GEOLOGIJA 34, 5-6 (1991), Ljubljana
V spomin dr. Milanu Hamrli
Vse slovenske geološke in rudarske
stanovske kolege je hudo pretresla vest,
da je 9. maja 1991 zaradi mučne bolezni
umrl dr. Milan Hamrla, diplomirani in-
ženir rudarstva. Bil je pionir v nastaja-
joči povojni slovenski geologiji in kas-
neje znanstvenik ter prvovrstni strokov-
njak na področju premogišč in rudišč.
Čeprav je bil visoko šolani rudar, se je že
v začetku svojega strokovnega dela zapi-
sal geologiji in ji ostal zvest do svojih
zadnjih dni.
Vsi kolegi smo v Milanu Hamrli poz-
nali delu predanega, natančnega in res-
nicoljubnega znanstvenika ter razisko-
valca. Pri iskanju geološke resnice je bil
njen strog zagovornik. Pod zunanjim
plaščem njegove strogosti in navidezne
nedostopnosti pa se je skrival mehak in
ranljiv človek. Žal se je s te strani dr.
Hamrla razodel le redkim sodelavcem.
Mnogokrat je imel tudi vzrok, da se je
umaknil sam vase, saj je bil zaradi nerazumevanja dolgo obdobje odrinjen od
geoloških raziskav, ki jim je bil predan s srcem in dušo. Vendar tudi v težkih
trenutkih osamljenosti ni klonil. Našel si je delo in v njem svoje zadovoljstvo ter odšel
z dvignjeno glavo kot zmagovalec.
Milan Hamrla se je rodil 1. julija 1924 v Trbovljah kot sin priznanega rudarskega
strokovnjaka. Sledil je rudarski tradiciji in zgledu svojega očeta ter se po vojni vpisal
na montanistični oddelek Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Študij rudarstva
je končal leta 1950. Svojo prvo službo je nastopil pri Upravi za geološka raziskova-
nja, ki je kasneje prerasla v Geološki zavod Slovenije. Že leta 1953 je postal vodja
odseka za raziskave premoga. Med prvimi slovenskimi geologi je leta 1957 dosegel
doktorski naslov. Leta 1961 je postal šef oddelka za ekonomsko geologijo.
Obsežno poznavanje geologije, znanje tujih jezikov in pustolovski duh so dr.
Hamrlo že leta 1962 zvabili v daljni svet Etiopije, kjer je delal do 1966. leta kot
geološko-rudarski strokovnjak na mestu šefa Geološke sekcije ministrstva za rudar-
stvo. Leta 1967 je bil nadzorni geolog RUDIS-a pri raziskavi fosfatnih rudišč
6
Stanko Buser
v Tuniziji. Pri Anglo-American Corporation je deloval leta 1968 v Zambiji pri
raziskavah bakrovih in piritovih rudišč. V letih 1969-1974 je ponovno delal v Eti-
opiji, to pot na Geološkem zavodu kot višji nadzorni geolog na mestu šefa Oddelka za
podrobna raziskovanja mineralnih surovin. V agenciji Združenih narodov OTC je
deloval dve leti (1973 in 1974) pri projektu ojačanja Geološkega zavoda v Etiopiji.
Leta 1975 ga je doletela celo nezaposlenost.
Leta 1976 je bil krajši čas na Ministrstvu za rudarstvo in energijo v Kongu, vendar
ga kmalu zopet povabijo v Etiopijo k Ministrstvu za rudarstvo, energijo in vodne vire.
Iz svoje ljubljene Etiopije se je leta 1978 poslovil za vselej in se vrnil na Geološki
zavod Ljubljana, kjer je delal kot direktorjev znanstveni svetnik. Dne 3. aprila 1991
se je upokojil, a že neozdravljivo bolan.
Čeprav je bil dr. Hamrla strokovnjak za raziskave vseh vrst mineralnih surovin, se
v Sloveniji ni mogel nikoli izneveriti raziskavam premogišč. Še več, starosta je
raziskav vseh slovenskih premogišč, kjer v njegovem času ni delovalo tako malo
premogovnikov kot danes. V Sloveniji ni pojavov premoga, kjer se ne bi mudil dr.
Hamrla in o njih ne bi imel vsaj osnovnih geoloških podatkov. Prav po njegovi zaslugi
so z geološko-rudarskimi raziskavami odkrili nove zaloge premoga in s tem omogočili
obstanek, razširitev in posodobitev večine slovenskih premogovnikov.
V Velenju je dr. Hamrla prvi opozoril na nevarnost vdora podzemnih vod iz
dolomitnih in apnenčevih kamenin, ki leže pod mlajšimi premogonosnimi plastmi. To
nevarnost so pričeli zmanjševati leta 1961 z obsežnimi hidrogeološkimi raziskavami.
Dr. Hamrla se je poleg terenskega raziskovanja lotil tudi znanstvenega petrograf-
skega preučevanja slovenskih premogov, da bi dognal njihovo sestavo in zrelost. Za
te raziskave si je sam sestavil potreben mikroskop in s to, sicer preprosto pripravo
obdelal precejšen del slovenskih premogov. Rezultati njegovih raziskav, ki jih je
prikazal na večjih mednarodnih znanstvenih posvetovanjih, so glede točnosti enaki
onim iz razvitega sveta. Koliko več ur dela in potrpljenja pa je moral vložiti v te
raziskave s preprosto mikroskopsko pripravo v primerjavi z modernimi mikroskopi,
na katerih so njegovi kolegi v zamejstvu opravljali podobne raziskave!
Podatkov svojh raziskav Milan Hamrla ni nikoli skrival. Z njimi je seznanjal
strokovni in znanstveni svet prek številnih znanstvenih del in poročil; mnoge je
objavil tudi v naši Geologiji. Z našo revijo je bil povezan tudi del njegovega življenja.
Strokovno je recenziral nekoliko člankov, pri mnogih pa je opravil tudi brezhibne
prevode v angleški jezik.
Življenju našega sodelavca dr. Milana Hamrla so vtisnili najgloblji pečat sloven-
ski premogi in daljna Etiopija. Iz najinih pogovorov zanesljivo vem, da je po vrnitvi iz
Etiopije živel le še v mislih, da bi raziskoval naše premoge in se še kdaj vrnil
v Etiopijo. Prevzeli so ga tamkajšnji ponosni domačini in mogočne naravne lepote.
V vsem svojem življenju je bil neizprosen realist. Samo takrat, kadar je govoril
o Etiopiji, se je vdal sanjarjenju.
Milan Hamrla je bil uspešen raziskovalec in praktik, ki mu je bilo o pravem času
dano, da je zaoral globoke brazde v slovensko geologijo. V njih je posejal seme
rezultatov svojih raziskav. Zasejano seme je vzklilo, zraslo in že rodi novo seme, ki bo
oplajalo bodoče slovenske geologe.
Spomin na tako delovnega in uspešnega človeka ne more zbledeti nikoli. Čeprav je
sanjal, da bi našel svoj zadnji počitek v daljni Etiopiji, je prav, da je za vedno ostal pri
nas in da ga je slovenska zemljica sprejela vase, saj je za razjasnitev njene geološke
zgodovine opravil veliko delo.
Stanko Buser