čakala družina Arikan - mama, oče in enajstletni dvojčici Yamur in Damla. Moj brat Domen je prišel k družini Sengil, k trinajstletnemu Mehmetu Ali in dvajsetletni sestri Yase-min. Vsi so bili zelo prijazni. Domen je imel srečo, ker so njegovi vsi znali zelo dobro angleško, tako da s sporazumevanjem ni imel težav. Pri meni je bilo malo težje. Angleško je govoril le oče, dvojčici in njuna mama pa le turško. Vendar smo se nekako znašle. Malo smo si pomagale s slovarjem, nekaj pa tudi z rokami. Ko nam je zmanjkalo vseh “pogovornih pripomočkov”, smo se velikokrat od srca nasmejale. Na koncu smo se vedno sporazumele. Turške družine so za nas prevzele vlogo naših staršev. Pri njih smo prenočili, jedli, po potrebi so nam tudi kaj oprali in nas vedno ob pravem času odpeljali na dogovorjena mesta. Mene je spremljala Yamur. Nastopili smo v povorki, snemali smo za turški radio, izmed 32 držav smo bili izbrani med prvih deset za televizijsko snemanje. Imeli smo še dva nastopa v parku, v nakupovalnem centru in na skupnem večeru s starši in z otroki iz Egipta. Največja predstava je bila 23. aprila, prenašala jo je turška radio televizija. V dvorani je bilo okrog 25.000 gledalcev. Pred tako množico še nismo nikoli nastopali. Bilo je fantastično. Ta dan v Turčiji praznujejo dan otroka, zato povabijo vse otroke sveta, da se jim pridružijo. Celo mesto Ankara v času od 16. do 26. aprila živi za ta festival in predvsem za njihove goste. Družine so nam vsak dan pokazale nekaj znamenitosti njihovega velikega mesta, nas predstavile svojim sorodnikom in se trudile, da nam bo Turčija ostala v lepem spominu. Vsak večer smo pisali dnevnik, saj bi bilo škoda, da bi tako zanimiva doživetja sčasoma pozabili. Predzadnji dan smo se skupaj s svojimi prijatelji odpeljali na ogled Kapadokie, zadnji dan pa smo si ogledali Istanbul. V petek, 26. aprila smo se polni novih doživetij poslovili od naših turških prijateljev. Hvaležni smo jim za gostoljubje, vedno se jih bomo radi spominjali in si z njimi dopisovali. V soboto, 27. aprila smo se ob 5.30 vrnili na brniško letališče, kjer so nas že težko čakali starši. Z avtobusom smo se odpeljali do naše šole, kjer nas je pričakal ravnatelj, razredničarke, nekaj sošolcev in prijateljev. Srečen povratek smo nazdravili z otroškim šampanjcem, razrezali slavnostno torto, Liljana in Petra pa sta nam zapeli pesem “Za prijatelje”. Tudi mi smo si vzeli čas za prijatelje. Bilo je lepo, vendar pa še vedno velja naš pregovor: “Povsod je lepo, a doma je najlepše!” Tjaša Ribič, 5.b razred, OŠ Artiče Novinarski krožek De~VZ davnih prvakov so si priborili učenci Aleš Bizjak, Mateja ZQdZlC ,n ^ea Štampek pod vodstvom mentorja Draga Ivanška (stoji aJ desno), s prvaki pa je tudi ponosni ravnatelj Florian Bergant. Za uspeh na geografskem tekmovanju je potrebna orientacija. tekmovanja je bil letos težji, saj učenci testa niso reševali kot ekipa, ampak posamezno (letos je bi 10 prvič tako). Vsi tekmovalci OŠ Velika Dolina so pri testu pokaza 11 zelo dobro znanje in dosegli najboljši povprečni rezultat. V skupnem seštevku je bila ekipa OŠ Velika Dolina najuspešnejša in tako smo postali državni prvaki v znanju geografije za šolsko leto 2001/02. Ker so tekmovalci test pisali posamezno, so letos prvič razglasili tudi najboljše posameznike (rezultat testa in 1/3 točk s terenskega dela) in pri tem se je Aleš Bizjak uvrstil na 2. mesto. Vsi učenci so osvojili zlata priznanja. Mentor ekipe Drago Ivanšek 190 let šolstva in 25 let šole Leskovec pri Krškem Letošnje šolsko leto je za OŠ Leskovec pri Krškem posebno leto. Lseptembra2001 so šestletni otroci prvič prestopili šolski Prag in postali prva generacija učencev v našem kraju, ki bodo hodili v osnovno šolo devet let. vseh bližnjih vasi, pozneje celo z Rake in iz Velikega Podloga. Otvoritev prve šolske zgradbe pa je bila šele 2. novembra 1863. Imela je dve učilnici. To stavbo smo kasneje imenovali stara šola. Nova oz. druga šolska stavba pa OGLASI SEMENARNA Ljubljana Vabljeni v vrtni center Kalia V NC INTERMARKET BREŽICE na Tovarniški 10 v Brežicah in v prodajalnah: NA CKŽ 135 C V PRODAJNEM CENTRU JOB V KRŠKEM na CBE 64 v Metliki tni center! 3 KAL.IA KJER VAM ZA LEPŠI VRT IN DOM NUDIMOA v + ŠIROKO PONUDBO; semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, čebulček lončnice, semena okrasnih trat semena poljščin lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprena sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota * hrana za male živali 8! jSi ti SVETOVANJE: vsak dan strokovno svetovanje UGODNOSTI: Ponudba meseca akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu Kartica popustov a 'P # m delovni čas in informacije: * Brežice: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure, tel.: 07/496-35-31 * Krško: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, tel.: 07/48-81-647 * Metlika: od 7. do 19, ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, tel.: 07/305-80-26 ■ "V ■ ' ' %' '' ' ' ^ “ - Soustvarjajmo naravo! SEMENARNA Ljubljana < < 5$ z p 9, £ £ < 3 < sa z f- KtfS 8 uj o 2 Obiščite obnovljene salone ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem Zajamčeno na nižje cene pohištva v Evropi Zakaj si ne bi izpolnili S i -Z 5 ene želje več? Z ugodnim dolgoročnim potrošniškim kreditom si lahko privoščite tisto, kar si že dolgo želite. Rok vračila je od enega do šestih let, denar dobite takoj. Konkurenčne obrestne mere. Informacije: Nova KBM, Ekspozitura Brežice, tel.: 07 4961 932 in Agencija Krško, tet.: 07 4922 877 Izračuni na spletni strani www.nkbm.si "^.Nova KBM _ Trgovino Zelo ugodni kredih za ho temo in televizor Goieniei Naš servis vam brezplačno dom in priklopi vso beo tehniko Avto rado, ojačevalci in zvočniki Alpine, Pionir, JVC,.. SVEIOVANP MONTAŽA ItHNOSHOP BREŽICE, TEL 499-32-65 Miroslav Vukovič s.p., Bizeljska cesta 66, 8250 Brežice TeL:++586(0)7/49 95 26: AVTOUNE KRŠKO do,o, Bohoričeva 10,8270 Krško Tel. prodaja vozil: 07/49-02-117 Rezervni deli: 07/49-02-120 Servis: 07/49-02-113 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil ŠKODA vas vabi da preizkusite sanjsko vozilo ŠKODO FABIA DREAM Pri nakupu FABIE DREAM vam ob izjemno ugodni ceni podarimo AVTOMATSKO KLIMO. Pri nakupu ŠKODE OCTAVIE prihranite 250.000,00 tolarjev. Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 AGRI STREČ FOLIJA, VEZIVA, MREŽE VRHUNSKIH EVROPSKIH PROIZVAJALCEV Krško. Tel.: +386 (0)7 48 80 390 ZELO UGODNE CENE - DOSTAVA TAKOJ! kino Sava Glas, 15.5.2002 novosti knjižnice brežice Najmlajše tokrat vabimo v družbo piščančka Frančka, ki želi postati * ranček strašni. Zakaj sem tako majhen? se kar naprej sprašuje mišek in na koncu izve pomemben nauk. Lagati ni lepo, pa čeprav so to 'amo nedolžne izmišljije - to vedo tudi vranček Dokolenko, prašiček Nrofek, jazbec Cviki in medvedek Edo, ki so s seboj na tetino kmetijo Pretihotapili še cel kup svojih prijateljčkov. Preberite slikanico Čista resni-03 ™ izmišljije za vsako priložnost in spoznali boste, da je najbolje povedati resnico. Knjiga Samir in Jonatan posega v nenavadno okolje. Jzraelski bolnišnici se srečata palestinski deček Samir, ki nikakor ne ■nore preboleti smrti svojega brata in izraelski deček Jonatan, ki mu je vojna vzela roko. Če ne veste, kaj narediti, če vas kdo zafrkava, izsiljuje, Pretepa, vam grozi ali kako drugače trpinči, če vas zanima, kako si prido-m samozavest in zaupanje vase, kako si poiskati prijatelje, preberite kni‘go Trpinčenje. Priročnik Lagodno vrtnarjenje je namenjen vsem, ki želite imeti lep ^ri, vendar tudi dovolj časa za uživanje njegove lepote. Izvedeli boste, 1° si olajšati vrtna opravila, kako racionalno oblikovati vrt, katere rože, oncnice in grmi potrebujejo manj nege in so še vedno vrtu v okras. V KnJ]gi Kako uspešno odpravimo bolečine so predstavljene različne metode za lajšanje bolečin, med drugim akupresura, masaža, telesne vaje m hipnoza. V priročniku Resnica o izgorevanju na delovnem mestu so strnjena spoznanja o tem, kako organizacije povzročajo osebni stres in 7"® ga preprečiti. V branje vam ponujamo dva nova romana iz zbirke Pridih. Pisateljica v delu Hiša iz žada v obliki prvoosebne pripovedi Ptsuje stiske in odločitve zrele, razumne ženske, ki jo nepričakovano Opusti soprog. Kako prenesti in zapolniti praznino, kako se odločati med °sarn° in prenagljenimi stiki, so vprašanja, s katerimi se pripovedovalka sooča brez sprenevedanja. V romanu Hiša na Tari boste spremljati uso-kle. ki je prepričana, daje srečno poročena, dokler je mož ne zapusti ^redt mladega, nosečega dekleta. Naključni telefonski klic jo poveže z nsko, ki se ne more sprijazniti s smrtjo sina edinca. Odločita se, da sta za dva meseca zamenjati hiši. V tem prelomnem obdobju se morata e >ko naučiti o sebi in svojih bližnjih. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// 7ww.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu adia Brežice, 17. maja ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice. Sabina Stnnecki Ponudba za prodajo prostorov v objektu HTC Sevnica Predmet PRODAJE je Prostor v izmeri 106/35m2 neto v III. gradbeni fazi Hotelski trgovski center je lociran v središču Sevnice ob glavni prometni cesti v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje. Zainteresirani kupci pošljite svoje pisne ponudbe do 31.5.2002 na naslov: Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom "Prodaja prostora v HTC Sevnica", dodatne informacije dobite na GSM: 041/788-222. NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si \ Naročam/o časopis SAVA GLAS 1116 in priimek 0 Lenartu. Mimo vozeči in bližnji prebivalci se prav nič ne pritožuje}0 nad novimi sosedami. Celo nasprotno, ponosni so nad priseljene1 j No, ja, tu in tam se pa že najde tudi kakšen posameznik, ki 8° j pogled “na prinašalke otrok” malce vznemiri in spravi v strah Mladina je prejšnji teden objavila rezultate ankete o spolni navadah Slovencev. Na vprašalnik je odgovorilo 1980 anketirance'' Med najbolj zaželjenimi Slovenkami in Slovenci iz javnega živ" ljenja, s katerimi bi si anketiranci želeli iti v posteljo, sta tudi d''1 Posavca in sicer Nuša Derenda in Jure Rovan.