STUDIJ3Kf BIBLIOTEKA LJUBLJANA v Trst«, v petek, 29. oktobra 1926. Posamezna številka 30 stot. Letnik u Ust frfctj* vsak dan s|utraj run fmtštijM. Nerofeitna: za 1 8 mcHce L 23.—, pel teta L 38.—. odo leto L 75.—, ▼ L fcflO vet — Poaunente številk, 30 rtot — O^aanlni a 1 v tttekesti 1 kolone (73 m m): m trgovske In obrtne oglaea iirrtnke, ohvale, poeJan* vabila L 1J0. oflaae denarnih Mali oglasi: dO stot za bosed* naimam L i L 8.—, 71 ioC i« EDINOST Uredalitro ia uprmvnifttro: Trst (3), ulica S. Francesco d"Awiji 20. T* lefoo 11-57. Dopisi amf — poiiljajo izključno uredniitvu, oglasi, rekla« j tnacije in denar pa aprarniitvu- Rokopisi m no mfajo. Nolranklran, h pisma se ne sprejemajo. — Last. založba in tisk TIskarne „Edinost4 1 Poduredniitvo ▼ Gorici: ulica Glosue Garducd 8t. 7, L o. — Tel ti it 337 O lavni in odgovorni urednik: proL Filip Peric. Velika Ideja no pohoda Novo čehoslovaško vlado so večinske stranke odobrile in s tem sankcionirale ne le idejo sodelovanja nemške nar-rodne manjšine pri upravi države, marveč tudi idejo sporazuma med čehoslo-vaškim in nemškim narodom. Seveda td rečeno s tem, da so bili Nemci v če-hoslovaiki republiki doslej narodno in kulturno zatirani. Kar podaje važnost vstopu nemških zastopnikov v vlado in najvažnejših nemških strank v vladno vočino, je dejstvo, da so Nemci postali i tem enakopraven in polnoveljaven političen činitelj. Poleg tega pa je velike pomembnosti nsudtiljnje dejstvo, da se je vsa razsežna J ©bata o vladni deklaraciji tudi od strani opozicijonalnik strank vršila mirno, trezno, stvarao in dostojanstveno, kar priča o visoki politični kulturi in zrelosti čehoslovaškega naroda. Nič razburjanja in vehementnih izbruhov, nič načelnega oporekanja proti vstopu Nomcev v vlado. Celo dr. Kramaf — go-vw*nik narodno-demokratske stranke, stranke torej, ki najodločnejše in najizrazitejše podčrtuje čehoslovaški narodni značaj države — je načelno pri-maval potrebo in koristnost sodelovanja nem&ke manjšine pri upravi države. Ker pa je za tako sodelovanje neogiben predpogoj sporazum med večinskim in manjšinskim narodom, je govornik narodnih demokratov impli-cite priznal potrebo zadovolitve manjine v nje narodnih in kulturnih zahtevah — seveda v kolikor so te opravičene v narodni ideji in po narodnem načelu, in dokler niso naperjene proti opravičenim interesom večinskega naroda. Dr. Kramaf je naglašal, da se ni on nikdar izrekel proti soudeležbi Nemcev na vladi, pač pa je zavzemal stališče, da se morajo Nemci postaviti na tla države in priznati, da je ta država narodna. — «Kdor ljubi to državo — je rekel dr. Kramaf — ne more tajiti, da Jjripoznanje manjši1 e v. tej državi pomeni velik napredek v nje notranji in vnanji konsolidaciji.« — Ves čehoslo-vaški in tudi nemški tisk je naglašal, da so te izjave dr. Kramara delovale kot veliko iznenađenje, kot prava senzacija. Lepe in tehtne besede, o katerih bi ani želeli, da bi nahajale odmeva tudi izven meja čehoslovaške države, je govoril govornik republikanske stranke dr. Viškovsky. «Ni slučajno — je izvajal — da zapad-nemu Locarnu sledi srednjeevropski Locarno. Narodi v tej državi so z medsebojnim bojem, žal, le preveč sil vezali in s tem te sile nevtralizirali. Na resnično demokratični podlagi je sedaj nastala prva prilika za skupno delo. Cela vrsta poizkusov za sporazum v avstrijski dobi je ostala brezuspešna. Danes pa se sklepajo dogovori med narodi, ki naj sami vodijo svojo usodo. Naj se ne išče ločevanja narodov, marveč dogovore med njimi! Soudeležbo na vladi in v večini so dobili Nemci kot posledico politične enakovrednosti, kar je gotovo velike vrednosti. Plačujejo davke, imajo dolžnosti napram državi in hočejo imeti tudi temu primerne pravice, možnost soudeležbe pri vladi in kontrolo javnih stvari. To je le logično. Ta dogovor je gotovo v polnem skladu z duhom evropske mednarodne politike... Republikanci so za politiko sodelovanja v interesu narodnega miru, kajti politika je umetnost sodelovanja strank in razredov, je znosljivost, do katere se je treba preriti in za katero mora doprinesti žrtve vsaka stranka in vsaka narodnost!« Govornik čehoslovaške obrtne stranke, posl. Mlčoch, je izjavil med drugim: «Nemci niso nič dobili za svoj vstop 7 to vlado, razen enakopravnosti, zajamčene v ustavi. Nova vlada pomeni velik napredek v državni politiki. Mi aahtevamo zagotovitev miru, reda, državne avtoritete, financijelno in socijalno stabilizacijo, varčno gospodarstvo in povzdigo produkcije in trgovine.» Ideja pomirjen j a, sporazuma, sodelovanja in sožitja med narodi na podlagi načela medsebojne pravičnosti, spoštovanja medsebojnih narodnih, kulturnih in gospodarskih potreb — je imela v parlamentu čehoslovaške republike svoj veliki, časten dan. Da pa je ta ideja na zmagovitem pohodu na vse strani in v narode Evrope, smo dobili potrdilo od strani, od katere •— odkrito povedano — ne bi bili pričakovali. Francoski ministrski predsednik Poincare je pisal te dni višjemu šolskemu svetu pismo, v katerem na-glaša važnost nemškega jezikovnega pouka v ljudskih šolah Alzacije in Lo-taringije. Poincare izjavlja, da je na svojem zadnjem potovanju po teh dveh pokrajinah pridobil dragocene informacije. Hvali učitelje, ki so prišli iz notranjosti Francije, ki so se v malo letih naučili nemški jezik ter se trudijo s pospeševanjem poznavanja francoščine med šolsko mladino. Francija načeloma noče kratiti rabo alzaško-lotarin-Škega narečja. Ker pa se je to narečje tekom 50-letne^a uemškeera ^osnodstva nadomestilo s književnim nemškim Jezikom, je volja Francije, da se v francoskih Šolah uči tudi nemški jedki Pismo zaključuje: «Z&to smatram za neobhodno potrebno, da otroci, ko zapuščajo ljudsko šolo, v zadostni meri znajo pisati in Citati tudi nemški književni jezik!» Istočasno je napovedana okrožnica glede rabe jezika na sodnijah v Alzaciji in Lotaringiji. fft V Kil RIM, 28. (Izv.) Današnji dan je preživela prestolica v znamenju praznovanja četrte obletnice rimskega pohoda. Mesto je bilo skoraj cel dan izredno oživljeno, zakaj v Rimu so se zbrali danes fašiji in naraščaj ne samo iz Rima in okolice, ampak več ali manj iz cele srednje Italije. Zjutraj ob osmi uri se je vršila otvoritev Avgustovega foruma, kjer so bila v poslednjem času iz^ vedena razna restavracijska dela. Ob 10. uri se je vršil impozanten zbor fa-šistovskega naraščaja v koloseju, kjer je imel on. Mussolini svoj prvi govor. Od tamkaj se je min. predsednik povrnil v palačo Chigi, pred katero so se medtem zbrale vse fašistovske organizacije, ki so napolnile prostorni trg Co-lonna skoro do zadnjega kotička. Čim se je pokazal burno pozdravljen on. Mussolini na balkonu s svojim spremstvom, je pričel on. Ricci š čitanjem Mussolini je ve poslanice. iCer je bil oti. Ricci danes glasovno slabo razpoložen, ga je po nekaj stavkih on. Mussolini prekinil in je sam prevzel besedo, rekoč, da bo poslanico lahko vsakdo čital v listih. Ob 3.30 popoldne se je vršilo na Kapitolu v navzočnosti on. Mussolini j a odkritje spomenika padlim fašistom. Od tamkaj se je podal on.-Mussolini s svojim spremstvom na Mazzinijev trg, kjer je bila odkrita novo zgrajena fontana. Ob 6. uri zvečer je bil v gledališču «Costanxi» prvič predstavljen pred povabljenci film «Dux», ki posnema razne faze iz Življenja in delovanja ministrskega predsednika. Isti film je bil podan ob 9. uri zvečer na trgu Co^-lonna. Večji del mesta pa je praznično, razsvetljen.- MussoHnljsva poslanica Poslanica, ki jo je na&lovil on, Mussolini na črne srajce ob priliki četrte obletnice pohoda na Rim, se glasi v glavnem tako-le: Črne srajce! Sedaj, ko proslavljamo četrto obletnico pohoda na Rim, je fa-šistovski režim mogočen v notranjosti države, v svetu pa uživa ugled. Vse sile režima proč vit a j o. V zadnjem letu se je režim popolnoma strnil z narodom in delo, ki smo ga izvršili, je ogromno. V par mesecih je režim udejstvil v zakonih nekatere glavne cilje fašistovske doktrine. Izdana je bila cela vrsta zakonov, ki je državi popolnoma izpre-menila lice. Zadnji udarec stari ustavi italijanske države, ustavi, ki je slonela na demokraciji in na volilnih sistemih, je bil zadan z zakonom o razširjenju oblasti prefektov in z raztegnitvijo zakona o poteštatih na vse občine Italije. Tudi v pogledih vojske je fašistovski režim mnogo napravil. Nič ne pretiravam, če rečem, da so vse oborožene sile države sedaj tako pripravljene, da bi bile kos vsaki nalogi. Kar se gospodarskega delovanja tiče, je fašistovski režim marsikaj obnovil in preuredil. Javna dela so zadobila v južni Italiji velik razmah, pristanišča se bodo razširila in uredila. Nove ladje se gradijo, gospodarska bitka in boj za liro so v polnem razmahu. Narod dela in molči. Izdan je bil v tem letu najbolj revolucionarni fašistovski zakon: zakon o sindikatih. S tem zakonom je bila stara liberalna in demokratična drŽava končno veljavno pokopana. Ustanovili smo sindikalno in korporacijsko državo. Kar se tiče odnošajev z drugimi drža^ vami, je v tem letu fašistovski režim mnogo izvršil. Urejeno je bilo vprašanje dolgov -napram Združenim državam in napram Angliji, z Nemčijo je Italija sklenila trgovinsko in plovno pogodbo, z Anglijo se je domenila glede Abesinije, s Siamom je bila sklenjena trgovinska pogodba, s Špansko prijateljska in nevtralitetna pogodba, z Guatemalo trgovinska pogodba, z Jemenom prijateljska, z Romunsko pa pogodba političnega značaja. Pa še cela vrsta drugih, manjših pogodb je bila sklenjena. Nikoli še ni Italija v enem samem letu izvršila toliko dela. To so dejstva. Proti tem dejstvom se brez u-speha zaletava zločinska ali pa neumna, zmerom pa impotentna tolpa opo-zicijonalcev, ki so še preostali« Delo, ki je bilo izvršeno v štirih letih, je res veliko. To pa še ni dovolj. Še mnogo dela nas čaka. Izpremenili smo zakone, menjati moramo tudi običaje. Neminljive čednosti vsakega fašista morajo biti odkritosrčnost, lojalnost, pogum in vztrajnost; pravi fašist ne sme biti koristolovec. Kdor še boleha na stari bolezni je ljuljka, ki jo je treba iztrebiti. Italija in Francija ipaa]a odnoinjer PARIZ, 28. «EcIm> de Paru* pravi, da je sinoči zunanji minister Briand sprejel barona Romana Arezsano, italijanskega poslanika t Parizu, ter se je z njim dolgo razgovarjal. List nadaljuje: Ni dolgo, odkar je francoski poslanik v Rimu konieriral z on. Muasolinijem. Jasno je, da je tostran in onstran Alp prevladalo prepričanje, da je treba izbrisati preteklost, v kateri se je je bilo porodilo marsikatero nesoglasje in marsikak incident. Zdelo bi se skoro, da se je poluotok nalezel galofobstva. Od časa do časa so hujši incidenti — kakor je bil oni, ki je sledil atentatu Lucettija — opozarjali Francijo na to dejstvo. Nesoglasja prihajajo do jasnega izraza v raznih članki nekaterih lis+^v. Ali hi bila Francije zmožna odpraviti ta nasprotstva, ne da bi pri tem trpeli njeni interesi? — se vprašuje «Echo de Paris». Italija očividno nima toliko zemlje, da bi ji zadostovala za njeno prebivalstvo. Nima prvin in nima dobre pozicije za gospodarsko konkurenco drŽav. Ali ji ne bi mi lahko olajšali delo? Italija prosi in zahteva. Ali naj imamo gluha ušesa? Listi se niso obotavljali navesti glavne točke Stalijansko-francoskega sporazuma Nekateri so že trdili, da je bil dogovor v eni točki načeloma že sklenjen in da bi na podlagi tega dogovora Italija dobila mandat nad Sirijo. Odveč bi bilo tukaj na-glašati — pravi omenjeni list —, da tak dogovor ni bil nikoli sklenjen in da se sploh niti tozadevni razgovori še niso pričeli. Francija ne more razpolagati s Sirijo kakor bi se ji poljubilo. Ce bi se pa sploh kedaj hotelo načeti to vprašanje, treba bo, da prej uredimo v Siriji vse, kar je še treba urediti. V drugem slučaju bi mi mnogo zgubili na ugledu ne samo v Mali Aziji, pač pa tudi v Severni Afriki. Italija bi gotovo ne prevzela s prevelikim navdušenjem ozemlje, ki bi ji ga mi prepustili v anarhiji in neredu. Gotovo bi ne hotela v žerjavico po kostanj, ki ga mi sami nismo mogli izjrleči. Kar se tiče nameravane sklenitve sporazuma med Francijo in Italijo, nadaljuje «Echo de Paris», treba že sedaj reči, da bi tak sporazum ne mogel biti enostranski. Ugodnosti, ki bi izvirale iz sporazumavbo treba deliti. Severna Afrika je eden izmed virov naše moči. Prizadevati si moramo, da tam še globlje zasadimo zastavo. Na teh pogojih treba vztrajati. Ce so ti poboji sprejemljivi in če bodo spoštovani, bo velike koristi za oba naroda, če bosta skušala aajti formulo za zvezo, čije posledice za..položaj v Evropi bi bile dalekosežnega pomena, kakor je bila francosko-angleška pogodba iz 1. 1904. Taka zveza bi onemogočila vsak poizkus političnega prevrata: Anschluss itd. Včeraj je bila dementirana vest, da se bosta Mussolini in Briand v kratkem sestala. Naj bo temu kakorkoli, želeti bi bilo, da bi se to zgodilo. On. Mussotini se je po Lausanni, že dvakrat sestal s Chamberlai-nom. Zakaj bi se mi držali ob strani? Posvečanje šestih kitajskih škofov RIM, 28. (Izv.) Danes od 8. do 11. ure zjutraj se je vršil v bazilike sv. Petra obred posvečenja šestih kitajskih Škofov. Današnji obred posvečenja predstavlja važni dogodek v življenju katoliške cerkve, zakaj posvečenci so prvi škofje kitajskega rodu. Da se prida večji sijaj temu pomembnemu dogodku, je obred izvršil sam sv. oče. Obredu posvečenja so prisostvovali vsi v Rimu se nahajajoči kardinali, cel diplomatski zbor, rimska aristokracija, malteški vitezi in veliko število drugih povabljencev. Z novimi škofi je katoliška cerkev veliko pridobila na ugledu- V ogromnem carstvu solnca bodo kitajski škofje predstavljali za katoliško cerkev mogočno propagandno sredstvo. Bodal okraji na bodo spronisij eni RIM, 28. (Izv.) Ker so se v poslednjem času širile razne vesti, da bodo sedanji sodni okraji spremenjeni, se je obrnil poslanec Cannolli s tozadevnim vprašanjem na ministra za pravosodje. On. Rocoo je v svojem odgovoru odločno zanikal, da bi vlada Imela kakršenkoli namen izpremeniti sedanje sodne o-kraje, sicer pa bi se mogla, je dodal minister za pravosodje v svojem odgovoru, izprememba izvršiti le potom posebnega zakona. _ Poraz Italijanskih športnikov t Pragi PRAGA, 28. (Izv.) Danes popoldne ob priliki češkega državnega praznika se je vršila na igrišču «Slavije» mednarodna nogometna tekma med reprezentanco Italije in Čehoslovaške. V tekmi je zmagala reprezentanca Čehoslovaške v razmerju 3 :1. Čeprav je bilo vreme neugodno, je bil naval občinstva na igrišče naravnost ogromen. Seje narodne skupitlne odgodene do prihodnje srede nih skupin, tako da bi nastala nekaka koncentracijska vlada. Za časa te vlade naj bi se izvršilo tudi kronanje ju-BEOGRAD, 28. (Izv.) Danes popoldne Slovenskega kralja, ker se z vso Ur se je pred sejo narodne skupščine vršil ^J1 domneva, da bi ta vlada sestanek šefov posameznih parlamen-j ^tojala delj časa na krmilu, so sklepi tarnih skupin. Na tem sestanku je pod-!?^ Je t ^fnCe,.?a PfSlćevem predsednik narodne skupščine Pasarić! Vehk, mteres v7seh predlagal, da naj se seje narodne skup-! ^S11 V vendar se ne da o tem 5čine odgodijo do prihodnje srede radi J^esar gotovca določiti. Ni pa izklju-katoliških praznikov vseh svetih. Pri- fa .bo "Jekom jutrišnjega dne znal je, da narodna skupščina nima prišl° Jasnejših form v tem vprasa-pravzaprav nikakršnega dela, ker par-inJu' P<>s^no ker se za jutri pričakuje prihod St. Radića v Beograd. Mmm komunistične slrooKe Potrditev odredb glavnega odbora proti posl. SDS Zinovjevu - Gospodarski položaj Rusije MOSKVA, 28. Včeraj je 15. konferenca komunistične stranke ZSSR nadaljevala svoje delo. Razvila se je najprej kratka debata o poročilu glede mednarodnega položaja, poročilu, ki ga je že na otvoritveni seji stru dr. Ninčiću, ker slednji "nikakor ne podal član osrednjega odbora Buharin. informira narodno skupščino o jugosl. Pri tej razpravi se ni nihče iz opozicijo-zunanji politiki. Končno opozicija nika- ' nalnih krogov oglasil k besedi. lamentarni odbori še niso pripravili nobenega zakonskega načrta. Šefi posameznih opozicijonalnih skupin so sicer precej ostro nastopili proti odlaganju sej. Proti odgoditvi sej narodne skupščine je zelo ostro nastopil Vilder, kateremu so se pridružili tudi radikalski poslanci iz Dalmacije, z njim sta istotako potegnila tudi * Jo-ca Jovanović in Ljuba Davidović. Na sestanku je nastopil Ljuba Davidović zelo ostro tudi proti zunanjemu mini- kor ni hotela sprejeti odgoditve sej narodne skupščine, vendar pa sta predsed- Zborovalci so nato soglasno sprejeli resolucijo, v kateri je izrečeno prizna- ništvo narodne skupščine in vlada na nje in pohvala ruski delegaciji pri ko-lastno odgovornost storila ta korak, munistični internacijonali, obenem pa Po tem sestanku se je okrog 10., je v resoluciji izrečena ostra graja «rde-ure otvorila seja narodne skup-'či» opoziciji, ki se je stvorila v interna-ščine. Zunanji minister je predložil v cijonali. ratifikacijo pogodho med Romunijo inj Konferenca je odobrila odredbe glav-Jugoslavijo o nepremičninah v obmej-;neg.a odbora in centralne kontrolne ko-mh conah. Konvencija je bila ratifici-; misije glede odstranitve Zinovjeva od rana. Nato je podpredsednik SDS dr.;vsakega delovanja v komunistični in-Grisogono obrazložil svoj predlog o ternacijonali spremembah nekaterih členov zakona Rikoy je nata dal obširno poročila o volitvah v oblastne skupščine. Njegov Q gospodarskem položaju sovjetske Ru-predlog so podprli še nekateri drugi sije Naglašal je, da je industrija zado- pa . ,v;rr —. " 7 „„ , ° i\agiasai le, ua je muusmja z00 lir globe, poleg tega ie povrniti stroške in pristojbine. Sklepi spravnega odbora furlanske ] krajine Iz seje dne 29. oktobra 192«. Zadeve, ki so se odobrile:, Kamnje: Vzdrževanje občinskih cest; Komen: Dvig depozita pri blagajni depo zitov in posojil; Tolmin: Dodatek na komplementarni davek 1926; Breginj: Prispevek za nacijonalni patronat; Miren: Najem zemljišča za zidavo vodnjaka; Breginj: Pomoč poplavi jenu. in idrijske in vipavske doline. Zadeve, ki so se odložile: Deskle: Organični pravilnik; črniče: Vzdrževanje občinskih poti. Padel z odra. V ulici Sv. Klare popravljajo vojašnico V sredo zjutraj je izgubil 36-letni Karel Hencel ravnotežje in padel s precej visokega odra na tla. Poškodoval se je precej močno. Zeleni križ ga Je odpeljal v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se je ugotovilo, da si j« zlomil desno nogo v kolku in dobil hude notranje poškodbe. Iz tržaškega življenja žalosten konec starca. Te dni smo poročali, da je pretekli torek zvečer tramvaj povozil na nabrežju Tre Novembre 75-letnega občinskega reveža Antona Leoni, stanujočega v mestni sirotišnici. Kakor znano, je nesrečni starec pri tem zadobil hude poškodbe na raznih delih telesa in je bil prepeljan v nevarnem stanju v mestno bolnišnico. Tam je eiro-mak včeraj zjutraj ob 6.30 izdihnil. Posledice omotice. Ko je 35-letna Pierina Padovan, stanujoča v ulici Piccardi št. 24, včeraj zjutraj umivala doma šipe pri oknu, ji je nenadoma postalo slabo. V hipni omotici se je KOJSKO Požar. Požar je napravil Marjeti Pintar veliko Škodo. Zgorel ji je skoraj popolnoma senik. Domačini so gasili in posrečilo se jim je končno pogasiti. Govori se, da je povzro čila nesrečo štiriletna nečakinja Marija Belinger, ki se je igrala v bližini senika z vžigalicami. BRESTOVICA Krava se Je spleiila Tu se je splavila Frančišku Spačalu krava, *ki je zdirjala po cesti in se pri tem zaletela v 72-letno Marijo Zavadlav. Ranila jo je na levi nog?. Starki so takoj priskočili na pomoč in jo odpeljali v bolnišnico. KOBARID. Koncert. Za zahvalnico dne 14. novembra priredi tukajšnje pevsko društvo koncert v prostorih občinske vojašnice z obširnim sporedom. IZ OTUCE Požar. Na poslopju tukajšnjega občana Ivana Bizjaka so nenadoma švignili plameni izpod strehe visoko v zrak. Hipoma je bila vsa stavba v plamenu in dimu. Prihiteli so na pomoč sosedje, ki so rešili živino iz hleva. Vsi so delali in gasili in komaj po šestih urah napornega dela se je posrečilo pogasiti ogenj in odstraniti nevarnost, ki je pretila drugim hišam. Pri tem se je ponesrečil 49-letni Ivan Vidič, ki se je nahajal na strehi senika v trenutku, ko se je ta podirala in je padel precej globoko. Zadobil je več ran. Prenesli eo ga v njegovo stanovanje, kjer mu je nudil došli zdravnik prvo pomoč. Bizjak — pogorelec ima škode nad 10.000 lir, ki pa niso krite z zavarovalnino. Kako je nastal ogenj, se ne ve, _ 6TURJE Novi poteštat In naše gasilno društvo. Kakor se vidi, se je naš poteštat oprijel z vso vnemo svojega posla; ogledal si je razne naprave v naši občini ter se zanima tudi za najmanjše zadeve. Ves njegov nastop je vojaški, saj je upokojeni polkovnik. Stanuje z družino v Gorici in se vsako jutro pripelje s prvim vlakom v Ajdovščino. Za nedeljo dne 17. t. m. je bil napovedal gasilnima društvoma v Sturjah in Ajdovščini, da ju pregleda. DoŠel je k nam točno ob določeni uri. Obe društvi sta ga Čakali v paradni uniformi; posamezna načelnika pa sta mu javila število moštva. Vzel je obe poročili na znanje ter poudarjal v kratkem nagovoru pomen ognjegasnega društva v gospodarskem oziru, vzpodbujal gasilce k vztrajnosti in disciplini in izrazil željo, naj bi se obe društvi zlili v eno. kakor se bosta v kratkem obe občini Po nestalnem vremenu ee je v pondeljek 25. t. m. nepričakovano zjasnilo. Soln-ce je zjutraj prisijalo, toda črez dan se je zopet skrilo. Pričel je pihati mrzel veter, ki je povzročil, da si opazil na cesti 2e zimske površnike. Pozno proti večeru se je jelo oblačiti In slutiti je bilo nepričakovano spremembo. In res je ponoči med 11. in 12. uro začelo snežiti in snežilo je še cel dopoldan v torek. Padal je moker južni sneg, ki je povzročil na cesti mla-kuže. Popoldne pa se je zopet zjasnilo. Huda zima pritiska na Trata ln ljudje, katerim je zadnja povoden) uničila vse, s strahom gledajo bodočnosti v obraz. Podpore so bile malenkostne, Se za prvo silo ne. In kdo se bo usmilil? SPODNJA IDRIJA Onega gospoda, ki me je v dopisu »Edinosti« z dne 17. oktobra t. 1. št. 231 pod na-slovom: »Gostoljubnost spodnjeidrljskega kavarnarja» s podpisom « Prizadeti« tako krivično napadel, prav vljudno prosim, da mi blagovoli prihodnji svoj obisk pravočasno javiti, da se bom anal ravnati ter mu dati na razpolago ne samo shrambo pri kuhinji, temveč tudi vse ostale prostore, katere bo lahko uporabljal s svojo družbo po svoji dragi volji. Jaz in moja družina pa se med tem odstranimo pod kako drugo streho, do časa, ki ml ga bodo milostno dovolili. Priporočam tudi o« talim k a vam ar jem in gostilničarjem v okolici, za slučaj, da jih blagovoli posetiti ta družba, dajte ji vsaj shrambo (ali kakor GosDOdarstvo. SEMENSKI KROMPIR kmetijska družba v Trsta, ki |e glasom kr. dekreta od 21 avgusta t L dobila dovoljenje za nvoz semenskega krompirja iz Jugoslavije, vabi člane fa& zadrege, da Om prej prijavijo količino se-krompirja, ki ga nameravajo naročiti. Kar moramo v kratkem sestaviti In predložiti pogodbo, be družbe sprejemale naročila do 10 novembra t. L Naročeni krompir se bo uvažal me«oon februarja prihodnjega leta. tržaška kmetijska družba v TRSTU ulica Torre Uanoa it. 19 - Tel. M49 V Trstu, dne 29. oktobra 1926. Predno prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO obttat« zlatarno STERMIN Via Musstul H. 41 kjer dobite najvi$« cen«. — Kupufcm liatke zastavljalnice. 1631 TRŽAŠKA KMET. DRU£13A V TRSTU ima v zalogi: Semena Špinače, moto vile«, solat me, so-Jate, redkvice in razna vrtna in cvetlična semena. Kletaraka orodje in poCreMBna. Zveple-ni amonijev fosfat, Rlparin, EnophiHn, bi-sulfit, kit za sode itd. Kuetfjtka stroje: Slamoremice znane tvornice «Mayfarth», pluge, plušna telesa, brane, posnemalnike, gnojnlčne sesalke. Umetna gnojila. Sprejemamo naroČila za vagonske poSiljatve po najnižjih cenah. V nadrobni razprodaji imamo: 14/16* superfosfat, Tomaževo žlindro, 40/42% kalijevo sol, amonijev sulfat, Čilski setttez. Kalijeve sol, zajamčeno 4M2 od sto, belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite: • aa vipavski okraj: pri Kmetski Posojilnici v Vipavi, sa bistriški okraj: pri Mlekarski Zadrugi v Trnovem, aa postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici ln Posojilnici v Matenji vasi MALI OGLASI BEaUTZ-SOiOei £££ ™ dva hotuoatalaa MOTORNO KOLO cilindra _ stanja, f« na prodaj. Naslov pri upravniJtvu «Foo4ri»: cmc 375, HP 7, konaom 4%, v dobre« !64l _ , ---------—---v-------FOTOGRAFIĆNI aparat 9 X 12, * po- po domače pravšno «špa)fl») na razpolago, f trebnta. materialom, prodam. Alo*r Kovica oottni kajti po mnenju onega dopisnika to za- [ «ra< Ajdov«**. ibtt hteva gostoljubnost. — Pa dovolj tega in 1 TOTTP—:-——---— Šalo na stran. 1 »KUP priporočljiv proti kronifc»«mu k al- Verujt. mi, , ured.*, da ml j. ze.o ^t^l^fffc SD^f" ^ ljubo odgovarjati, in ne bi reagiral na do- lekarni Caateianovich, Trat. Via Gluliani 43 pis, ako bi me v to ne silili moji prijatelji j samo v 1461 Tržnfto posojilnica in hranilnica registrov »na zadruga 1 omejeni *t poro Stvora ureduje v svoji JastnI httl ulica Torrcbianca 19, 1. nadst. Sprt jem« n&vsdne hranilne vloge knjižice, vloge na tekočI račun vloge aa Čekovni proste t, ter jih obrestuje veflje ln stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarja" ne tekočI račun In Jlfi obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. — I« razpolaga ramsstna celice (sifa) BrtfBt ure za stranK* ol 8V2 M 13 In ed IS do 13 Ob nedeljah Je urad zaprt. itev. tata!. 25*57. 986 Hffstarejfi slov. denarni zaood lnssnrujfe 9 „Etiinest!" in znanci, največ pa radi resnice same. In ker sem bil javno napaden, mislim, da imam pravico se tudi javno zagovarjati, ker cela zadeva se je vršila v resnici takole: tDne 17. oktobra zveCer, bila je Še tema, pride družba Štirih mladeniCev in Štirih mladenk, mislim, da so bili vsi iz Idrije, skozi vežo v kuhinjo, 2e3e£ separatni prostor, dasiravno je bilo v kavarni fle veC nego polovica prostorov nezasedenih. Ker nimam drugega posebnega prostora, kot v precej ob&rni shrambi eno mino z nekaj stohcami, ter sploh razne- kuhinjske in življenjske potrebščine, si čitatelj lahko sam napravi sliko, kaj zmore ali lahko ima ena bolj revna kavarna ali gostilna na deželi. Ko si je omenjena druaba vzela prostor, ji na nje kaljo postreže moja hčerka s črno kavo. Takoj po njeni odstranitvi zapre nekdo izmed družbe vrata. Ker pa se nahajajo ta vrata vedno odprta, kadarkoli se nahaja kđo v shrambi, j« ista moja _ sestra zopet odprla. Kmalu nato jih nekdo: ■■ zopet močno zapre, nakar vstanem — sedel "" sem namreč v kuhinji — ter istotako zopet odprem s pripombo, naj mi oproste, ker je tu shramba in imam vrata vedno odprta. Nekdo od njih me vpraša, če ae na njih ne zanesem, nakar sem odgovoril le, da je tu shramba. Gospoda ae je čutila menda a tem užaljena, je .plačala in odfila. Jaz aem smatral vso to malenkostno zadevo za končano,1 ker izvr&lo se je to tako hitro in brez vsakega duma, da mti eden od ostalih gostov v kavarni ni opazil tega. Pripomniti moram, da so se v tem prostoru oz. shrambi nahajale že najrazličnejše osebnosti, od priprostega težaka do najvišje uradne osebe v deželi, a Se nikdo do sedaj ni za^ hteval biti za zaprtimi vrati. Tako se je vse to vršilo, to je resnica, in javnost naj sodi. Glede olike pripomnim, da imam med par sto poučnimi knjigami tudi splošno znano knjigo «0 lepem vedenju», s katero lahko postrežem piscu imenovanega do- : pisa, da si med drugim koristnim natančneje ogleda stran 126 do polovice 127, ker t Potrti neizmerne faiosti naznanjamo vsem sor^iaikom, prijateljem in ratncem žalostno veit, da je naš nad vse ljubljeni oče, tist in stari oče IVAM preminul9 ^ ^^ ^ bolern1. Previden g sv zak ameiti, mirno v Gospodu x . P«*0*11«" " bo vržil v soboto, dne 30. t. m., ob 15 uri iz hiše žalosti ulica Giosa£ Caiducet št 10 v cerkev sv. Antona in od tam n- pokopališče k Sv. Aal. kjer se polože nemški ostanki v družinsko grobnico. TRST, 28. oktobra 1926. Ivan (odsoten). Etna vdova Bartel, Radolf. Marija, A tare 11 a, Meroode, simihe, Milena, jul in ostali sorodniki. To velja kot direktno obvestila. Odlik. P»»f«bM poH. N«m hupren Ctrso f. t RT. 47 Trst Milan, otroci, j talij, Ferrnocio, vnuki BBOHII i H i 1 Velika skladišča moških oblek hALLE »AND! Trst, Corso Garibaldi tO — Težefon Bogata izbera ugotovljenih moških oblek iz dobrega blaga od L 145,— finejših iz pristne vohie, po L 180.—, 210.—, 245.— itd. Moški Paletots, Ranglan in Ulster iz sukna z dvojnim licem po L 110.—, 145«—, 180«— iz črnega, modnog ali rujavega blaga L 1B0,—, 2 O*— Velikanska zaloga moških površnikov iz Gabardina in Covercoats, angleškega tipa od L 180.— naprej. Obleke, Paletots, površniki in plašči loden, s pokrivalom, za otroke vsake velikosti — po izredno nizkih cenah. Specijaliteta športnih in mornarskih oblek za šolarje. Poseben oddelek s zalogo tn- in inozemskega sukna za obleke po meri, ki se izdelujejo v naši prvovrstni krojačnici, ki se nahaja I. nadstr. iste stavbe. NB. Blago, ki ne ugaja, tudi ako je bilo naročeno, se zamenja ali pa se vrne denar brei vsakega oporekanja. (1116) ! B ž EžfeiSB S i II PODLISTEK JULES VERNE: (149) Skrivnostni otok Ob osmih je bilo že tako temno, da je t&zalo začeti z raziskovanjem. Gedeon Spilett in Pencroff sta se ponudila, da poj-deta. Cir Smith ni več ugovarjal. Top in Jup sta morala ostati pri ostalih, da ne bi vzbudila pozornosti sovražnikov s preuranjenim lajanjem in vpitjem. «Ne spu&čajta se predaleč, je priporočal Cir Smith oglednikoma. Ni treba da zavzameta staje, ampak samo ugotovita, če je zasedena ali ne. — Razumeva«, je odgovoril Pencroff. Podala sta se na pot. Pod drevjem je bilo tako temno, da se na trideset do Štirideset korakov niso več razločevali koraki Poročevalec in Pencroff sta takoj obstala, ko sta slifiala kakšen sumljiv dum, in Sla dalje le z največjo previdnostjo. Hodila sta nekoliko narazen, da ne bi nudila morebitnemu strelu tako velikega cilja; in da