DOI: https://doi.org/10.4312/keria.23.1.179-210
Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni
Prva knjiga
Prevedel Yoshinaka Jošt Gerl
1. Ko je Fabij konzuloma predal Cezarjevo pismo,1 so s skrajnim prizade-
vanjem ljudskih tribunov komaj dosegli, da so pismo v senatu prebrali. 
Resnične obravnave pisma niso dosegli. Konzula sta razpravljala o stanju 
v državi. Lucij Lentul je senatu obljubil, da države ne bo pustil na cedilu, če 
bodo senatorji pogumno in odločno izrazili svoje mnenje; če pa bi se ozi-
rali na Cezarja in iskali njegovo naklonjenost, kakor so to počeli ob prej-
šnjih priložnostih, se bo odločal po svoje in ne bo poslušal senata. Rekel 
je še, da tudi on uživa Cezarjevo naklonjenost in prijateljstvo. Isto mnenje 
je zastopal Scipion, ki je rekel, da Pompej nima namena države pustiti na 
cedilu, če bi mu senat sledil; če pa bi se obotavljal in ravnal neodločno ter 
si pozneje želel njegove pomoči, bi zanjo prosil zaman. 
2. Ker je senat zasedal v Mestu,2 Pompej pa je bil odsoten, je ta Scipionov govor 
zvenel, kakor da bi prišel iz ust samega Pompeja. Nekateri so izrazili milejše 
mnenje. Najprej je Mark Metel dejal, da teh reči ne bi smeli obravnavati pred 
senatom, dokler po vsej Italiji ne izvedejo naborov in ne zberejo vojske. S 
to oporo bi se senat lahko varno in svobodno odločil, kot bi hotel. Sledil je 
Mark Kalidij, ki je menil, naj Pompej odpotuje v svoje province, da ne bi bilo 
razloga za vojno: Cezar naj bi se po izgubi dveh legij, ki bi mu bili odvzeti, 
bal, da ju bo Pompej zadržal za uporabo proti njemu in ju zato obdržal v bli-
žini Mesta. Mark Ruf je sledil Kalidijevemu mnenju s skoraj nespremenjeni-
mi besedami. Vse tri je konzul Lucij Lentul divje ozmerjal. Lentul je izjavil, 
da Kalidijevega stališča sploh ne misli oznaniti. Marcel se je prestrašil graje 
in odstopil od svojega mnenja. Tako je bila zaradi konzulovih besed, strah 
1 Začetek dela ni v celoti ohranjen. Cezar je v pismu senatu verjetno sporočal, da bo razpustil 
vojsko in predal province, če svojo vojsko istočasno razpusti tudi Pompej.
2 V latinščini pomeni beseda urbs veliko mesto za razliko od oppidum, ki je manjše mesto. Ce-
zar je besedo urbs prihranil izključno za Rim. Zato v svojem prevodu pišem Mesto z veliko 
začetnico, kadar gre za Rim.
Keria_2021_1_FINAL.indd   179 23. 08. 2021   13:33:17
180 Yoshinaka Jošt Gerl
zbujajoče prisotnosti vojske in groženj Pompejevih prijateljev večina sena-
torjev prisiljena proti svoji volji slediti Scipionovemu mnenju, naj Cezar do 
določenega dne razpusti vojsko. Če tega ne stori, bo spoznan za sovražnika 
države. Temu sta nasprotovala ljudska tribuna Mark Antonij in Kvint Kasij. 
Nemudoma je bil obravnavan ugovor tribunov. Pri tem so bile izrečene tež-
ke besede. Kdor je govoril kar najjedkeje in najsuroveje, tega so Cezarjevi 
nasprotniki najbolj hvalili.
3. Proti večeru, po koncu zasedanja senata, je Pompej sklical vse, ki so pri-
padali temu stanu.3 Pohvalil je drzne in jih opogumljal za naprej, obota-
vljivejše je pograjal in podžigal. Od vsepovsod so sklicali veterane Pom-
pejevih starih vojsk, ki so upali na nagrade in napredovanja. Pozvani so 
bili tudi mnogi iz tistih dveh legij, ki ju je predal Cezar. Mesto pa tudi 
samo zborovanje sta bila polna tribunov, centurionov in evokatov.4 Vsi 
prijatelji konzulov, Pompejevi pristaši in Cezarjevi stari nasprotniki so 
bili sklicani v senat. Njihovi glasovi in številčnost so prestrašili manj 
odločne, opogumili dvomeče, večini pa odvzeli moč svobodnega odlo-
čanja. Cenzor Lucij Pizon in pretor Lucij Roscij sta obljubila, da bosta 
šla Cezarja poučit o tem. Za to sta zahtevala šest dni časa. Nekateri so 
tudi zastopali mnenje, da bi k Cezarju poslali sle, ki bi mu predstavili 
senatovo voljo.
4. Vsemu temu so nasprotovali tudi govori konzula, Scipiona in Katona. Sle-
dnjega so spodbujale stare zamere do Cezarja in bolečina ob porazu na vo-
litvah. Lentula so spodbujali višina njegovih dolgov, upanje na pridobitev 
vojske in provinc ter radodarnost pri podeljevanju kraljevskih naslovov.5 
Med svojimi privrženci se je hvalil, da bo postal drugi Sula, h kateremu se bo 
vrnila vrhovna oblast. Scipiona je gnalo isto upanje na province in vojske, za 
katere je mislil, da si jih bo zaradi sorodstva delil s Pompejem. Obenem so 
ga gnali tudi strah pred sodiščem, njegovo bahanje in prilizovanje mogočne-
žem, ki so imeli tedaj v državi in sodstvu največjo veljavo. Cezarjevi naspro-
tniki so spodbujali tudi samega Pompeja. Ker ta ni hotel, da bi se v ugledu 
še kdo meril z njim, je povsem prekinil prijateljstvo s Cezarjem in se spravil 
z njunimi skupnimi nasprotniki, katerih večino mu je naprtil v času njune 
družinske povezave. Obenem so se razvpile govorice, da z dvema legijama,6 
3 Tj. senatorskemu.
4 Evokati so bili vojaki, ki so predpisano dobo v vojski odslužili in se nato prostovoljno zopet 
pridružili vojski. Pri tem so vojaško službo opravljali pod ugodnejšimi pogoji, po činu so bili na 
isti stopnji kot centurioni. 
5 V nekaterih primerih je Rim tujim vladarjem podelil kraljevski naslov. Tega so si mnogi tako 
želeli, da so bili zanj pripravljeni plačati visoke podkupnine.
6 V Cezarjevem času je bila legija glavna vojaška enota. Štela je med štiri in šest tisoč vojakov. 
Imela je deset kohort, vsaka kohorta pa šest centurij. Po dve centuriji sta tvorili taktično enoto 
manipel. Vsak manipel je imel svoj znak, legijski znak je bil orel. Približno v Cezarjevem času 
so legijam začeli poveljevati legati. Drugi poveljniški čini so bili: prefekti, vojaški tribuni in 
centurioni. Slednji so poveljevali centurijam in maniplom.
Keria_2021_1_FINAL.indd   180 23. 08. 2021   13:33:17
181Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
ki ju je na poti v Azijo in Sirijo zadržal, zato da bi ju uporabil za svojo okrepi-
tev in prevlado, naklepa vojno.
5. Iz teh razlogov so vse počeli hitro in zmedeno. Cezarjevim pristašem ni bilo 
dano dovolj časa, da bi ga o tem obvestili, ljudskim tribunom pa ni bila dana 
možnost, da bi odvračali nevarnost, ki jim je grozila, pa tudi ne, da bi svo-
je osnovne pravice uveljavljali z ustanovo intercesije,7 ki jo je zapustil Sula. 
Nasprotno so bili na sedmi dan prisiljeni razmišljati o svoji varnosti. V pre-
teklosti so se tisti najviharnejši ljudski tribuni z njo običajno začeli ukvarjati 
in se zanjo zbali šele po osmih mesecih sprejemanja raznih ukrepov.8 Tako 
pa so se zatekli k tistemu skrajnemu in zadnjemu sklepu senata, ki se ga niso 
nikoli poslužili, če ni Mesta že skoraj zajel požar ali če nepremišljenost pre-
dlagateljev zakonov ni ogrozila blaginje vseh. Sklep je zahteval, da si konzu-
li, pretorji, ljudski tribuni in prokonzuli v bližini Mesta prizadevajo, da ne bi 
država utrpela kakšne škode.9 To je bilo po sklepu senata odločeno sedmega 
januarja. V prvih petih dneh, ko je senat, odkar je konzulat nastopil Lentul, 
z izjemo dveh volilnih dni smel zasedati, so bile potemtakem glede Cezar-
jevega poveljstva, najodličnejših mož in ljudskih tribunov sprejete skrajno 
težke in bridke odločitve. Ljudski tribuni so takoj zbežali iz Mesta in se po-
dali k Cezarju. Ta je bil takrat v Raveni in je pričakoval odgovore na svoje 
izredno blage zahteve, da bi videl, ali je z običajno človeško pravičnostjo 
stvari sploh mogoče miroljubno poravnati.
6. V naslednjih dneh je senat zasedal zunaj Mesta. Pompej je storil ravno to, 
kar je nakazal preko Scipiona: pohvalil je krepost in stanovitost senata in 
poročal o svojih četah. Rekel je, da ima pripravljenih deset legij. Poleg tega 
naj bi slišal in izvedel, da so vojaki do Cezarja neprijazno razpoloženi in 
da se jih ne da prepričati, da bi ga branili ali mu sledili. Senatu so poročali 
še o preostalih zadevah: po vsej Italiji naj se izvede nabor, Fausta Sulo naj 
kot propretorja pošljejo v Mavretanijo, Pompeju pa se naj izroči denar iz 
državne zakladnice. Sporočeno je bilo tudi, da je kralj Juba zaveznik in 
prijatelj, vendar je Marcel izjavil, da v tistem trenutku tega ne bo dopustil. 
Faustovo propretorstvo je preprečil ljudski tribun Filip. Glede preostale-
ga je senat sprejel sklepe. Province, dve konzularni, preostale pretorske, 
so bile prepuščene državljanom brez funkcij.10 Scipionu je pripadla Sirija, 
7 Intercesija je ljudskim tribunom dajala možnost veta na predlagane zakone senata ali drugih 
magistratov.
8 Cezar verjetno misli na ljudska tribuna brata Grakh. V osmem mesecu službovanja ljudskih 
tribunov so izvedli volitve za naslednje leto, tako da so tribuni že po izidu volitev lahko ocenili, 
ali jim grozi nevarnost. 
9 Skrajni sklep senata (senatus consultum ultimum) je razglasil nekakšno izredno stanje, pri 
čemer je bila vsa oblast prepuščena zgoraj navedenim magistratom.
10 Senat je konzuloma za čas po konzulovanju dal po eno provinco v upravljanje. Ko sta torej 
provinco upravljala, kot bivša konzula (prokonzula) nista imela več državnih funkcij. Podobno 
je veljalo za druge magistrate. Drugim kandidatom za upravljanje provinc je le-te določil žreb.
Keria_2021_1_FINAL.indd   181 23. 08. 2021   13:33:17
182 Yoshinaka Jošt Gerl
Luciju Domiciju Galija.11 Po tajnem dogovoru so Filipa in Koto preskočili 
in ju izvzeli iz žrebanja. V ostale province so poslali pretorje, pri čemer 
niso niti počakali, kakor se je to počelo v prejšnjih časih, da se o njihovem 
upravljanju obvesti ljudstvo. Pretorji so se svečano zaobljubili in odšli v 
vojni opravi. Konzula sta, kar se prav tako ni nikdar prej zgodilo, odpoto-
vala iz Mesta, v nasprotju z vsemi zgledi iz preteklosti pa so se državljani 
brez funkcij v Mestu in na Kapitolu obdajali z liktorji.12 Po vsej Italiji so 
izvajali nabore, naročili so orožje, od municipijev13 izterjali denar, jemali 
so iz svetišč – vse božje in človeško pravo je bilo postavljeno na glavo.
7. Ko je Cezar to izvedel, je nagovoril vojake. Spomnil je na krivice, ki so mu 
jih nasprotniki ves čas delali. Obžaloval je, da so Pompeja zavedle in po-
kvarile zamere in zavist zaradi njegove slave, čeprav je bil sam naklonjen 
Pompejevi časti in ugledu ter ga je podpiral . Obžaloval je tudi vpeljavo 
novega običaja v državi in sicer, da se s silo preprečuje tribunsko intercesi-
jo, ki je bila v prejšnjih letih z orožjem znova vzpostavljena. Spomnil je, da 
je Sula tribunsko moč prikrajšal za vse pravice, vendar pa ni omejil inter-
cesije. Prav tako se je po njegovem zdelo, da je Pompej povrnil izgubljena 
pooblastila, a je odvzel še tista, ki so jih prej imeli: kadar koli je bil sprejet 
sklep, naj si uradniki prizadevajo, da država ne bi utrpela kaj škode, je 
bilo ljudstvo s tem pozivom in sklepom poklicano k orožju, naj je šlo za 
pogubne zakone, tribunsko moč ali upor ljudstva ob zavzetju templjev in 
pomembnejših položajev. Cezar jih je še opozoril, da sta bili usodi Satur-
nina in Grakhov pokora za dogodke prejšnje dobe. Nič od tega da se zdaj 
ni zgodilo, o tem niso niti premišljevali; nobenega zakona niso razglasili, 
nobenega posveta z ljudstvom, nobenega zbora ljudstva niso izvedli. Na-
zadnje je Cezar spodbudil vojake in jih opomnil, pod vodstvom katerega 
poveljnika so se devet let karseda uspešno borili za državo, izvojevali ve-
liko bitk in pokorili celotno Galijo in Germanijo. Pozval jih je, naj branijo 
njegov ugled in dostojanstvo. Vojaki XIII. legije, ki je bila prisotna, so v 
en glas zaklicali, da so pripravljeni ubraniti svojega poveljnika in ljudske 
tribune pred krivicami, ki se jim godijo.
8. Potem ko se je seznanil z voljo svojih vojakov, se je s to legijo napotil v Ari-
min in se tam srečal z ljudskimi tribuni, ki so pribežali k njemu. Preostale 
legije je dal poklicati iz prezimovališč in jim ukazal, da se mu pridružijo. 
Tja je prišel mladi Lucij Cezar, čigar oče je bil Cezarjev odposlanec. Ko je 
11 Kot Galijo so označevali v grobem celotno ozemlje, ki so ga poseljevala galska (tj. keltska) ljud-
stva. Gallia cisalpina, citerior ustreza današnji severni Italiji, Gallia transalpina, ulterior, v mo-
jem prevodu Onstranska Galija, pa današnji Franciji.
12 Cezar ima v mislih novoimenovane upravitelje provinc. Njihova pooblastila (imperium) bi 
moral potrditi ljudski zbor. Ker se to ni zgodilo, je bilo nezakonito, da so se obdajali z liktorji, 
ki so nosili znak njihove oblasti – snop palic in sekiro.
13 Municipium je bilo mesto zunaj Rima, ki so ga upravljali njegovi lastni uradniki (dekurioni) in 
je uživalo rimske državljanske pravice.
Keria_2021_1_FINAL.indd   182 23. 08. 2021   13:33:17
183Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
zaključil pogovor, zaradi katerega je prišel, pa je omenil, da ima še Pom-
pejeva naročila Cezarju, ki so zasebne narave. Pompej da se hoče pred 
Cezarjem oprati, da bi slednji tega, kar bi Pompej naredil zavoljo države, 
ne razumel kot žalitev; Pompej da naj bi pred zasebna poznanstva vedno 
postavljal državno korist; zavoljo lastnega ugleda bi moral tudi Cezar dr-
žavi na ljubo umiriti svoje strasti in jezo ter se ne hudovati na nasprotnike 
do te mere, da bi v upanju na njihovo škodo škodoval državi. Lucij Cezar 
je dodal še nekaj besed v podobnem slogu, da bi opravičil Pompeja. Skoraj 
povsem enako in z istimi besedami je s Cezarjem govoril tudi pretor Ro-
scij; neposredno je omenil, da mu je to povedal Pompej.
9. Čeprav ta poseg očitno ni mogel omiliti krivic, ki jih je bil deležen, je Ce-
zar vendarle našel ljudi, ki so Pompeju poročali, kar je hotel. Ker sta mu 
onadva sporočila Pompejeve zahteve, je oba prosil, da se ne obotavljata pri 
posredovanju tudi njegovih zahtev Pompeju, če bi bilo le mogoče, da bi s 
tem neznatnim trudom preprečili velike spore in Italijo osvobodili strahu. 
Njemu, je rekel, je bilo spoštovanje vedno pomembnejše od življenja. Ob-
žaloval je, da so mu nasprotniki naklonjenost rimskega ljudstva iztrgali 
z zasramovanjem, da so mu odtegnili pol leta poveljevanja in ga poslali 
nazaj v Mesto, čeprav je ljudstvo velelo, da bo na naslednjih volitvah kan-
didiral v odsotnosti. Toda to izgubo časti da je zavoljo države prenašal 
ravnodušno. Spomnil je, da je senatu poslal pismo, naj vsi poveljniki za-
pustijo vojske, in da ni niti tega dosegel. Nadaljeval je, da so po vsej Galiji 
izvajali nabore, tisti dve legiji, ki so mu jih z izgovarjanjem na partsko 
vojno odvzeli, da so zadržali, ljudstvo pa da se je oborožilo. Čemu bi naj 
vse to služilo, če ne njegovemu uničenju? Spomnil je, da je na vse pristal 
in bil vse to pripravljen prenašati zaradi države. Pompej bi moral odpo-
tovati v svoje province, oba dva bi morala razpustiti svoje vojske, v Italiji 
bi morali vsi odložiti orožje, ljudstvo bi moralo biti osvobojeno strahu, 
senatu in rimskemu ljudstvu bi morale biti omogočene svobodne volitve 
in upravljanje z vso državo. Da bi se to izpeljalo v trdnem dogovoru in 
bilo potrjeno z zaprisego, bi moral bodisi Pompej priti k Cezarju bodisi 
dovoliti, da pride Cezar k njemu. Tako bi se s pogajanji vsi spori pomirili.
10. Roscij je sprejel naročila in s Cezarjem prispel v Kapuo, kjer je naletel na 
konzula in Pompeja. Poročal je o Cezarjevih zahtevah. Ko so stvari premi-
slili, so Cezarju poslali pisni odgovor preko istih posrednikov. V glavnem 
so zahtevali naslednje: Cezar se naj vrne v Galijo, zapusti Arimin14 in raz-
pusti vojsko. Če bo to naredil, bo šel Pompej v Hispanijo.15 Dokler Cezar 
ne da besede, da bo naredil, kar je obljubil, konzuli in Pompej ne bodo 
prekinili nabora.
14 Dan. Rimini. 
15 Hispanija ustreza današnji Španiji. Hispania citerior (Tostranska Hispanija) označuje vzhodno 
polovico, Hispania ulterior zahodno.
Keria_2021_1_FINAL.indd   183 23. 08. 2021   13:33:17
184 Yoshinaka Jošt Gerl
11. Nepravično je bilo zahtevati v ponudbi, da naj Cezar zapusti Arimin in se 
vrne v provinco, Pompej pa obdrži tako province kakor tudi tuje legije. 
Prav tako da naj Cezar razpusti vojsko, medtem ko bi se nabor odvijal. 
Cezar je razmišljal o tem, kako je Pompej obljubil, da bo šel v provinco, a 
ni dorekel, do kdaj bo odšel, da se vendar ne bi zdelo, da se je pregrešil z 
brezbožno lažjo, če bi po končanem Cezarjevem konzulatu ne odpotoval. 
Dejstvo, da ni Pompej niti določil časa sestanka niti obljubil, da bo pri-
šel, je le še zmanjševalo vero v mirno rešitev. Tako je Cezar poslal Marka 
Antonija s petimi kohortami iz Arimina v Arecij. Sam je z dvema ostal v 
Ariminu in tam začel izvajati nabor. Pizaver, Fan in Ankono je zavzel s po 
eno kohorto.
12. Medtem je bil obveščen, da pretor Term s petimi kohortami obvladuje 
Iguvij, utrjuje mesto in da so vsi Iguvijci naklonjeni Cezarju. Tja je po-
slal Kuriona s tremi kohortami, ki jih je imel v Pizavru in Ariminu. Ko je 
Term izvedel, da je Kurion prišel, je iz nezaupanja do namer meščanov 
popeljal kohorte iz mesta in zbežal. Vojaki so ga na poti zapustili in se 
vrnili domov. Kurion je zasedel Iguvij ob polni podpori meščanov. Ko je 
Cezar to izvedel, je v zaupanju v naklonjenost meščanov kohorte XIII. 
legije odpeljal s stražnih položajev in odrinil v Avksim. Atij je v to mesto 
pripeljal kohorte in ga obvladal ter s pomočjo naokrog razposlanih se-
natorjev izvajal nabor.
13. Ko so v Avksimu izvedeli za Cezarjev prihod, je veliko dekurionov16 prišlo 
k Atiju Varu. Rekli so, da o teh stvareh ne bodo presojali in da niti oni 
niti drugi meščani ne morejo prenašati, da poveljniku Gaju Cezarju, zelo 
zaslužnemu za državo, po tolikšnih podvigih preprečujejo vstop skozi me-
stno obzidje. Posvarili so, naj pomisli na prihodnost in nevarnost, ki mu 
grozi. Pod vtisom njihovih besed je Var iz mesta odpeljal stražo, ki jo je 
malo prej pripeljal, in zbežal. Nekaj Cezarjevih vojakov prve kohorte ga je 
dohitelo in prisililo k odporu. Po začetku spopada so Vara njegovi vojaki 
zapustili. Nemalo jih je zbežalo domov, drugi so prišli k Cezarju. Skupaj 
z njimi je bil pripeljan tudi ujeti Lucij Pupij, centurion primipilus,17 ki je 
imel prej, v vojski Gneja Pompeja, isti čin. Cezar je Atijeve vojake pohvalil, 
izpustil Pupija in se prebivalcem Avksima zahvalil ter jim obljubil, da si bo 
zapomnil njihova dejanja. 
14. Ko so novice o tem prispele v Rim, je Mesto v trenutku zajela takšna groza, 
da je Lentul, ko je prišel odpret državno zakladnico, da bi Pompeju v skla-
du s sklepom senata predal denar, pustil zakladnico odprto in nemudoma 
16 Tukaj so mišljeni člani mestnega senata v Avksimu. Dekurion je sicer lahko tudi poveljnik 
konjeniške enote dekurije.
17 Centurio primi pili ali primipilus je bil najvišji centurionski čin. Centurion primipilus je 
poveljeval prvemu maniplu tretje bojne vrste (v času republike so tretjo bojno vrsto tvorili 
suličarji triariji, ki jih po Marijevih vojaških reformah ni bilo več).
Keria_2021_1_FINAL.indd   184 23. 08. 2021   13:33:17
185Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
zbežal iz Mesta. Krožila so namreč napačna poročila, češ da Cezar že pri-
haja in da bodo njegovi konjeniki vsak hip že tu. Lentulu je sledil še kolega 
Marcel in večina uradnikov. Gnej Pompej je prejšnjega dne odpotoval iz 
Mesta in se napotil k legijam, ki jih je prejel od Cezarja in jih za prezimo-
vanje namestil v Apuliji. Okrog tega mesta se je izvajal nabor. Vsem se je 
zdelo, da severno od Kapue ni nič več varno. Šele v Kapui so se zbrali in 
opogumili ter začeli rekrutirati koloniste, ki so jih tja naselili po Julijevem 
zakonu. Lentul je na forum pripeljal gladiatorje, ki jih je Cezar imel tam za 
igre, jim vlival upanje na svobodo, podelil konje in ukazal, naj mu sledijo. 
Ko so ga njegovi pristaši opozorili, da vsi grajajo to početje, je gladiatorje 
razdelil med hiše kampanjskega področja, da bi bili pod nadzorom.
15. Iz Avksima je Cezar pohitel čez vso picensko deželo. Vse prefekture18 te 
regije so ga sprejele z nadvse veliko naklonjenostjo in oskrbele njegovo 
vojsko z vsem potrebnim. K njemu so prišli odposlanci tudi iz Cingula, 
mesta, ki ga je Labien ustanovil in zgradil s svojimi sredstvi. Obljubili so, 
da bodo z največjo vnemo storili vse, kar bo ukazal. Naročil je vojake, ti 
so mu jih poslali. Medtem je Cezarja dohitela XII. legija. S tema dvema 
legijama je odrinil v picenski Askul. Slednje mesto je držal pod nadzorom 
Lentul Spinter z desetimi kohortami. Ko je izvedel, da se Cezar približuje, 
je zbežal iz mesta, a čeprav je skušal s sabo odpeljati tudi kohorte, mu je 
dezertiral velik del vojske. Ko je tako ostal z le pičlim spremstvom, je na 
poti naletel na Vibulija Rufa, ki ga je poslal Pompej, da bi opogumil ljudi. 
Vibulij je od Lentula slišal, kaj se dogaja v Picenu, dobil od njega voja-
ke in ga odpustil. Enako je iz sosednjih regij zbral kolikor mogoče veliko 
kohort, rekrutiranih v Pompejevih naborih. Med njimi je prestregel tudi 
Lucija Hira, bežečega iz Kamerina s šestimi kohortami, ki jih je tam imel 
za stražo. Tako je skupaj naneslo trinajst kohort. Z njimi je v hitrem maršu 
prispel k Domiciju Ahenobarbu Korfiniju in naznanil, da se Cezar bliža z 
dvema legijama. Domicij je že sam zbral dvajset kohort iz Albe, od Marsov 
in Pelignov ter iz sosednjih regij. 
16. Po zavzetju Firma in izgonu Lentula je Cezar ukazal, da zberejo vojake, 
ki so zapustili Lentula, in izvedejo nabor. Sam se je tam zaradi oskrbe z 
živežem zadrževal še en dan, nato se je odpravil v Korfinij. Ko je prišel tja, 
je ravno pet kohort, ki jih je Domicij poslal naprej, rušilo most čez reko, ki 
je bil od mesta oddaljen okoli tri milje.19 Po začetku spopada s Cezarjevo 
predhodnico so bili Domicijevi vojaki hitro pregnani od mostu in so se 
umaknili v mesto. Potem ko je Cezar legije popeljal čez reko, je že stal pred 
mestom in postavil tabor ob obzidju.
18 Praefectura je bila do leta 88. pr. Kr., ko so državljanske pravice podelili vsem Italcem, provin-
cialno mesto brez samouprave. Upravljal ga je praefectus iure dicundo, ki so ga poslali iz Rima. 
Beseda praefectura v Cezarjevem času ni imela več tega specifičnega pomena.
19 Rimska milja meri približno 1,5 km (1000 rimskih korakov). 
Keria_2021_1_FINAL.indd   185 23. 08. 2021   13:33:17
186 Yoshinaka Jošt Gerl
17. Ko se je Domicij seznanil s položajem, je poznavalcem okolice obljubil 
veliko nagrado in jih s pismom poslal k Pompeju v Apulijo, da bi ga prosili 
za pomoč. Menil je, da bi se Cezarja dalo v ožini z dvema vojskama zlahka 
zapreti in odrezati od preskrbe. Če pa Pompej ne bi prišel na pomoč, je 
svaril, bi v nevarnost zašli Domicij z več kot trideset kohortami in veliko 
število senatorjev ter rimskih vitezov. Medtem je Domicij spodbudil svoje 
vojake, dal namestiti metalne stroje na obzidje in vsakemu dodelil določe-
no nalogo pri branjenju mesta. Vojakom je v nagovoru od svojih posestev 
obljubil štiri orale zemlje, centurionom in evokatom sorazmerno več.
18. Medtem je bilo Cezarju sporočeno, da so mu Sulmonci, ki živijo v mestu 
sedem milj proč od Korfinija, željni slediti, a jim to preprečujeta senator 
Kvint Lukrecij in Atij iz ljudstva Pelignov, ki mesto obvladujeta s sedmimi 
kohortami. Cezar je tja poslal Marka Antonija s petimi kohortami XIII. 
legije. Brž ko so Sulmonci zagledali naša znamenja, so odprli vrata in vsi, 
tako meščani kot tudi vojaki, so s čestitkami prihiteli Antoniju naproti. 
Lukrecij in Atij sta se vrgla z obzidja. Ko je bil Atij priveden pred Antonija, 
ga je prosil, naj ga pošlje k Cezarju. Antonij se je z Atijem in kohortami 
vrnil še istega dne, ko je odšel. Cezar je te kohorte združil s svojo vojsko, 
Atija pa nedotaknjenega izpustil. V naslednjih dneh je sklenil temeljito 
utrditi tabor, zbrati živež iz bližnjih mest in počakati na preostale čete. Tri 
dni pozneje so k njemu prispeli VIII. legija, dvaindvajset kohort novih 
rekrutov iz Galije in okoli tristo konjenikov od noriškega kralja. Ob njiho-
vem prihodu je Cezar postavil na drugi strani mesta še drugi tabor, ki mu 
je načeloval Kurion. V naslednjih dneh se je Cezar odločil mesto obdati z 
zidom in utrdbami. Skoraj ob istem času, ko je bila glavnina dela opravlje-
na, so se od Pompeja vrnili odposlanci. 
19. Potem ko je Domicij prebral pismo, je na posvetu zamolčal njegovo vse-
bino in naznanil, da bo Pompej hitro prišel na pomoč, in spodbujal svoje, 
naj ne izgubijo poguma ter pripravijo vse, kar je potrebno za obrambo 
mesta. Sam pa se je naskrivaj pogovoril z nekaj prijatelji in sklenil, da bo 
zbežal. Ker se izraz na Domicijevem obrazu ni skladal z njegovimi bese-
dami, ker je vse počel bolj zmedeno in bojazljivo kakor prej, ker se je v 
nasprotju z navado skrivoma sestajal s prijatelji in se izogibal shodom in 
zborovanjem, se tega ni dalo več prikrivati. Pompej je namreč odpisal, da 
se ne namerava spuščati v preveliko nevarnost in da se Domicij ni podal 
v Korfinij niti po njegovi presoji niti po njegovi volji. Če bi se pozneje po-
nudila priložnost, je velel Pompej, bi naj Domicij z vsemi četami prišel k 
njemu. To se ni moglo zgoditi, saj je bilo mesto oblegano in ograjeno.
20. Ko se je razvedelo za Domicijevo namero, so se vojaki, ki so bili v Korfini-
ju, zgodaj zvečer zbrali. Preko vojaških tribunov, centurionov in najodlič-
nješih iz lastnih vrst so se pogovarjali in ugotovili naslednje: da jih oblega 
Cezar, da so obrambna dela skoraj zaključena in da je njihov poveljnik 
Keria_2021_1_FINAL.indd   186 23. 08. 2021   13:33:17
187Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
Domicij, v katerega so polagali upe in trdno vero, vse zavrgel ter sklenil 
zbežati. Strinjali so se, da morajo za svojo rešitev poskrbeti sami. Izmed 
njih so Marsi prvi začeli nasprotovati, zavzeli pa so tudi tisti del mesta, ki 
se je zdel najbolj utrjen. Med vojaki je prišlo do takega spora, da so začeli 
med sabo fizično obračunavati in celo segati po orožju. Malo pozneje so 
Marsi z razpošiljanjem slov na vse strani izvedeli nekaj do tedaj še nezna-
nega: da Domicij načrtuje beg. Tako so ga vsi soglasno privedli na plan, ga 
obstopili in zastražili ter iz svojih vrst poslali sle k Cezarju. Ti so dejali, da 
so pripravljeni odpreti vrata, storiti vse, kar bo ukazal, in Lucija Domicija 
živega predati pod njegovo oblast. 
21. Ko je Cezar to izvedel, je pomislil, da je zelo pomembno, da se mesta kar-
seda hitro polasti in pripelje kohorte k sebi v tabor. Po drugi strani bi 
utegnilo priti do kakšne spremembe namer pri vojakih zaradi podkupnin, 
vzpodbud ali lažnih novic. V vojni imajo namreč neznatni povodi pogo-
sto velike posledice. Bal se je, da bi vojaki po vkorakanju v mesto izkori-
stili nočni čas in začeli pleniti. Sle, ki so prišli k njemu, je pohvalil, poslal 
nazaj v mesto in jim ukazal stražiti vrata in obzidje. Sam je razporedil 
vojake k tistim obrambnim delom, s katerimi je začel. Pri tem ni puščal 
stalnih presledkov, kakor je bila to navada nekoč, pač pa je dal postaviti 
neprekinjeno verigo straž in obrambnih položajev, ki so bili med sabo v 
stiku in so dopolnjevali celotno utrdbo. Vojaške tribune in prefekte je po-
slal naokrog in jih vzpodbudil, naj ne pazijo samo na morebitne izpade, 
ampak tudi na skrivne pobege posameznih ljudi. Nikogar ni bilo, ki bi bil 
tako len ali sproščen, da bi tisto noč spal. Pričakovanje razpleta je bilo tako 
napeto, da se je vsakdo pri sebi, v duhu in razumu, spraševal, kaj se bo 
zgodilo Korfinijcem, kaj Domiciju, kaj Lentulu, kaj preostalim in kakšna 
usoda bo doletela slehernega izmed njih. 
22. Okoli četrte nočne straže20 je Lentul Spinter govoril z našimi stražarji. 
Rekel je, da želi dobiti dovoljenje za dostop do Cezarja. Po odobritvi so 
ga poslali iz mesta, Domicijevi vojaki pa ga niso izpustili, dokler ga niso 
privedli Cezarju pred oči. Z njim se je pogovarjal o svoji rešitvi, prosil in 
moledoval je, naj mu odpusti, ga spomnil na staro prijateljstvo in izposta-
vil usluge, ki jih je bil od njega deležen. Te so bile zelo velike: omogočil 
mu je vstop v svečeniški kolegij, prepustil provinco Hispanijo v propretor-
stvo in ga podpiral pri kandidaturi za konzulat. Cezar je prekinil njegovo 
govorjenje in povedal, da ni odšel iz province, ker bi imel slabe namene, 
pač pa zato, da bi se branil pred sramotnimi dejanji nasprotnikov, da bi 
ljudskim tribunom, ki so jih izgnali iz Mesta, povrnil dostojanstvo in da bi 
tako sebe kakor rimsko ljudstvo osvobodil zatiranja manjšinske stranke. 
20 Noč je bila razdeljena na štiri po tri ure trajajoče nočne straže. Prva se je začela ob sončnem 
zahodu.
Keria_2021_1_FINAL.indd   187 23. 08. 2021   13:33:17
188 Yoshinaka Jošt Gerl
Lentula je ta govor opogumil, tako da je prosil za dovoljenje za vrnitev v 
mesto. Ker je dosegel lastno rešitev, je menil, da bo to tudi drugim v to-
lažbo. Slišal je, da bi naj bili nekateri tako prestrašeni, da so razmišljali o 
samomoru. Ko je dobil dovoljenje, je odšel. 
23. Brž ko se je zdanilo, je Cezar ukazal, da se k njemu pripelje vse sena-
torje, njihove otroke, vojaške tribune in rimske viteze. Senatorjev je 
bilo pet: Lucij Domicij, Publij Lentul Spinter, Lucij Cecilij Ruf, kvestor 
Sekst Kvintilij Var in Lucij Rubrij. Poleg njih so bili še Domicijev sin, 
več drugih mladeničev in veliko rimskih vitezov ter dekurionov, ki jih je 
Domicij poklical iz municipijev. Ko so bili pripeljani, je Cezar vojakom 
preprečil sramotenje in kričanje. Pripeljanim je na kratko povedal, da 
mu nekateri izmed njih niso izkazali nič hvaležnosti za izjemne uslu-
ge, ki jim jih je izkazal. Vse jih je nekaznovane izpustil. Šest milijonov 
sestercijev,21 ki jih je pripeljal Domicij in jih hranil v javni blagajni, je 
četverica korfinskih uradnikov predala Cezarju, ta pa jih je vrnil Domi-
ciju. Ni se namreč hotel zdeti prizanesljivejši z ljudmi kakor z denarjem, 
čeprav je bilo jasno, da gre za javni denar, ki ga je Pompej namenil za 
vojaške plače. Cezar je Domicijevim vojakom ukazal, da mu prisežejo, še 
isti dan podrl tabor in opravil pot v dolžini dnevnega marša,22 saj se je do 
tedaj sedem dni zadrževal v Korfiniju. Tako je preko ozemlja Marukinov, 
Frentranov in Larinatov prispel v Apulijo. 
24. Ko je bil Pompej obveščen, kaj se je zgodilo v Korfiniju, je iz Lukrecije od-
potoval v Kanuzij in nato v Brundizij. Ukazal je, da od vsepovsod zberejo 
čete, sestavljene iz novih nabornikov, in jih pripeljejo k njemu. Oborožil 
je celo pastirje in jim podelil konje. Tako je ustvaril okoli tristo konjeni-
kov. Pretor Lucij Manlij je iz Albe zbežal s šestimi kohortami, pretor Ru-
tilij Lup iz Tarakine s tremi. Ko so ti vojaki od daleč zagledali Cezarjevo 
konjenico, ki jo je vodil Vibij Kurij, so zapustili pretorja, Kuriju predali 
vojaške znake in prestopili k njemu. Enako so na preostanku pohoda ne-
katere kohorte naletele na Cezarjevo predhodnico, nekatere na konjenike. 
K Cezarju je bil priveden Numerij Magij iz Kremone, Pompejev prefekt 
inženircev,23 ki so ga ujeli na poti. Njega je Cezar poslal nazaj k Pompeju 
z naslednjim sporočilom: ker tedaj še ni bilo priložnosti za pogajanja in 
ker sam prihaja v Brundizij, bi bilo v interesu države in skupne blaginje, 
da se sestane s Pompejem. Dodal je še, da ne bi bilo enako koristno, če bi 
se na dolge razdalje pogovarjala preko posrednikov, kakor če bi se o vsem 
pogovorila iz oči v oči.
21 Gre za rimsko valuto. Sestercij je bil srebrnik, vreden dva in pol asa. Štirje sesterciji so imeli 
vrednost enega denarija.
22 Dnevni marš je v rimski vojski običajno pomenil vsaj dvajset kilometrov. Trajal je pet ur.
23 Prvotno je praefectus fabrum vodil oblegovalna dela, v Cezarjevem času pa je bil najvišji 
poveljnikov pribočnik.
Keria_2021_1_FINAL.indd   188 23. 08. 2021   13:33:17
189Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
25. Potem ko je to naročil, je prispel v Brundizij s šestimi legijami, izmed ka-
terih so bile tri veteranske, preostale pa z novimi rekruti dopolnjene po 
poti. Domicijeve kohorte je poslal iz Korfinija naprej na Sicilijo. Izvedel 
je, da sta konzula z velikim delom vojske odrinila v Dirahij in da bi naj 
Pompej z dvajset kohortami ostal v Brundiziju. Ni se mogel prepričati, 
ali je Pompej ostal zaradi pomanjkanja ladjevja ali zato, da bi obdržal 
Brundizij – to bi mu namreč omogočilo, da bi imel s skrajnih delov Itali-
je in Grčije nadzor nad Jadranskim morjem, tako da bi lahko vodil vojno 
s katere koli strani. Cezar je v strahu, da Pompej ne namerava zapustiti 
Italije, sklenil blokirati dohod in promet v Brundiziju. Blokado je izvedel 
takole: kjer so bili dostopi do pristanišča najožji, je dal z obeh bregov 
postaviti jez, saj je bilo morje tam plitvo. Ker jez dalje proti globoke-
mu morju vode ni mogel zadrževati, je z njega spustil v vodo trideset 
čevljev24 dolge in široke dvojne splave. Ti so bili na vogalih pritrjeni s 
po štirimi sidri, da jih vodni tok ne bi premikal. Ko so bili dokončani 
in nameščeni, jih je dal povezati s splavi enake velikosti. Prekriti jih je 
dal z zemljo in peskom, da ne bi ovirali vojakov pri odbijanju napadov. 
Od spredaj in s strani jih je zaščitil s pletovino in prsobrani. Na vsakem 
četrtem splavu je dal postaviti dvonadstropen stolp, da bi se bilo mogoče 
toliko lažje braniti pred ladijskim napadom in požari. 
26. Da bi se Cezarju zoperstavil, je Pompej oborožil velike tovorne ladje, ki 
jih je zasegel v brundizijskem pristanišču. Na njih je dal zgraditi trinad-
stropne stolpe, namestiti metalne naprave ter orožje vseh vrst in nato jih 
je poslal proti Cezarjevim konstrukcijam, da bi prebile splave in zmotile 
gradnjo. Tako sta se obe strani vsak dan na daleč obstreljevali s puščica-
mi in drugimi izstrelki. Cezar je ravnal tako, ker je menil, da se poskusa 
sklenitve miru ne sme opustiti. Čeprav ga je zelo čudilo, da se Magij, 
ki ga je z naročili poslal k Pompeju, še ni vrnil, in čeprav so mu ta ne-
nehna prizadevanja ovirala napad in načrtovanje, je vseeno mislil, da je 
treba z vsemi sredstvi vztrajati pri tem. Tako je k Pompeju kot pogajalca 
poslal legata Kaninija Rebila, prijatelja in sorodnika Skribonija Libona. 
Naročil mu je, naj Libona spodbudi k mirovnim pogajanjem. Zahteval 
je, da se s Pompejem pogaja sam. Pokazal je trdno prepričanost, da bi 
se dalo orožje odložiti pod enakopravnimi pogoji, če bi bila pogajanja 
omogočena. Opozoril je, da bi veliko hvale in zaslug šlo Libonu, če bi 
s svojim posredovanjem dosegel premirje. Po pogovoru s Kaninijem se 
je Libon odpravil k Pompeju. Malo pozneje je poročal, da konzulov ni, 
brez njih pa pogajanja ne bi bila možna. Tako je Cezar ugotovil, da bo 
moral končno opustiti poskuse, za katere si je še prevečkrat zaman pri-
zadeval, in se lotiti vojne.
24 Rimski čevelj meri približno 30 cm.
Keria_2021_1_FINAL.indd   189 23. 08. 2021   13:33:17
190 Yoshinaka Jošt Gerl
27. Ko so bila Cezarjeva dela približno na polovici, za kar je porabil devet dni, 
so se vrnile v Brundizij tiste ladje, ki sta jih konzula iz Dirahija,25 kamor so 
prepeljale prvi del vojske, poslala nazaj. Pompej je ob prihodu ladij začel 
urejati svoj odhod. Morda so ga k temu pripravila Cezarjeva dela, morda 
je že od začetka nameraval zapustiti Italijo. Da bi učinkoviteje upočasnil 
Cezarjev napad, je dal zabarikadirati vrata, da ne bi sovražni vojaki med 
njegovim odhodom vdrli v mesto. Mestne soseske in ulice je dal zagraditi, 
izkopati jarke prečno čez ulice in vanje zabiti zašiljene kole. Te kole je 
prekril s protjem in zemljo, tako da so bili izravnani s tlemi. Dohod do 
pristanišča in dve poti, ki sta zunaj obzidja vodili vanj, je zaprl z velikimi 
ošiljenimi hlodi, zabitimi v tla. Po teh pripravah je vojakom ukazal, da se v 
tišini vkrcajo na ladje, na obzidje in na stolpe pa je razporedil nekaj lahko 
oboroženih evokatov, lokostrelcev in pračarjev. Odločil se je, da jih bo z 
dogovorjenim znamenjem poklical nazaj, potem ko bi se vojaki že vkrcali 
na ladje, njim bi pustil lahke hitre ladje.
28. Brundizijci so bili zaradi nasilja Pompejevih vojakov in grdega ravnanja 
samega Pompeja naklonjeni Cezarju. Ko so tako izvedeli za Pompejev 
odhod, so Cezarju s streh dajali signale, medtem ko so Pompejevi hiteli 
naokrog. Potem ko se je Cezar preko Brundizijcev seznanil s položajem, 
je ukazal pripraviti oblegovalne lestve in oborožiti vojake, da ne bi zamu-
dil priložnosti za uspeh. Pompej je pozno zvečer izplul. Tisti, ki so bili 
za obrambo razporejeni na obzidje, so bili z dogovorjenim znamenjem 
odpoklicani, tako da so po poznani poti stekli k ladjam. Cezarjevi vojaki 
so namestili lestve in se povzpeli na obzidje. Ko so jih Brundizijci opo-
zorili, naj pazijo na prekrite jarke, so se ustavili, nato so po daljši poti ob 
njihovem vodstvu le prišli v pristanišče. S čolni so zadržali dve ladji, ki sta 
obtičali ob Cezarjevem jezu, in zajeli vojake.
29. Čeprav je bil Cezar trdno prepričan, da je operacijo treba izpeljati do kon-
ca, torej zbrati ladje in se podati na morje – na sled Pompeju, preden bi 
se okrepil še s prekomorskimi zavezniki – se je bal zadrževanja in potrate 
časa. Pompej mu je namreč vzel priložnost za zasledovanje, potem ko je 
zasegel vse ladje. Preostalo ni nič drugega, kot da počaka na ladje iz bolj 
oddaljenih regij Galije in Picena ter iz ožine. To se je zdelo zaradi letnega 
časa dolgotrajno in težavno. Medtem ni hotel, da bi se v njegovi odsotnosti 
okrepili stara vojska in hispanski provinci, izmed katerih je bila ena zaradi 
velikih uslug vdana Pompeju. Prav tako ni hotel pripraviti pomožnih enot 
in konjenice ter se lotiti Galije in Italije.
30. Tako je začasno opustil zasledovanje Pompeja. Sklenil je odpotovati v Hi-
spanijo, duumvirom26 vseh municipijev pa je ukazal, da zberejo ladje in 
25 Dyrrhachium, današnji Durrës (Drač) na albanski obali.
26 Na čelu municipijev sta bila po dva uradnika.
Keria_2021_1_FINAL.indd   190 23. 08. 2021   13:33:17
191Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
jih pošljejo v Brundizij. Na Sardinijo je z eno legijo poslal legata Valerija, 
na Sicilijo s štirimi propretorja Kuriona. Potem ko je ta zavzel Sicilijo, mu 
je Cezar ukazal, da popelje vojsko naprej v Afriko. Sardinijo je nadzoroval 
Mark Kota, Sicilijo Mark Katon, Afrika je po žrebu pripadla Tuberonu. 
Brž ko so Karalitani slišali, da je Valerij poslan k njim, so, še preden je ta 
odrinil, samovoljno vrgli Koto iz mesta. Ta je ob spoznanju da vsa provin-
ca enako misli, s Sardinije pobegnil v Afriko. Katon je na Siciliji obnavljal 
stare vojne ladje, skupnostim pa ukazal nove. To so počeli z veliko vnemo. 
V Lukaniji in v Bruciju je preko legatov dal izvesti nabor rimskih drža-
vljanov, od sicilskih skupnosti je zahteval določeno število konjenikov in 
pešakov. Ko je bilo to že skoraj končano, je izvedel, da je prišel Kurion, in 
na zborovanju potožil, da ga je Pompej zapustil in izdal, saj se je brez pri-
prav spustil v nepotrebno vojno. Ko so slednjega Katon in drugi v senatu 
vprašali glede tega, je zagotovil, da ima za vojno vse pripravljeno. To je na 
zborovanju potožil in zbežal iz province.
31. Valerij in Kurion sta pridobila provinci brez upravnikov, Valerij Sardinijo, 
Kurion Sicilijo. Tja sta prispela z vojskama. Ko je Tuberon prišel v Afriko, 
je tam naletel na Atija Vara kot upravnika s polnimi pooblastili. Ta je pri 
Avksimu, kakor smo omenili zgoraj, izgubil kohorte in na begu prišel v 
Afriko brez vodstva, ki si jo je samovoljno podredil. Z naborom je sestavil 
dve legiji, tega se je lotil, ker je imel nekaj let nazaj to provinco v preturi,27 
tako da je poznal ljudi in deželo ter imel izkušnje z njo. Ko je Tuberon z 
ladjami prišel v Utiko, mu je onemogočil dostop v pristanišče in mesto 
ter ni dovolil, da bi se Tuberonov bolni sin izkrcal, ampak ga je prisilil, da 
dvigne sidro in odpluje proč.
32. Po teh dogodkih je Cezar popeljal vojake v najbližje municipije, da bi pre-
ostali čas izkoristili za počitek. Sam je odšel v Mesto.28 Senatu je omenil 
krivice nasprotnikov. Poučil jih je, da ni iskal nobene izredne časti in da 
se je zadovoljil s čakanjem na iztek zakonitega konzulatskega intervala, 
torej s tem, kar je dostopno vsem državljanom. Deset ljudskih tribunov 
da je sprejelo zakon, ki je dovoljeval kandidaturo v odsotnosti – in to med 
konzulovanjem samega Pompeja, čeprav so nasprotniki temu oporekali. 
Še posebej divje se je temu upiral Katon, ki je po stari navadi tratil dneve 
z govorjenjem. Če je Pompej temu nasprotoval, zakaj bi dopustil, da se 
zakon sprejme? Če pa je to zagovarjal, zakaj bi mu preprečil izkoristiti 
naklonjenost ljudstva? Cezar je izpostavil svojo potrpežljivost, ko je na 
lastno pobudo predlagal razpust svojih vojsk in s tem tvegal izgubo dosto-
janstva in časti. Opozoril je na neizprosnost nasprotnikov, ki so to, kar so 
27 Potem ko je odslužil svoj mandat kot pretor, je to provinco dobil v upravljanje. Nemalokrat so si 
bivši rimski magistrati z izžemanjem provinc povrnili sredstva, ki so jih porabili za predvolilno 
kampanjo (prim. op. 10).
28 Cezar kot upravljalec province in poveljnik vojske ne bi smel vstopiti v Rim.
Keria_2021_1_FINAL.indd   191 23. 08. 2021   13:33:17
192 Yoshinaka Jošt Gerl
zahtevali od nasprotne strani, sami odklanjali in raje dopuščali vsesplošno 
zmedo, kakor da bi se odrekli poveljstvu in vojskam. Odvzem svojih legij 
je označil za krivico, oviranje delovanja ljudskih tribunov za neusmiljeno 
objestnost. Spomnil je na svoje ponudbe in prizadevanja za pogajanja, ki 
so bila zavrnjena. Zaradi teh okoliščin je spodbudil in pozval senatorje, da 
prevzamejo državo in jo upravljajo skupaj z njim. Če pa bi se tega ustrašili, 
je miril, jih ne bo nadlegoval, ampak bo državo upravljal sam. Rekel je, da 
je treba k Pompeju poslati sle, ki bi dosegli spravo. Pri tem da se ne bo bal 
tega, kar je Pompej dejal v senatu, namreč da tistemu, h kateremu so sli 
poslani, ugled naraste, medtem ko tisti, ki jih pošiljajo, izdajajo svoj strah. 
To da kaže na plitvost in majhnost duha. Zaključil je s tem, da si naspro-
tnike tako, kakor si jih je prizadeval vojaško prekositi, želi prekositi tudi v 
poštenosti in nepristranskosti.
33. Senat se je strinjal glede pošiljanja slov, vendar se ni našel nihče, ki bi ga 
poslali. Vsi so nalogo iz strahu zavračali. Ko je namreč Pompej zapuščal 
Mesto, je v senatu dejal, da bo s tistimi, ki so ostali v Rimu, ravnal enako 
kot s tistimi, ki so v Cezarjevem taboru. Tako so tri dni zapravili z razpra-
vljanjem in izgovarjanjem. Cezarjevi nasprotniki so angažirali ljudskega 
tribuna Lucija Metela, da bi zadevo zavlačeval in oviral vse ostalo, kar bi 
Cezar utegnil vključiti v razpravo. Slednji je spoznal njegovo namero in 
po več zapravljenih dneh opustil to, česar se je lotil. Ne da bi še naprej 
izgubljal čas, je odpotoval iz Mesta ter prispel v Onstransko Galijo.
34. Ko je prišel tja, so mu rekli, da je Pompej v Hispanijo poslal Vibulija Rufa, 
ki ga je sam pred nekaj dnevi v Korfiniju ujel in izpustil. Prav tako, da se 
je Domicij s sedmimi hitrimi ladjami napotil oblegat Masilijo.29 Te da je 
zbral od zasebnikov v Igiliju in Kosanu ter jih napolnil s sužnji, osvobo-
jenci in kolonisti. Dalje so bili masilski sli poslani naprej domov, mlade 
plemiče pa je Pompej ob zapuščanju Mesta opogumil, naj zaradi nedavnih 
Cezarjevih uslug ne pozabijo na njegove stare usluge.30 Po prejemu teh na-
ročil so Masilci Cezarju zaprli vrata. K sebi so poklicali Albike, barbarske 
ljudi, ki so jih sami že od nekdaj ščitili in ki so naseljevali hribe nad Masi-
lijo. V mesto so spravili žito iz sosednjih regij in iz vseh utrdb, v mestu so 
postavili orožarne, popravili so obzidje, vrata in ladjevje.
35. Cezar je k sebi poklical petnajst prvakov iz Masilije. Rekel jim je, naj ne 
začenjajo sovražnosti in naj raje upoštevajo avtoriteto vse Italije kot pa 
voljo le enega moža. Omenil je še druge stvari, za katere je menil, da jih 
bodo spravile k pameti. Odposlanci so doma poročali o njegovem govoru, 
v imenu senata pa so sporočili tole: spoznali so, da je rimsko ljudstvo raz-
deljeno med dve strani in da ni niti stvar njihove razsodbe niti ni v njihovi 
29 Današnji Marseille.
30 Za kakšne usluge (tako Cezarja kot Pompeja) je šlo, ni jasno, saj niso izpričane.
Keria_2021_1_FINAL.indd   192 23. 08. 2021   13:33:18
193Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
moči ugotoviti, katera stran se bori za pravičnejšo stvar. Prvaka teh dveh 
strani da sta Gnej Pompej in Gaj Cezar, zaščitnika države, saj jim je eden 
javno prepustil ozemlje Volskov, Arekomikov in Helvečanov, drugi pa jim 
je podredil v vojni premagane Salije in povečal dajatve slednjih. Zato da 
jima morajo biti tudi oni enako naklonjeni in ne smejo nobenemu poma-
gati nasproti drugemu ali sprejeti v mesto ali v pristanišče.
36. Medtem ko so potekali ti pogovori, je Domicij z ladjami prispel v Masilijo, 
kjer so ga sprejeli in mu prepustili upravljanje mesta. Za vodenje vojne je 
prejel vsa pooblastila. Po njegovem ukazu so na vse strani poslali ladje. To-
vorne ladje so, kjer koli so mogli, zasegli in pripeljali v pristanišče. Krmila, 
les in vrvje z ladij v pomanjkljivem stanju so uporabili za opremljanje in 
obnovo preostalih. Žito, kar so ga našli, so prinesli v javna skladišča. Preo-
stalo blago in živila so prihranili za obleganje, če bi do tega prišlo. Cezar je, 
izzvan zaradi teh ukrepov, do Masilije pripeljal tri legije in ukazal zgraditi 
oblegovalne stolpe in vinee,31 v Arelatu pa izdelati dvanajst vojnih ladij. V 
trideset dneh od dostave materiala so bile pripeljane k Masiliji in poverjene 
Decimu Brutu. Cezar je legata Gaja Trebonija pustil za vodenje obleganja.
37. Medtem ko je to pripravljal in nadzoroval, je Gaja Fabija poslal naprej v 
Hispanijo s tremi legijami, ki so bile za prezimovanje nameščene v Nar-
bonu in njegovi okolici. Ukazal mu je tudi, naj hitro zavzame pirenejske 
prelaze, ki jih je tedaj zastražene nadzoroval legat Lucij Afranij. Preostalim 
legijam, ki so že dlje prezimovale, je ukazal slediti. Fabij je, kakor mu je 
bilo ukazano, bliskovito pregnal stražo s prelazov in se v hitrem maršu 
podal proti Afranijevi vojski.
38. Ob prihodu Lucija Vibulija Rufa, ki ga je, kakor je bilo poročano, Pompej 
poslal v Hispanijo, so si Pompejevi legati Afranij, Petrej in Varon med 
sabo razdelili naloge. Do tedaj je eden s tremi legijami držal pod nadzo-
rom Tostransko Hispanijo, drugi Onstransko od kastulonskega gorovja 
do reke Ana, tretji z enako silo ozemlje Vetonov severno od Ana in Luzi-
tanijo. Zdaj so sklenili, da se bo Petrej z vsemi silami napotil iz Luzitanije 
preko vetonskega ozemlja k Afraniju in da bo Varon s tistima legijama, ki 
ju ima, ščitil celotno Onstransko Hispanijo. Ko je bilo to dogovorjeno, je 
Petrej ukazal mobilizacijo konjenikov in pomožnih enot iz celotne Luzita-
nije, Afranij pa iz Keltiberije, od Kantabrov in vseh barbarskih plemen, ki 
so bila naseljena do Oceana. Ko so bile čete zbrane, je Petrej preko ozemlja 
Vetonov hitro prišel k Afraniju. Skupaj sta sklenila, da se bo boj zaradi 
ugodne lege odvijal pri Ilerdi.
39. Kakor je bilo zgoraj omenjeno, je imel Afranij tri legije, Petrej dve, poleg 
tega je bilo še okoli osemdeset kohort težke pehote iz Tostranske Hispanije 
31 Vinea je bil zaprt lesen hodnik na površju, ki je vodil do sovražnega obzidja in omogočal, da so 
bili napadalci varni pred izstrelki branilcev.
Keria_2021_1_FINAL.indd   193 23. 08. 2021   13:33:18
194 Yoshinaka Jošt Gerl
in lahke pehote32 iz Onstranske ter okoli pettisoč konjenikov iz vsake pro-
vince. Cezar je v Hispanijo poslal šest legij, šesttisoč pomožnih pešakov in 
tritisoč konjenikov, ki jih je imel v vseh preteklih vojnah. Enako veliko vo-
jakov je zbral iz tistega dela Galije, ki ga je sam pokoril. Ti so bili poimen-
sko izbrani izmed najuglednejših in najpogumnejših v vsakem plemenu. 
Dalje je zbral še ljudi najboljšega plemena Akvitanije in gorskih ljudstev 
zraven province Galije. Slišal je, da se Pompej z legijami premika preko 
Mavretanije v Hispanijo in da bo kmalu prispel. Istočasno si je pri voja-
ških tribunih in centurionih izposodil denar, ki ga je razdelil med vojake. 
S tem je dosegel dvoje: z dolgom je centurione vezal nase, z radodarnostjo 
pa si je kupil naklonjenost vojakov.
40. Fabij si je skušal pridobiti naklonjenost bližnjih ljudstev s pismi in odpo-
slanci. Čez reko Sikor je zgradil mostove v razmikih po štiri milje. Po teh 
mostovih je pošiljal vojsko po živež, ker je to, kar se je nahajalo na njegovi 
strani reke, porabil v minulih dneh. Enako in iz istega razloga so to počeli 
poveljniki Pompejevih vojsk. Tako so se pogosto udarili med sabo v konje-
niških spopadih. Ko sta dve Fabijevi legiji po vsakodnevni navadi prečkali 
reko preko najbližjega mostu in šli ščitit pobiralce hrane, pri čemer sta sledi-
la pratež in konjenica, se je nenadoma zaradi sile vetra in visoke vode most 
zrušil in preostali del konjenice je bil odrezan. Petrej in Afranij sta to ugo-
tovila po gradbenem materialu, ki ga je nosilo po reki, in Afranij je čez svoj 
most hitro popeljal štiri legije in vso konjenico ter šel proti dvema Fabijevi-
ma legijama. Ob naznanitvi njegovega prihoda je Lucij Plank, ki je načeloval 
legijam in doumel težki položaj, zavzel vzpetino in na dva dela razdeljeno 
vojsko razporedil na dve strani, da ga konjenica ne bi mogla obkoliti. Tako 
postrojen je odbil velike napade številčno močnejših legij in konjenice. Ko 
so konjeniki začeli bitko, sta obe strani od daleč zagledali bojna znamenja 
dveh legij, ki ju je Gaj Fabij poslal čez naslednji most našim v podporo, saj je 
sumil, da se bo zgodilo to, kar se je: da bodo nasprotnikovi poveljniki izko-
ristili okoliščine in naklonjenost sreče za uničenje naše vojske. Prihod legij 
je končal bitko in obe strani sta legije popeljali v tabor.
41. Dva dni pozneje je Cezar prišel v tabor z devetsto konjeniki, ki si jih je pu-
stil za stražo. Most, ki ga je zrušilo neurje, je bil že skoraj popravljen. Cezar 
ga je ukazal dokončati ponoči. Ko je preučil teren, je iz tabora poslal šest 
kohort z vsem pratežem varovat most, naslednjega dne pa se je z vsemi če-
tami v trojni bojni vrsti33 napotil proti Ilerdi.34 Ustavil se je nasproti Afra-
nijevega tabora. Ko se je tako nekaj časa zadrževal pod orožjem, je dobil 
32 Težka in lahka pehota sta se razlikovali predvsem v ščitih. Lahka pehota (caetrati) je imela 
lahke usnjene ščite (caetra), težka pehota pa visoke, lesene in z železom okovane ščite (scutum).
33 Trojna bojna vrsta (acies triplex) je bila sestavljena iz treh dvojnih vrst. V času republike so prvo 
tvorili hastati, drugo princepsi, tretjo pa triariji.
34 Dan. Lleida v Kataloniji.
Keria_2021_1_FINAL.indd   194 23. 08. 2021   13:33:18
195Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
možnost za bitko na ravnem terenu. Brž ko je ugotovil, da je začetek bitke 
odvisen od Afranija, je sklenil postaviti tabor okrog štiristo korakov35 od 
vznožja hribovja. Da se vojaki med delom ne bi ustrašili nenadnega sovra-
žnikovega napada in da jim delo tako ne bi bilo onemogočeno, je prepove-
dal graditi zid, ki bi izstopal in ki bi se ga zagotovo videlo že na daleč. Na-
mesto tega je ukazal proti sovražniku zgraditi petnajst čevljev širok jarek. 
Prva in druga bojna vrsta sta, kakor je bilo že od začetka odločeno, ostali 
pod orožjem. Za njima je na skrivaj delala tretja vrsta. Tako je bilo vse delo 
opravljeno, še preden je Afranij spoznal, da se tabor gradi. Proti večeru je 
Cezar legije popeljal nazaj za jarek in tam prebil noč pod orožjem.
42. Naslednjega dne je zadrževal vso vojsko znotraj jarka. Ker je bil mate-
rial precej oddaljen, se je odločil za podoben potek dela. Vsaki legiji je 
ukazal ograditi po eno stran tabora in skopati enako široke in globoke 
jarke. Preostale legije je oborožene in pripravljene za boj razporedil proti 
sovražniku. Afranij in Petrej sta, da bi prestrašila nasprotnika in ovirala 
gradnjo, svoje čete popeljala pod vznožje hribovja in izzvala bitko. Cezar 
pa zato ni prekinil del, saj je zaupal obrambi treh legij in utrjenosti jarka. 
Onadva se nista več dolgo zadrževala niti nista od vznožja napredovala, 
ampak sta čete popeljala nazaj v tabor. Tretjega dne je Cezar tabor utrdil 
še z obzidjem in dal preostale kohorte, ki jih je pustil v prejšnjem taboru, 
s pratežem pripeljati k sebi.
43. Med mestom Ilerdo in najbližjim gričem, kjer sta Petrej in Afranij ime-
la tabor, je ležala približno tristo korakov dolga ravnina. Skoraj povsem 
na sredini se je dvigala rahla vzpetina. Če bi jo Cezar zavzel in utrdil, bi 
sovražnike odrezal od mesta, mostu in oskrbe, ki so jo dovažali v mesto. 
Tako je mislil. Upajoč na zavzetje vzpetine, je iz tabora popeljal tri legije 
in ukazal, da se na primernem kraju razvrstijo v bojno vrsto in da antesi-
gnani36 ene legije v jurišu zavzamejo vzpetino. Ko se je sovražnik seznanil 
s tem, je brž poslal kohorte, ki so stražile pred Afranijevim taborom, po 
krajši poti zavzet ta kraj. Prišlo je do bitke, naši pa so bili odbiti, saj so 
Afranijevi prej prispeli na vzpetino in prisilili naše, da so kljub okrepitvam 
zbežali k legijskim znakom.
44. Način bojevanja sovražnikovih vojakov je bil naslednji: najprej so navali-
li v velikem napadu, drzno zavzeli položaj, formacije pa niso držali pre-
strogo. Borili so se raztreseni naokrog in posamič, če so bili stisnjeni, so 
se umaknili in ni se jim zdelo sramotno zapustiti položaja. V vojnah so 
se namreč neprestano borili skupaj z Luzitanci in drugimi barbari ter se 
tako navadili na neki barbarski način bojevanja. Običajno se vsak vojak 
35 Rimski korak (passus) meri približno 1,5 m.
36 Ni povsem jasno, ali je šlo za prvo kohorto prve bojne vrste, za elitno kohorto prve bojne vrste 
ali za celotno prvo bojno vrsto. Izraz (ante signa > antesignanus) namiguje, da so ti vojaki na-
padali pred legijskimi znaki.
Keria_2021_1_FINAL.indd   195 23. 08. 2021   13:33:18
196 Yoshinaka Jošt Gerl
zelo navzame navad tistih krajev, v katerih se je ustalil. Tako ravnanje je 
zmedlo naše vojake, nevajene tovrstnega bojevanja. Mislili so, da jih bodo 
posamezni napadajoči sovražniki obkolili z nezaščitene strani. Ohranjali 
so formacijo, niso se oddalili od bojnih znakov, mislili so, da brez zelo teh-
tnega razloga ne smejo prepustiti tistega položaja, ki so ga zavzeli. Potem 
ko so bili tako antesignani zmedeni, legija, ki je bila na tistem krilu, ni več 
držala položaja, ampak se je umaknila na najbližji grič.
45. Ko se je skoraj vsa bojna vrsta prestrašila, kar se je zgodilo proti pričako-
vanju in navadi, je Cezar spodbudil svoje vojake in popeljal IX. legijo v 
podporo. Zaustavil je sovražnika, ki je divje in predrzno zasledoval naše 
vojake, prisilil ga je, da se je obrnil, umaknil k Ilerdi in se ustavil pod 
obzidjem. Toda vojaki IX. legije, ki so se hoteli oddolžiti za svoj poraz, 
so bežeče nepremišljeno preganjali predaleč nazaj, tako da so prodrli na 
neraven teren. Povzpeli so se na hrib, na katerem je bila Ilerda. Ko pa so 
se od tod hoteli umakniti, so sovražniki z višjega položaja znova pritisnili 
na naše. Teren je bil strm, z vsake strani se je spuščal, širok je bil toliko, da 
so ga zapolnile tri postrojene kohorte, tako da bojujočim se ni bilo mo-
goče niti poslati okrepitev z bokov niti jih niso mogli podpirati konjeniki. 
Od mesta se je teren v nagibu spuščal približno štiristo korakov daleč. Po 
tej poti so se naši umaknili, ker so zaradi prevelike vneme nepremišljeno 
napredovali. Borili so se na kraju, ki je bil neprikladen zaradi ozkosti, pa 
tudi zato, ker nobeno kopje ni zgrešilo tistih vojakov, ki so stali pod vznož-
jem hriba. Vseeno so se naši odlikovali s pogumom in vzdržljivostjo ter 
prenesli vse rane. Sovražne čete so bile še okrepljene in iz tabora so preko 
mesta pogosto pošiljali kohorte v podporo, da bi spočiti vojaki zamenjali 
izčrpane. Cezar je bil prisiljen storiti isto, tako da je izčrpane vojake uma-
knil s pomočjo novih kohort, ki jih je poslal na ta kraj.
46. Tako so se neprestano borili pet ur in na naše vojake je sovražna premoč 
vedno bolj pritiskala. Ko so porabili vsa kopja, so izvlekli meče in izve-
dli napad v hrib proti sovražnim kohortam. Nekaj so jih pobili, preostale 
prisilili k umiku. Ko so bile tako sovražne kohorte potisnjene pod obzidje 
in ko so bili nekateri zaradi strahu pregnani v mesto, se je našim ponudil 
neoviran umik. Tako so se borili v boju, ki je bil spremenljiv. V prvem spo-
padu je padlo okoli sedemdeset naših, med njimi Kvint Fulginij, centurion 
hastatskega manipla prve kohorte XIV. legije, ki se je zaradi izjemnega 
poguma iz nižjih vrst prebil do tega čina. Ranjenih je bilo več kot šeststo. 
Izmed Afranijevih vojakov so bili pobiti Tulij Cecilij, centurion primipi-
lus, poleg njega še štirje centurioni in več kot dvesto vojakov. 
47. Toda za ta dan se je pri obojih uveljavilo mnenje, da so se v bitki bolje 
odrezali. Afranijevi so to menili, ker so tako dolgo ohranjali boj mož na 
moža, zdržali naš napad, od začetka držali vzpetino, ki je bila tudi vzrok 
bitke, in naše ob prvem napadu prisilili v beg, čeprav so se vsem zdeli 
Keria_2021_1_FINAL.indd   196 23. 08. 2021   13:33:18
197Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
šibkejši. Naši so menili enako, ker so na neugodnem terenu in ob številčni 
neenakosti pet ur vzdrževali boj, ker so se na hrib povzpeli z izvlečenimi 
meči, prisilili sovražnika, da se je umaknil z višjega terena, in ga nagnali 
v mesto. Sovražniki so močno utrdili vzpetino, za katero so se bojevali in 
tam postavili stražo.
48. Dva dni po teh dogodkih se je pripetila še nenadna neprijetnost. Nastala 
je takšna nevihta, da večjih voda v tistih krajih niso pomnili. Z vseh go-
rovji je pritekla voda staljenega snega, prekoračila bregove reke in v enem 
dnevu porušila oba mostova, ki ju je zgradil Gaj Fabij. Te okoliščine so 
Cezarjevi vojski povzročile velike težave. Ker je tabor ležal, kakor je bilo 
zgoraj razloženo, med rekama Sikorjem in Cingo, ki sta ležali tristo milj 
narazen in se ju ni dalo prečkati, so bili vsi nujno vkleščeni na tem ozkem 
območju. Tako ljudstva, ki so se pridružila Cezarju, niso mogla dovažati 
žita, tisti pa, ki so šli naprej iskat hrano, se ujeti med rekama niso mogli 
vrniti. Tudi velike količine živeža, ki so prihajale iz Italije in Galije, niso 
mogle prispeti v tabor. Bil je izredno neugoden letni čas, saj žita ni bilo več 
v shrambah in zunaj še zdaleč ni bilo zrelo. Ljudstva so bila oplenjena, ker 
je dal Afranij skoraj vse žito pred Cezarjevim prihodom znesti v Ilerdo, 
če je še kaj ostalo, je Cezar to porabil v prejšnjih dneh. Živino, ki bi lahko 
služila blaženju pomanjkanja, so sosednja ljudstva zaradi vojne odgnala 
daleč naprej. Tiste, ki so šli iskat krmo in živež, so preganjali lahko obo-
roženi Luzitanci in lahki ščitonosci, ki so se dobro spoznali v Tostranski 
Hispaniji. Njim je bilo enostavno preplavati reko, saj so bili vajeni iti v 
vojsko samo s plavalnimi obroči.37
49. Toda Afranijeva vojska je imela vsega v izobilju. Mnogo žita so si priskr-
beli in ga že prej pritovorili, mnogo iz vse province. Veliko hrane je bilo na 
razpolago. Možnost, da so vse to varno izvajali, je nudil most pri Ilerdi in 
nedotaknjeni kraji onkraj reke, kamor Cezar sploh ni mogel priti.
50. Ta povodenj je trajala več dni. Cezar je poskusil obnoviti mostove, toda 
tega niso dopustili niti narasla reka niti nasprotnikove kohorte, razporeje-
ne po obrežju. Lahko je bilo preprečevati obnavljanje mostu zaradi narave 
same reke in narasle vode, predvsem pa ker so s celotnega obrežja metali 
kopja na eno omejeno mesto. Bilo je težko zaključevati obnovo na silno 
divji reki in se istočasno izmikati kopjem.
51. Afraniju je bilo sporočeno, da se je kolona z živežem, ki se je napotila proti 
Cezarju, ustavila pri reki. Tja so prišli rutenski38 lokostrelci in konjeniki 
iz Galije z veliko vozovi in prtljage, kakor je galska navada. Poleg tega je 
bilo še okoli šesttisoč ljudi različnih plemen, sužnji in otroci. Vendar ni 
bilo nobenega reda, nobenega trdnega poveljstva, saj je vsakdo ravnal po 
37 Ti so bili narejeni iz živalskih kož.
38 Ruteni so bili galsko pleme na območju zahodnih Sevenov.
Keria_2021_1_FINAL.indd   197 23. 08. 2021   13:33:18
198 Yoshinaka Jošt Gerl
lastni presoji. Vsi so potovali brez strahu, navajeni na razpuščenost poho-
dov v prejšnjih časih. Prisotnih je bilo več mladih odličnikov, senatorskih 
in viteških sinov, prisotna so bila odposlanstva plemen in Cezarjevi sli. 
Vse jih je zadrževala reka. Da bi jih stisnil, je Afranij z vso konjenico in 
tremi legijami odrinil ter z naprej poslanimi konjeniki napadel nič hudega 
slutečega nasprotnika. Galski konjeniki so se hitro pripravili in spustili v 
boj. Dokler je bil spopad enakovreden, so, čeprav maloštevilni, uspešno 
zadrževali sovražnika. Toda brž ko so se začeli bližati legijski znaki, so se z 
malo izgubami umaknili v najbližje hribe. Čas te bitke je zelo pripomogel 
k odločilnemu trenutku za rešitev naših vojakov. Dobili so namreč priliko 
za umik na višje predele. Tega dne je bilo pogrešanih okoli dvesto loko-
strelcev, nekaj konjenikov, konjarjev in vprežnih živali.
52. Cena žita se je zaradi vsega tega dvignila. To se običajno ni dogajalo samo 
zaradi trenutnega pomanjkanja, ampak tudi zaradi strahu pred priho-
dnostjo. Cena enega mernika žita je že dosegla petdeset denarijev,39 po-
manjkanje živeža je vojakom jemalo moči, težave so se iz dneva v dan 
le kopičile. V nekaj dneh je prišlo do tako velike spremembe položaja in 
obrata vojne sreče, da je naše pestilo veliko pomanjkanje potrebnih zalog, 
nasprotniki pa so imeli vsega v izobilju in veljali so za močnejše. Cezar 
je tistim plemenom, ki so se priključila njegovemu zavezništvu, ukazal, 
naj pripeljejo živino, saj je bila zaloga žita premajhna. K bolj oddaljenim 
plemenom je poslal konjarje. Sam je z razpoložljivimi sredstvi blažil vla-
dajoče pomanjkanje.
53. O tem so Afranij, Petrej in njuni prijatelji obširno in napihnjeno poročali 
svojim bližnjim v Rim. Govorice so dodale še mnogo izmišljenega, tako da 
se je vojna zdela že skoraj končana. Ko so bila ta pisma in poročila prine-
sena v Rim, so se ljudje na veliko zbirali ob Afranijevem domu in izrekali 
velike čestitke. Mnogi so iz Italije odpotovali h Gneju Pompeju, eni zato, 
da bi mu prvi prinesli takšno novico, drugi pa, da ne bi bilo videti, da so 
čakali na izid vojne ali da so zadnji prišli k njemu.
54. Ko so v teh težkih okoliščinah vse poti zapirali Afranijevi vojaki in ko-
njeniki in se ni dalo dokončati mostov, je Cezar vojakom ukazal zgraditi 
ladje, kakršnih so ga naučile graditi izkušnje prejšnjih let v Britaniji. Gre-
dlji in ladijska rebra so bili iz lahkega lesa, preostali trup je bil prekit z 
dračjem in usnjem. Ko so bile ladje končane, jih je dal ponoči na skupaj 
zvezanih vozovih prepeljati dvaindvajset milj od tabora, nanje je naložil 
vojake, prečkal reko in iznenada zavzel vzpetino na nasprotnem bregu. 
Hitro, še preden bi sovražnik to zaznal, jo je utrdil. Tja je prestavil legijo 
in načrtovani most, grajen z obeh strani, je v dveh dneh dokončal. Tako je 
39 Cena mernika (modius) žita je običajno znašala en denarij. En mernik je meril 8,75 l, če je šlo 
za žito je tehtal 7 kg. Rimski vojak si je moral živež priskrbeti sam, za to je dobil 225 denarijev 
na leto.
Keria_2021_1_FINAL.indd   198 23. 08. 2021   13:33:18
199Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
kolono in vojake, ki so zaradi žita odšli proč, varno sprejel nazaj in začel 
izvajati preskrbo z žitom.
55. Istega dne je premestil velik del konjenikov čez reko. Ti so napadli nič hu-
dega sluteče in brez strahu razkropljene nabiralce hrane in zasegli veliko 
vprežne živine ter ljudi. Ko je nasprotnik poslal lahko oborožene kohorte 
v podporo, so se premeteno razporedili v dve skupini, da bi ena branila 
plen, druga pa zaustavila prihajajoče nasprotnike in jih odbila. Eno ko-
horto, ki je nepremišljeno jurišala izven vrste pred drugimi, so, ločeno od 
drugih, obkolili in uničili. Nepoškodovani so se z velikim plenom vrnili 
čez isti most v tabor.
56. Medtem ko se je to dogajo pri Ilerdi, so Masilci na nasvet Lucija Do-
micija pripravili sedemnajst bojnih ladji, izmed katerih je bilo enajst 
pokritih.40 K temu so dodali mnogo manjših ladij, da bi se naše lad-
jevje prestrašilo že zaradi njihove številčnosti. Nanje so vkrcali veliko 
lokostrelcev in Albikov, o katerih je bilo govora že prej. Te so podžgali z 
nagradami in obljubami. Domicij je zase zahteval določeno število ladij 
in jih zapolnil s kolonisti in pastirji, ki jih je pripeljal s sabo. Tako so z 
ladjevjem, opremljenim z vsem potrebnim, prepričani o uspehu napre-
dovali proti našim, ki jim je načeloval Decim Brut. Te ladje so zavzele 
položaj ob otoku, ki leži nasproti Masilije.
57. Brut je imel številčno veliko šibkejše ladjevje. Vendar je Cezar temu lad-
jevju podelil izmed vseh legij najpogumnejše može, antesignane in centu-
rione, ki so si sami izbrali to nalogo. Pripravili so harpune in jeklene kavlje 
ter veliko pilumov,41 opremili so se s tragulami42 in drugimi kopji. Ko so 
tako zaznali sovražnikov prihod, so vse ladje popeljali iz pristanišča in se 
spopadli z Masilci. Na obeh straneh so se borili izredno hrabro in srdito. 
Albiki za našimi niso veliko zaostajali v pogumu – bili so divji gorski lju-
dje, vešči v orožju. Nedavno so odšli iz mesta in obljube Masilcev so imeli 
še sveže v spominu. Domicijevi pastirji pa so si, podžgani z upanjem na 
svobodo, prizadevali, da bi pred gospodarjevimi očmi dokazali svoj trud.
58. Masilci sami so, zaupajoč hitrosti ladij in znanju krmarjev, zasmehovali 
naše in se niso postavili po robu našim napadom. Dokler se je dalo izra-
bljati širše območje, so se trudili s prodorom svoje bojne linije obkoliti 
naše, z več ladjami napasti posamezne ali, drveč mimo, odlomiti naša kr-
mila, če bi bilo to možno. Ko je neobhodno prišlo do boja na blizu, se niso 
več zanašali na znanje in umetnije krmarjev, ampak na hrabrost gorskih 
ljudi. Naši so razpolagali z manj izurjenimi veslači in manj izkušenimi 
krmarji, ki so jih na hitro vpoklicali s tovornih ladij in ki niso poznali 
40 Druge ladje so imele pokrita le premec in krmo.
41 Pilum je bilo rimsko lahko metalno kopje.
42 Tragula je bilo galsko ali hispansko metalno kopje, opremljeno z jermenom za metanje.
Keria_2021_1_FINAL.indd   199 23. 08. 2021   13:33:18
200 Yoshinaka Jošt Gerl
niti poimenovanj za ladijsko opremo. Hkrati sta jih ovirali še počasnost in 
teža ladij. Zgrajene so bile namreč v naglici kar iz vlažnega lesa, zato niso 
dosegale enake hitrosti. Ko je bil na voljo prostor za boj mož na moža, so 
brez strahu z eno ladjo napadli po dve, se z izstreljenimi kavlji pritrdili na 
sovražni ladji in se bojevali na obeh straneh. Zlezli so tudi na sovražne 
ladje in pobili veliko Albikov in pastirjev ter potopili del sovražnih ladij. 
Nekatere so zajeli z ljudmi, druge so nagnali v pristanišče. Tistega dne je 
bilo – skupaj z zajetimi – izgubljenih devet masilskih ladij.
59. Brž ko je bilo to sporočeno Cezarju v Ilerdo, se je skupaj z izgradnjo mo-
stu hitro spremenila vojna sreča. Sovražniki so se iz strahu pred našimi 
konjeniki manj svobodno, manj pogumno potikali naokrog. Da bi se 
lahko hitro umaknili, marsikdaj niso hodili daleč od tabora in so hrano 
nabirali v tesno omejenem prostoru, spet drugič so se konjeniških straž 
in postojank izogibali v širšem krogu. Prav tako so sredi poti odvrgli pr-
tljago in zbežali, če so utrpeli kakšne izgube ali le na daleč opazili konje-
nico. Naposled so pobiranje hrane za več dni izpustili in ga v nasprotju z 
navado izvajali ponoči.
60. Medtem so Oskani in Kalagurci, ki so bili pod upravo Oskanov, poslali k 
Cezarju sle in obljubili, da bodo ukazano izvršili. Njim so sledili Tarakon-
ci, Laketani, Avzetani in čez nekaj dni še Ilurgavoneni, ki mejijo na reko 
Hiber. Cezar je od njih zahteval, da mu pomagajo z žitom. To so obljubili 
in od vsepovsod zbrali živež ter ga stovorili v tabor. Cezarju se je pridružila 
tudi ilurgavonenska kohorta, potem ko je izvedela za sklep svojega pleme-
na, in iz postojanke prenesla vojaške znake. Prišlo je do velike spremembe 
položaja. Most je bil končan, pet velikih plemen se je pridružilo zavezni-
štvu, preskrba s hrano je bila urejena, govoric o legijskih okrepitvah, ki bi 
naj s Pompejem prišle preko Mavretanije, ni bilo več. Tako so se mnoga 
bolj oddaljena plemena izneverila Afraniju in se pridružila Cezarju.
61. Ko so ti dogodki prestrašili nasprotnike, je Cezar našel primeren kraj, da 
konjenice ne bi bilo treba pošiljati v velikem krogu preko mostu. Dal je 
zgraditi več trideset čevljev širokih kanalov, s katerimi je preusmeril del 
Sikorja in naredil brod v njem. Ker je bilo to že skoraj končano, sta se 
Afranij in Petrej močno ustrašila, da bi bila povsem odrezana od žita in 
hrane, saj je bil Cezar v konjenici mnogo močnejši. Zato sta se sklenila 
umakniti s tega območja in vojno prestaviti v Keltiberijo. Tej odločitvi je 
bilo naklonjeno tudi naslednje dejstvo: izmed dveh sovražnih plemen, ki 
sta bili udeleženi v prejšnji vojni s Sertorijem, se je poraženo balo Pom-
pejevega imena in oblasti celo v njegovi odsotnosti. Tisto, ki je ostalo v 
zvezi s Pompejem, ga je zaradi velikih uslug spoštovalo, Cezarjevo ime pa 
je bilo med barbari precej neznano. Afranij in Petrej sta na tem območju 
pričakovala veliko konjenice in okrepitev ter načrtovala vojno na svojem 
ozemlju zavleči v zimo. Ko sta se odločila za ta načrt, sta ukazala po vsej 
Keria_2021_1_FINAL.indd   200 23. 08. 2021   13:33:18
201Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
reki Hiber43 zbrati ladje in jih pripeljati v Otogezo. To mesto je ležalo ob 
Hiberu in je bilo od tabora oddaljeno trideset milj. Na tem mestu sta uka-
zala zgraditi pontonski most, popeljala sta dve legiji čez reko Sikor in utr-
dila tabor z dvanajst čevljev visokim zidom.
62. Ko je Cezar preko izvidnikov izvedel za to, je ob največjem naporu voja-
kov neprekinjeno – dan in noč – delal na preusmeritvi reke in dosegel, da 
so konjeniki, čeprav težko in trudoma, vendar mogli in si tudi upali preč-
kati reko. Pešaki pa so stali v vodi do prsi ali celo do ramen in tako kakor 
globina vode jim je tudi hitrost toka preprečevala prečkanje reke. Toda 
skoraj istočasno je bilo sporočeno, da je most čez Hiber skoraj končan, 
našel se je tudi brod.
63. Zdaj so sovražniki toliko bolj menili, da je treba odhod pospešiti. Tako so 
pustili dve pomožni kohorti v Ilerdi kot posadko in z vsemi silami prečkali 
Sikor ter z dvema legijama, ki so ju v prejšnjih dneh pripeljali čez, povezali 
tabor. Cezarju ni preostalo nič drugega, kot da je s konjenico napadal in 
izzival sovražno vojsko na pohodu. Njegov most je namreč predstavljal 
velik ovinek, tako da so lahko sovražniki prišli do Hibera po veliko krajši 
poti. Cezar je konjenike poslal prečkat reko in ti so se nenadoma pojavili 
pred sovražnikovo stražo, ko sta ob tretji nočni straži Afranij in Petrej 
premaknila tabor. Konjeniki so množično obkolili sovražnike in začeli za-
ustavljati in ovirati njihov pohod.
64. Ob svitu se je z območja ob Cezarjevem taboru videlo našo konjenico, ki je v 
boju močno pritiskala na sovražno zaščitnico. Nekajkrat je zadržala napade 
in pohod prekinila, zdaj so se sovražniki obrnili proti našim in jih v navalu 
vseh kohort odbili nazaj, nato so se naši znova obrnili in začeli zasledovati 
njih. Po resnično vsem taboru so se vojaki zbrali v skupine in obžalovali, da 
so sovražnika izpustili iz rok in da se bo vojna nujno zavlekla. Hodili so k 
centurionom in vojaškim tribunom ter jih rotili, da sporočijo Cezarju, naj 
jim ne prizanaša s trdim delom in izpostavljanjem nevarnosti. Rekli so, da 
so pripravljeni, da morejo in da si tudi upajo prečkati reko, kamor je bila 
pripeljana konjenica. Njihova vnema in njihove besede so Cezarja spodbu-
dile, da se je vendarle odločil poskusiti, čeprav se je bal izpostaviti vojsko 
tako globoki reki. Zato je ukazal, da iz vseh centurij odberejo šibkejše voja-
ke, za katere se je zdelo, da jim duh in moči ne bodo vzdržali tega napora. 
Njih je z eno legijo pustil za obrambo tabora. Preostale legije je, pripravljene 
za boj, odpeljal iz tabora, postavil veliko prateža nad brodom in pod njim 
ter prepeljal vojsko. Maloštevilnim vojakom je v reki odneslo orožje, njih 
je ujela konjenica in jih podprla. Toda umrl ni nihče. Potem ko je vojsko 
brez izgub prepeljal čez reko, je Cezar razvrstil čete in jih začel postavljati v 
trojno bojno vrsto. V vojakih je bilo toliko zagnanosti, da so še pred deveto 
43 Dan. Ibar.
Keria_2021_1_FINAL.indd   201 23. 08. 2021   13:33:18
202 Yoshinaka Jošt Gerl
uro44 dohiteli tiste sovražne vojake, ki so šli na obhod ob tretji nočni straži. 
To jim je uspelo kljub šestim miljam, ki so jih morali dodatno premagati 
zaradi broda, in kljub veliki izgubi časa pri prečkanju reke.
65. Brž ko sta jih Afranij in Petrej od daleč opazila, se je Afranij, prestrašen 
zaradi nove okoliščine, postavil na višje položaje in uredil bojno vrsto. 
Cezar je dal svoji vojski na prostem počitek, da se ne bi utrujena spustila v 
boj. Ko so sovražniki znova poskusili napredovati, jim je sledil in jih zadr-
ževal. Zato so morali tabor nujno postaviti prej, kakor so načrtovali. Blizu 
je namreč ležalo hribovje in čez pet milj so se nadaljevale težko prehodne 
in ozke poti. Hoteli so se povzpeti na to hribovje, da bi ubežali Cezarjevi 
konjenici in njegovo vojsko s stražami, postavljenimi v soteskah, zaustavili 
na pohodu. Tako bi sami varno in brez strahu prepeljali čete do Hibera. 
To bi morali poskusiti in v vsakem primeru izvesti. Vendar so zaradi celo-
dnevne bitke in utrujenosti od naporne poti zadevo odložili na naslednji 
dan. Tudi Cezar je na najbližjem griču postavil tabor.
66. Približno ob polnoči so Cezarjevi konjeniki zajeli tiste sovražnike, ki so šli 
zbirat vodo in so se preveč oddaljili od tabora. Cezarju so sporočili, da na-
sprotnikovi poveljniki v tišini vodijo svoje čete iz tabora. Ko je to izvedel, 
je ukazal dvigniti legijske znake in po vojaški navadi pripraviti opremo za 
odhod.45 Sovražniki so slišali hrup in se prestrašili, da bi bili ponoči z ovi-
rajočo prtljago prisiljeni v spopad ali da bi jih Cezarjeva konjenica zadr-
žala v soteskah. Prekinili so odhod in zadržali čete v taboru. Naslednjega 
dne je Petrej z malo konjeniki odšel skrivaj raziskovat območje. Enako so 
storili tudi v Cezarjevem taboru. Poslali so Lucija Decidija Sakso, da je z 
malo vojaki raziskoval naravo terena. Vsaka stran je svojim poročala isto: 
sprva se pot pet milj razteza po ravnini, potem se nadaljuje neraven gorski 
teren. Za tistega, ki bi prvi zasedel to ozko območje, bi zadrževanje sovra-
žnika ne bilo težko delo.
67. Na posvetu sta Petrej in Afranij razpravljala in iskala termin za odhod. 
Večina je menila, da bi bilo treba iti ponoči. Tako bi prišli do ožine prej, 
kot bi jih zaznali. Drugi so dokazovali, da trenutnega položaja ne bi mogli 
zapustiti skrivaj, saj so prejšnjo noč v Cezarjevem taboru klicali k orožju. 
Dalje bi Cezarjeva konjenica ponoči zdirjala ven in zasedla vse pomemb-
ne položaje ter poti. Nočnih bitk pa da se je treba izogibati, saj je običajno 
prestrašen vojak v državljanski vojni bolj dovzeten za strah, kakor da bi 
mislil na vojaško prisego. Spomnili so še, da nasprotno podnevi veliko 
doprineseta lasten občutek sramu pred očmi vseh in navzočnost vojaških 
tribunov ter centurionov k temu, da se vojaki disciplinirajo in še naprej 
44 Rimljani so čas med sončnim vzhodom in sončnim zahodom delili na dvanajst ur. Dolžina ur 
se je glede na letni čas spreminjala, saj sta bila nespremenljiva le z vodno uro določljiva polnoč 
in poldan.
45 Ukaz za odhod so v rimski vojski naznanili s tremi signali s tubo in povelji.
Keria_2021_1_FINAL.indd   202 23. 08. 2021   13:33:18
203Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
opravljajo svojo nalogo. Zato bi se bilo treba v vsakem oziru prebiti pod-
nevi, so zaključili. Četudi bi utrpeli kakšne izgube, so menili, bi glavnina 
vojske vendarle brez izgub lahko zavzela iskano območje. Na posvetu je to 
stališče prevladalo in sklenili so, da odrinejo naslednjega dne ob svitu.
68. Cezar je dal raziskati teren in med svitanjem je popeljal vse čete iz tabora. 
Vojsko je vodil v velikem krogu in po nobeni določeni poti. Namreč tiste 
poti, ki so vodile k Hiberu in Otogezi, je obvladoval nasproti ležeči sovra-
žni tabor. Cezar je moral premagati silno globoke in težavne doline, kjer 
so strme skale na veliko mestih ovirale pot, tako da si je bilo treba orož-
je nujno podajati iz roke v roko, neoboroženi vojaki pa so velik del poti 
opravili podpirajoč drug drugega. Vendar teh naporov ni nihče zavračal, 
ker so vsi menili, da bo to predstavljalo konec vseh naporov, če bi lahko 
sovražnika odrezali od Hibera in mu onemogočili preskrbo.
69. Sprva so Afranijevi vojaki veseli pridrveli iz tabora opazovat naše in klicat 
psovke za njimi: pomanjkanje hrane bi jih naj prisililo bežati in se vrniti 
v Ilerdo. Smer našega pohoda se je namreč razlikovala od načrtovane in 
zdelo se je, da naši korakajo v nasprotno smer. Njihovi poveljniki so svoj 
načrt celo hvalili, ker so ostali v taboru. Njihovo predstavo o nasprotnikih 
je zelo krepilo tudi to, da so naši dozdevno odrinili na pot brez prateža in 
prtljage, tako da pomanjkanja dlje ne bi mogli več zdržati. Tako so mislili. 
Toda brž ko so zagledali, da se nasprotna vojska počasi obrača v desno, 
in ugotovili, da so se prvi že prebili čez območje svojega tabora, ni bil več 
nihče tako utrujen ali nepožrtvovalen, da ne bi presodil, da je treba tabor 
zapustiti in se nasprotniku postaviti po robu. Poklicali so k orožju in vse 
sile razen nekaj kohort, ki so jih pustili za stražo, so odšle ven ter se napo-
tile naravnost proti Hiberu. 
70. Zgolj hitrost je odločala o tekmi, kdo bo prej zavzel ožino in hribovje. 
Toda Cezarjevo vojsko je upočasnjevala težavna pot, Afranijeve sile pa 
je zadrževala Cezarjeva konjenica. Stvari so se za Afranijeve sile nujno 
odvijale tako, da bi se sami sicer izgonili nevarnosti, če bi prvi dosegli hri-
bovje, ki so ga skušali zavzeti, vendar ne bi mogli rešiti prateža in kohort 
v taboru. Če bi te odrezala Cezarjeva vojska, se jim nikakor ne bi dalo po-
magati. Pot je prvi premagal Cezar, preko strmih skal je dosegel ravnino in 
na njej postavil bojno vrsto proti sovražniku. Ko je na njegovo zaščitnico 
pritiskala konjenica in ko je Afranij pred sabo zagledal sovražnika, se je 
postavil na neki grič, ki ga je dosegel. Od tod je poslal štiri kohorte hi-
spanskih lahkooborožencev na hrib, ki je bil izmed vseh na vidiku najvišji. 
Ukazal jim ga je zavzeti v hitrem naskoku, da bi se nato tudi sam z vsemi 
silami podal tja in prišel po drugi poti preko gorskih grebenov v Otogezo. 
Ko so lahkooboroženci skušali po prečni poti doseči hrib, jih je Cezarjeva 
konjenica zagledala in napadla. Niti za trenutek se niso mogli upreti sili 
konjenice – vsi so bili obkoljeni in pred očmi obeh vojska pobiti.
Keria_2021_1_FINAL.indd   203 23. 08. 2021   13:33:18
204 Yoshinaka Jošt Gerl
71. To je bila priložnost, da bi z zadevo opravili. Cezarju resnično ni ušlo dej-
stvo, da sovražna vojska ob takšnem porazu pred lastnimi očmi ne more 
vzdržati, prevsem ker je od vsepovsod obkoljena s konjenico in ker bi spo-
pad potekal na ravnem in odprtem terenu. V vseh enotah so od Cezarja 
zahtevali boj. Prihiteli so legati, centurioni in vojaški tribuni: nikar naj ne 
odlaša z bojem, so mu govorili. Oznanili so, da so vojaki v duhu povsem 
pripravljeni na boj. Nasprotno da dajejo Afranijevi vojaki znake strahu iz 
več razlogov: svojim vojakom niso uspeli pomagati, niso se spustili z gri-
ča, komaj so zdržali napade konjenikov in natlačeni na enem mestu niso 
ohranili reda in niso ostali v vrsti, potem ko so znake znosili na en kraj. Če 
se Cezar boji težavnosti terena, bo nekje vendarle še priložnost za boj, saj 
se bo Afranij moral zagotovo kmalu spustiti, ker ne bo mogel zdržati brez 
vode. To so dejali.
72. Cezar je upe položil v to, da bo zadevo opravil brez bitke in brez izgub, 
ker je nasprotnike odrezal od preskrbe z žitom. Zakaj bi, četudi v zmago-
viti bitki, izgubil še koga od svojih? Zakaj bi dopustil, da bi rane utrpeli 
vojaki, ki so si pridobili največje zasluge zanj? Zakaj bi končno preizkušal 
usodo? Predvsem zato, ker se za poveljnika nič manj ne spodobi zma-
govati s pametjo kakor z mečem, se je glasil njegov odgovor. Obšlo ga je 
tudi sočutje do državljanov, ki jih je videl, da bodo morali biti pokončani. 
Raje je hotel zmagati tako, da bi ostali živi in nepoškodovani. Ta Cezarjev 
premislek večini ni bil po volji. Vojaki so se celo neprikrito pogovarjali 
o tem, da se ne bodo več borili, četudi bi Cezar to hotel, saj je izpustil 
takšno priložost za zmago. On je vztrajal pri svojem načrtu in se malo 
umaknil s svojega položaja, da bi sovražnikov ne bilo več strah. Petrej in 
Afranij sta se ob ponujeni priložnosti vrnila v tabor. Cezar je po hribovju 
razpostavil straže, zaprl vsako pot proti Hiberu in utrdil tabor, kolikor 
blizu sovražnikom ga je lahko.
73. Naslednjega dne so se nasprotnikovi poveljniki, razburjeni, ker niso več 
mogli upati na preskrbo in da bi dosegli reko Hiber, posvetovali o preo-
stalih možnostih. Preostali sta jim dve poti: da se vrnejo v Ilerdo ali da 
skušajo doseči Tarakono. Med tem posvetom jim je bilo sporočeno, da 
vodonosce napada naša konjenica. Ko so se s tem seznanili, so razposta-
vili številne straže krilnih kohort in konjenice, postavili vmes legionarske 
kohorte in začeli graditi zid iz tabora do vode, da bi lahko znotraj utrdbe 
hodili po vodo brez strahu in straž. To delo sta si med sabo razdelila Petrej 
in Afranij ter se oddaljila od tabora, da bi njuni vojaki delo opravili.
74. Med njuno odsotnostjo so vojaki dobili priložnost, da se med sabo v miru 
pogovorijo, in trumoma so prišli iz tabora. Vsakdo, ki je imel v Cezarje-
vem taboru znanca ali someščana, ga je iskal in klical ven. Afranijevi voja-
ki so se sprva vsem našim zahvalili, ker bi jim naj bilo, vsem prestrašenim, 
prejšnji dan prizaneseno. Živeli da bi naj samo zaradi naše milosti. Potem 
Keria_2021_1_FINAL.indd   204 23. 08. 2021   13:33:18
205Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
so poizvedovali po poveljnikovi pomoči in o tem, ali bi bilo prav, če bi se 
mu predali. Tožili so, da tega že niso storili na začetku in da so se bojevali 
s prijatelji in sorodniki. Ti pogovori so jih tako vznemirili, da so od po-
veljnika skušali dobiti potrdilo, da bo Petreja in Afranija pustil pri življe-
nju. Niso namreč hoteli ustvariti vtisa, kakor da so sami prevzeli zločin 
ali izdali svoje ljudi. Ko je bilo to potrjeno, so zagotovili, da bodo pri priči 
predali bojne znake in poslali k Cezarju legate in centurione prvega reda, 
da se pogajajo o miru. Medtem so tako eni kot drugi vabili in vodili svoje 
prijatelje v tabor. Tako se je že zdelo, da je iz dveh taborov nastal eden. Šte-
vilni vojaški tribuni in centurioni so prišli k Cezarju ter se mu priporočali. 
Isto so storili odličniki hispanskih ljudstev, ki so jih sovražniki poklicali k 
sebi in jih imeli ob sebi v taboru za talce. Ti so iskali svoje znance in go-
stitelje, da bi lahko imel vsak izmed njih priporočilo in dostop do Cezarja. 
Tudi Afranijev mladi sin se je s Cezarjem preko legata Sulpicija pogajal za 
svoje in očetovo življenje. Vsi so bili zelo veseli in polni čestitk – tako ti, 
ki so ušli tolikšnim nevarnostim, kot ti, ki so bili videti, kakor da so brez 
ran toliko dosegli. Vsi so menili, da je Cezarjeva prejšnja milost obrodila 
veliko sadov, in vsi so odobravali njegov sklep.
75. Ko so to sporočili Afraniju, je odstopil od začetega dela in se vrnil v 
tabor pripravljen, kakor je bilo videti, da kakršen koli razplet prenese 
mirno in ravnodušno. Petrej pa resnično ni odnehal. Oborožil je svoje 
sužnje in k zidu nenadoma odhitel z njimi, z lahko oboroženo hispansko 
osebno stražo in z nekaj barbarskimi konjeniki, svojimi beneficiariji,46 
ki jih je običajno imel za lastno zaščito. Prekinil je pogovore med vo-
jaki, pregnal naše od tabora in tiste, ki jih je zajel, pobil. Preostali so se 
stisnili skupaj, si, prestrašeni zaradi nenadne nevarnosti, levice ovili z 
ogrinjalom in izvlekli meče. Tako so se branili pred lahkooboroženci in 
konjeniki. Zanašali so se na bližino tabora, se tja umaknili, branile pa so 
jih kohorte, ki so stražile vrata.
76. Po teh dogodkih je Petrej jokaje obšel maniple in pozval vojake, naj ne 
dajo ne sebe ne svojega odsotnega poveljnika Pompeja usmrtiti sovražni-
kom. Tako je rotil. Brž je prišlo do zbora v poveljniškem šotoru. Petrej je 
zahteval, da vsi prisežejo, da ne bodo niti zapustili vojske in poveljnikov 
niti jih izdali niti ločeno od drugih sprejemali odločitev. Sam se je prvi 
zaprisegel k temu, nato je k isti prisegi pripravil Afranija. Sledili so vojaški 
tribuni in centurioni, enako so po centurijah storili vojaki. Naznanili so 
tudi, da se naj privede vsakega Cezarjevega vojaka, ki bi se še pri kom 
nahajal. Privedene vojake so pred poveljniškim šotorom javno usmrtili. 
Toda večino Cezarjevih vojakov so tisti, ki so jih vzeli, skrili in jih ponoči 
spustili čez zid. Groza, ki so jo širili poveljniki, krutost pri kaznovanju 
46 Beneficiarii so bili vojaki, ki jih je poveljnik izbral za posebne naloge.
Keria_2021_1_FINAL.indd   205 23. 08. 2021   13:33:18
206 Yoshinaka Jošt Gerl
in nova vera v zaprisego so v tistem trenutku pokopale upanje na vdajo, 
spremenile razpoloženje vojakov in povrnile prejšnje vojno stanje.
77. Cezar je z vso marljivostjo ukazal zbrati in poslati nazaj tiste nasprotni-
kove vojake, ki so prišli v tabor med pogajanji. Toda izmed teh vojaških 
tribunov in centurionov so nekateri po svoji volji ostali pri Cezarju. Ta 
jih je imel potem v velikih časteh. Centurionom je podelil prejšnje čine, 
rimskim vitezom tribunski čin.
78. Afranijevi vojaki so bili ovirani pri preskrbi s hrano in tudi z vodo so se 
težko oskrbovali. Legionarji so še imeli nekaj zalog žita, ker jim je bilo 
ukazano, da s sabo vzamejo hrane za dvaindvajset (?)47 dni hoda od Ilerde. 
Lahkooboroženci in pripadniki pomožnih enot pa niso imeli več zalog, saj 
so za njihovo pripravo imeli malo možnosti48 in tudi nošnje tovora niso 
bili vajeni.49 Tako jih je vsak dan veliko prebegnilo k Cezarju. V takšnem 
težkem položaju so bili. Izmed dveh predlaganih načrtov se je zdela lažja 
vrnitev v Ilerdo, ker je tam še ostalo malo žita. Prepričani so bili, da bodo 
tam razvijali nadaljnje načrte. Tarakona je bila bolj oddaljena in ugotovili 
so, da bi lahko na daljši poti prišlo do več spopadov. Ko je bil ta sklep spre-
jet, so odrinili iz tabora. Cezar je konjenico poslal naprej izzivat in ovirat 
sovražnikovo zaščitnico, sam je sledil z legijami. Ni minil trenutek, da se 
zadnji sovražnikovi vojaki ne bi spopadali s konjenico.
79. Narava tega spopada je bila naslednja: za boj pripravljene kohorte so za-
prle zaščitnico, na ravninskih predelih pa se je upiralo še več kohort. Če 
se je bilo treba povzpeti na kak hrib, je sama narava terena onemogočila 
nevarnost, ker so tisti, ki so se prvi povzpeli, z višjih položajev od zgoraj 
krili vzpenjajoče se soborce. Če se je pojavila dolina ali strmina, pa tisti, 
ki so prvi napredovali, niso mogli pomagati onim za sabo. Konjeniki so z 
višjega položaja metali kopja sovražnikom v hrbet in tedaj je bila nevar-
nost za sovražnike velika. Sovražnikom ob približevanju takšnemu terenu 
ni preostalo drugega, kot da so ukazali ustaviti pohod in v velikem napadu 
odbiti konjenico. Če so jo pregnali, so se nenadoma vsi v teku spustili v 
dolino, jo prečkali in se ponovno ustavili na dvignjenih območjih. Njihova 
konjenica jim namreč tako ni bila sposobna nuditi podpore, da so jo, če-
prav je je bilo veliko, morali premakniti v sredino in jo povrhu še ščititi, saj 
je bila od prejšnjih spopadov vsa prestrašena. Nihče izmed njih ni mogel 
zapustiti poti, ne da bi ga prestregla Cezarjeva konjenica.
80. S takšnim načinom bojevanja so napredovali počasi in po malem. Pogosto 
so se ustavljali, da so pomagali svojim. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Na-
predovali so štiri milje ob vedno hujših napadih konjenice in zavzeli višji 
47 Tukaj je besedilo poškodovano.
48 Plačilo vojakov pomožnih enot je bilo nižje od plačila rimskih vojakov, tako da so si težje 
priskrbeli dovolj žita.
49 Oprema rimskega vojaka je tehtala 30 kg.
Keria_2021_1_FINAL.indd   206 23. 08. 2021   13:33:18
207Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
hrib. Tam so utrdili tabor samo na strani proti sovražniku in niso raztovo-
rili živine. Brž ko so ugotovili, da so Cezarjev tabor in šotori postavljeni, 
konjeniki pa poslani po hrano, so se okoli šeste ure istega dne nenadoma 
zagnali proč in začeli z nadaljevanjem poti v upanju, da so z oddaljitvijo 
naših konjenikov pridobili čas. Tako si je Cezar premislil, pustil pratež in 
začel z legijami zasledovati sovražnika. Pratežu je v zaščito pustil nekaj 
kohort. Ob deseti uri je ukazal, da mu sledijo še preostali in da pokličejo 
nabiralce hrane ter konjenike. Konjenica se je hitro vrnila k vsakodnev-
nemu opravilu. Ob nasprotnikovi zaščitnici so se srdito borili, tako da so 
sovražniki skoraj začeli bežati. Padlo je več vojakov in celo nekateri cen-
turioni. Cezarjeva vojska je bila nasprotniku za petami in grozila je v vsej 
svoji moči.
81. Tedaj sovražniki zares niso našli primernega prostora za tabor in niso 
imeli možnosti napredovati, zato so se ustavili in ga postavili po sili raz-
mer daleč od vode na neprimernem kraju. Iz istih razlogov, ki so opisa-
ni zgoraj, Cezar ni začel bitke. Tega dne ni dovolil postaviti šotorov, zato 
da bi bili vsi toliko bolje pripravljeni na zasledovanje, pa če bi sovražniki 
poskušali uiti ponoči ali podnevi. Ko so se ti zavedli svoje napake glede 
postavitve tabora, so okope vso noč širili, tako da so prvotni tabor zame-
njali z drugim. Isto so počeli naslednji dan že od zore in s tem zapravili ves 
dan. Toda kolikor so z delom napredovali in tabor pomikali naprej, toliko 
bolj oddaljeni so postajali od vode. Trenutno nadlogo so blažili s spre-
jemanjem drugih nadlog. Naslednjo noč ni nihče šel iz tabora po vodo. 
Prihodnjega dne so v taboru pustili stražo in popeljali vse čete po vodo, 
nihče pa ni bil poslan po hrano. Cezar je raje hotel, da bi se zaradi teh na-
dlog znašli v tako slabem stanju, da bi se bili prisiljeni predati, kakor da bi 
o tem odločal boj. Vseeno jih je poskušal obdati z zidom in jarkom, da bi 
kar najučinkoviteje zaustavil njihove nenadne izpade. Menil je, da se bodo 
za slednje nujno odločili. Ker jih je k temu pripravilo tako pomanjkanje 
hrane kakor tudi za nadaljevanje poti prevelika obremenjenost s prtljago, 
so ukazali pobiti tovorno živino. 
82. Za ta dela in načrtovanja sta bila porabljena dva dneva. Tretji dan je že ve-
lik del Cezarjevega obroča napredoval. Da bi preprečili še izgradnjo preo-
stalega dela obroča, so sovražniki okoli devete ure na bojni znak pripeljali 
legije ven in pred taborom postavili bojno vrsto. Cezar je vojake odpokli-
cal od dela, ukazal zbor konjenice in postavil bojno vrsto. Zelo bi namreč 
škodovalo Cezarjevemu dobremu glasu med vojaki in njegovi vsesplošni 
slavi, če bi se zdelo, da se je bitki izognil. Isti že znani razlogi so ga nago-
varjali k temu, da se ne bi boril, in to še toliko bolj, ker majhna razdalja 
ne bi mogla veliko doprinesti h končni zmagi, četudi bi se nasprotniki po-
gnali v beg. Tabora namreč nista bila več eden od drugega oddaljena niti 
dvatisoč korakov. Dve tretjini tega prostora sta zasedali bojni vrsti, tretja je 
Keria_2021_1_FINAL.indd   207 23. 08. 2021   13:33:18
208 Yoshinaka Jošt Gerl
ostala prazna za naskok in napad vojakov. Če bi prišlo do bitke, bi bližina 
taborov poražencem na begu omogočila hitro dosegljivo pribežališče. Iz 
tega razloga se je Cezar odločil, da se bo branil pred napadajočimi sovra-
žniki in da ne bo prvi izzval spopada.
83. Afranijeva bojna vrsta je bila dvojna, sestavljena iz petih legij, na tretjem 
mestu so bile krilne kohorte v rezervi. Cezar je imel trojno vrsto: prvo li-
nijo so držale po štiri kohorte iz petih legij, njim so sledile po tri rezervne 
kohorte, nato še enkrat po tri iz svoje legije. Lokostrelci in pračarji so bili 
v sredini, konjenica je krila boke. Ko sta bili vojski tako postrojeni, se je 
zdelo, da bo vsak od poveljnikov vztrajal pri svojem načrtu: Cezar ni hotel 
začeti bitke, če v to ne bi bil prisiljen, Afranij pa je hotel preprečiti Ce-
zarjevo izgradnjo obroča. Vendar je šla stvar tako daleč, da sta bojni vrsti 
vztrajali vse do sončnega zahoda. Potem se je vsaka od njiju vrnila v tabor. 
Naslednjega dne se je Cezar pripravljal na dokončanje začetih utrdbenih 
del, sovražnik na poskus prečkanja reke Sikor v plitvini. Ko je Cezar to 
ugotovil, je prestavil lahko oklepljene Germane in del konjenikov čez reko 
in postavil na obrežju številne straže.
84. Četrtega dne, ko je sovražnike že vse pestilo in niso imeli nič več hrane 
za preostalo živino ter jim je primanjkovalo vode, lesa in žita, so prosi-
li za pogajanja na kraju, ki bi bil proč od vojakov, če bi bilo to mogoče. 
Ko je Cezar to zavrnil in dovolil le odprta pogajanja, so mu dali za talca 
Afranijevega sina. Ta je prišel na kraj, ki ga je Cezar izbral. Afranij je pred 
obema vojskama govoril, da se ne bi smeli jeziti niti na njih same niti na 
vojake, ker so hoteli ohraniti zvestobo do svojega poveljnika Gneja Pom-
peja. Toda svojo dolžnost da bi naj že opravili in prenesli dovolj mučne 
kazni, potem ko so morali pretrpeti pomanjkanje vsega. Dalje bi naj bili 
zdaj ograjeni skoraj kot zveri, odrezani od vode in s preprečenim prostim 
gibanjem bi naj ne mogli več prenašati niti telesnih bolečin niti izgube 
časti. Zato priznavajo, da so premagani. Prosijo in rotijo, da se naši ne bi 
nujno posluževali najhujše kazni, če še le ostaja kaj prostora za milost. To 
je izrekel karseda skromno in ponižno.
85. Na to je Cezar odgovoril: prav nobenemu ne pristaja ta vloga tarnanja in 
pomilovanja samega sebe manj kakor Afraniju. Dejal je, da so vsi ostali 
opravili svojo dolžnost: Cezar se kljub dobremu položaju ter ugodnemu 
kraju in času ni hotel spopasti, da bi bili vsi pogoji za mir kar najboljši; 
njegova vojska, ki ji je bila s pomorom tovarišev storjena krivica, je tiste, ki 
so bili pod njeno pristojnostjo, rešila in ščitila; končno so tudi vojaki Afra-
nijeve vojske, ki so se na lastno pest pogajali za mir, mislili, da se morajo 
pogajati za življenje vseh svojih soborcev. Tako so bili vsi oddelki sočutni, 
le poveljniki sami so se branili miru, je opomnil. Oni da se niso držali niti 
pravil pri pogajanjih niti pravil premirja, ampak so nevedne ljudi, ki so jih 
v pogajanjih zavedli, ubili na najkrutejši način. Zato se je njim zgodilo to, 
Keria_2021_1_FINAL.indd   208 23. 08. 2021   13:33:18
209Gaj Julij Cezar: Zapiski o državljanski vojni. Prva knjiga
kar se običajno zgodi večini ljudi, ki so preveč trmoglavi in ošabni, namreč 
da se zatečejo ravno tja in skušajo silno vneto doseči ravno to, kar so malo 
prej zaničevali. Tako jih je poučil. Zdaj da ne bo niti ob njihovi trenutni 
bedi niti ob kakšnem drugem ugodnem času zahteval kaj takega, kar bi 
njegovo moč povečalo. Vendar pa hoče, je dejal, da razpustijo tiste vojske, 
ki so jih že mnoga leta vzdrževali za boj proti njemu. Spomnil je, da ni 
bilo namreč iz nobenega drugega razloga šest legij poslanih v Hispanijo, 
sedma pa tam ustanovljena, iz nobenega drugega razloga toliko tako moč-
nih ladij pripravljenih in v vojaščini izkušenih poveljnikov vpoklicanih. 
Nič od tega da ni bilo uporabljeno za pomiritev Hispanije, nič za skrb za 
provinco, ki sicer zaradi dolgega mirnega obdobja ni potrebovala vojaške 
podpore. Vse to so proti njemu pripravljali že davno, je nadaljeval; proti 
njemu so ustanovili poveljstvo nove vrste, tako da je isti človek pred vrati 
Rima vodil mestne zadeve in v svoji odsotnosti toliko let upravljal dve naj-
bolj nemirni provinci; proti njemu so spremenili zakone o magistraturah, 
da v province niso več pošiljali propretorjev in prokonzulov, kot vedno, 
pač pa tiste, ki so se dokazali v prejšnjih vojnah znova klicali na prevzem 
vojske; proti njemu izključno je bilo uperjeno, da niso ohranili tega, kar 
je bilo vedno dano poveljnikom, namreč da so se po zmagovitih vojnah 
vrnili domov v nekih časteh ali vsaj ne v sramoti in da so lahko razpustili 
vojsko. Vendar je sam vse to potrpežljivo prenašal, je poudaril, in bo to 
tudi v prihodnje. Zdaj da sledečega ne bo storil zato, da bi jim odvzel voj-
sko in jo sam obdržal, kar mu vendar ne bi bilo težko, ampak zato, da oni 
ne bodo imeli več česa, kar bi lahko uporabili proti njemu. Potemtakem 
naj, kakor je bilo rečeno, zapustijo provinco in razpustijo vojsko, je velel. 
Če bo tako storjeno, bo zagotovil, da ne bo nikomur škodoval. To je bil 
edini in zadnji pogoj za sklenitev miru. 
86. Da so bili za nagrado deležni odpuščanja, medtem ko so pričakovali zaslu-
ženo kazen, je bilo za vojake resnično prerazveseljivo in prijetno. Ko je na-
mreč prišlo glede kraja in časa njihovega odpusta do razhajanj, so začeli s 
klici in kretnjami kar z zidu, na katerem so stali, oznanjati, da jih naj takoj 
odpustijo. Vsa zagotovila ne bi mogla biti gotova, če bi se odpust prestavil 
na drug termin. Po kratki razpravi je prišlo do odločitve, da so naj tisti, ki 
imajo prebivališče ali posest v Hispaniji, takoj odpuščeni, preostali pa pri 
reki Var.50 Cezar bo jamčil, da se jim ne bo nič zgodilo in da ne bo nihče 
proti svoji volji prisiljen izreči nove zaprisege. 
87. Obljubil je, da bo skrbel za žito, dokler ne pridejo do reke Var. Dodal je 
še, da se naj vojakom vrnejo stvari, ki so jih v vojni izgubili in ki jih ima-
jo v posesti njegovi vojaki. Njim je v zameno izplačal pravično ocenjeno 
50 Dan. reka Var. Izliva se v Ligursko morje med Nico in mestom Antibes. Tedaj je predstavljala 
vzhodno mejo province Onstranske Galije.
Keria_2021_1_FINAL.indd   209 23. 08. 2021   13:33:18
210 Yoshinaka Jošt Gerl
vrednost teh stvari. Če je prišlo pozneje med vojaki do kakršnih koli 
sporov, so po svoji volji šli k Cezarju iskat pravico. Ko so legije od Petreja 
in Afranija zahtevale plačo in je prišlo skoraj do upora, ker sta rekla, da 
še ni prišel dan za izplačilo, so zahtevali, da Cezar razišče ta primer. Z 
njegovo odločitvijo sta bili zadovoljni obe strani. Po dveh dneh je bila 
odpuščena približno tretjina vojske in Cezar je ukazal, da gresta dve nje-
govi legiji naprej in jima ostale sledijo ter tabore postavljajo nedaleč ena 
od druge. To nalogo je poveril legatu Kvintu Fufiju Kalenu. Po njegovih 
navodilih so tako prikorakali iz Hispanije do reke Var in tam razpustili 
preostali del vojske.
Yoshinaka Jošt Gerl
Univerza v Ljubljani 
jostgerl@yahoo.co.uk
Keria_2021_1_FINAL.indd   210 23. 08. 2021   13:33:18