228
Naši dopisi.
Z Dunaja 13. junija. ^{Ministersk „Atlantu in pa Avstrijski „Rubikonu.) Citateiji naši na prvi pogled mojega napisa ne bodo razumeli, kaj hočem z ,,Atlan-tom" in „Rubikonomu; al brž jim bode stvar jasna, če jim imenujem ministra Stremayra in pa zasedo Bosne po naši armadi. Presvitli cesar je, kakor je bralcem „Novic,c že znano, odpoved sedanjega min:sterstva tako rešil, da je takoj sprejel odpoved bolehnega ministra notranjih oprav barona Las se rja, vsem drugim pa veleval, naj ostanejo toliko časa, da bo druge imenoval na njena mesta, ministerstva predsednik knez Auersperg pa naj začasno nadomestuje barona Lasserja. Pokorni temu ukazu Njegovega veličanstva ostanejo tedaj začasno, al, trudni dela in omamljeni po silnih napadih celo lastnih svojih prijateljev v zbornici poslancev, gred6 večidel na dopust (urlaub) okrepčat si dušo in tel6. Knez Auersperg gre, dr. Glaser gre in tudi finančni minister de Pretiš gre, — vse pa bode namestoval pL Stremavr, ter bode po takem ob enem minister bo-gočastja in nauka, minister notranjih oprav i o pravosodja, pa tudi še finančni minister. Nalogo, ki jo po takem na-se vzame dr. Stremavr, je kolosalna in mož mora biti res „Atlant", ki si upa tako velikansk posel vzeti na svoje rame. Tako je izpričana beseda ministerskega „Atlanta". — Avstrijski „Rubikonu pa smemo po pravici imenovati Hrvaško-dalmatin-sko mejo, kamor maršira zdaj naša armada, da zasede Bosno pod vodstvom slavnega poveljnika F i lipo vi ca, čegar pradedje bili so Bošnjaki. Naj bi črno-rumeni zastavi Avstrijski bila areča mila in dualistična preteklost se za zcnirom izbrisala iz zgodovine Avstrijske !
V Gorici 14. julija. — Za tiste kraje v okraji G r a-diščanskem, koder je bila toča, podaril je presvetli cesar 4000 gol d.; oskrbništvo tukajšnje za-stavljavnice in hranilnice pa je odmeniio ubo-zim v dekanijah Cerniče, Karmin, Gradišče, St. Peter in Višk (tudi po toči več ali manj poškodovanim) 1400 gold. — Revščine se ne manjka pri nas; pa kaj za to?T Berite danes na priliko po naših uličnih oglih: Povsod „ballo e Bagra" ,,sagra con ballo'' in kaj vem, kaj!?! Ljudje morajo vendar denarja imeti, pa tudi trdnega zdravja so, ker v toploti 23° R. plešejo — ne plešejo, ampak divjajo. Zdravstvene komisije včasih za vsako malenkost vsake sorte previdnostnih naredeb za« ukažejo. Prva je ta, da šolski otroci na pr. ne smejo hoditi v cerkev , druga potem ta, da se šole celo zaprejo ; za nasledke plesnega razsajanja pa županstva in zdravstvene komisije nič ne ved6. Pa tudi jezikoslovske komisije ^italijanske" v Gorici ni, da bi popravljala čudne jezične spake v plesnih naznanilih. Kaj neki hoče pomeniti ,,sagra con bal lo"? Jez sem že kot deček to vedel, da „sagra" prihaja od latinsk. ,,sacra" (= orum), kar pomenja cerkveno slavnost-In, ker so o priliki cerkvenih godov in slavnosti na-pravljali popoldne plese,   dali   so  tudi  tem  ime „3a-
229
gja" (= sacra). V tem ztnislu je bila ,,sagra" = p 1 e s. Čemu tedaj zdaj ,,sagra con ballo"? Pa kaj? saj to je star o * G uri šk o in spričuje cisto i tal i j a n s t vo (?) našega mesta. Pred 20—30 leti je bil navaden napis na naših pokopalisčnih križih in spominkih ta ie: „Qui .giace le osaa...." Meni je že kot dečku uho pravilo, da to ne more biti pravo. V poznejih letih sem slišal, da je nekdo naredil samega sebe cenzorja takih napisov, da je odvrnil to sramoto od ,,italijanske Gorizia-e." In prav je storil mož, samo prosil bi ga jaz, naj bi še plesne razglase popravljal, in to tim več, odkar je zginila z uličnih oglov skoz nekaj let navadna besedica ,,ples." Recite zdaj, da nisem toleranten, ker skrbim za Vaše plese in napise in za Vašo čast! — Star pregovor Goričaoski pravi, da o sv. Mohorji se godijo vsako leto nesreče. Letos seje ta pregovor uresničil. Daell. t. m. ponoči je nek B. zabodei nekega vojaka. Drug vojak pa, nek Kluo, Ljubljančan, ee je tiste dni ustrelil. — Jutre odidejo naši vojaki (Webar št. 22) v Ljubljano in potlej dalje proti Bosni. Zjutraj ob 6. uri pojde prvi oddelek, obli. pa drugi, katerega bode spremljala tudi meščanska banda. Pri tem polku je veliko Tržačanov in mnogo Goričanov. Pohlevnih slov. Dalmatincev bomo jako pogrešali. Sicar pa se ponašamo, da je važna in častna Bosenska nalogi izročena slovanskim polkom. — Koncu še nekaj — ne vi-sokopolitičnega ali modroslovskega, — pa prav praktičnega: krompirja ne morejo naši koaetje oddati. Na Dunaj ga je šlo letos maio in še ta skoraj zastonj. Na našem trgu je po 1 Vq — 3 kr. k;lo. — Sestavek ,,ma-tura" v Slovencu sem bral; o svojem času bom po-jasnoval opazko mene zadevajočo.
Iz Štajerskega. (Marsikaj,) Postopanja Mariborskega župana pri razkritji Slomšekovega spomenika visoka c. k. namestnija ni potrdila in je dala prav rekurzom čitalnice in ožjega odbora za stavljenje Slomšekovega spomenika.*) -- Seidl-Gospo-d ar jeva pravda zarad žaljenja časti je skončana brez napovedane tožbe in razprave pred porotniki. Nasprotnika sta se pogodila med seboj in gosp. Seidl je tožbo vzel nazaj. — Med vojake odšli so v Bosno bogoslovci gospodje: Kotnik, Osterc, Cvetko, Kaš, potem kaplana Kukuvič in Frece in pa doktorand Napotnik. Tudi dr. Jožef Srnec v Celji je moral k vojakom iti in je svojo pisarno zaprl. — Svitli cesar so 200 gold. darovali za povekšaoje šole v Grižah pri Celji in 300 gold. za stavljenje nove šole v Cvetkovcih in Digošah pod Mariborom. — Mariborsko mesto je 1000 gld. odločilo za posojila ženam k vojakom poklicanih reservistov 47. peš-polka Hartung, če zapuščene z otroci v Mariboru prebivajo.
Po „Slov. Gosp."
Iz Ljubljane. — Živahno gibanje je bilo pretekli teden po Ljubljani, zlasti ob kolodvoru, zarad prihajanja in odhajanja vojakov, potovajočib v Bosno. V petek nas je zapustil Hrvaški polk, ki je bival mnogo let v Ljubljani. Kako se je v tem času prikupil prebivalstvu, kazal je njegov odhod; velika množica meščanov je spremila brate Hrvate na kolodvor in se tu poslovila od njih, vojaki pa so odgovarjali z gromovitimi „živili Sovenci!" — Vse polno je bilo občinstva na kolodvoru tudi v petek zvečer, ko je pripeljal i z Trsta se naš domaČi polk Kuhn, čegar vojaki so imeli vozove zeleno okinčane in iz rut napravljene n&rodne za-
*) Kako bo pa predrzni dr. Reiser poravnal to,  da je motil tako lepo  nasnovano slovesnost? Je li tak človek spo-oben  za župana biti,   ki v strasti svoji ne pozna meje svoje blasti ?!                                                                           Vred.
stave. Z godbo je pridrdral vlak na kolodvor, naši fantje pa so kričali ,;živio" in tlsočerni živio-kiici so odmevali v zbranem občinstvu. Da bi bilo mestno starešinstvo narodno, gotovo bi jih bil slovesno sprejel tudi mestni zastop, al tako — — —! Ko so se vojaki napotili proti kolszeju, je njih godba zaigrala ,,Naprej zastava siave<; in zopet so se „tivio-kliei" razlegali krog in krog, pozdravljaje domače sinove. Drugi dan, ker se je polk dopolnoval, 03tali so v Ljubljani, kamor jih je prišlo obiskat veliko žlahtnikov iz kmetov. Zvečer je igrala polkova godba na kazinskem vrtu , poslašalo jo je sila veliko ljudi tudi v drevoredu. S posebnim navdušenjem so bile sprejete slovanske melodije , ki so se vsled gromovitega ploska morale po večkrat ponavljat. Nemčurji so kislega obraza raoičali, pa kaj bodo revice, ker jih je premalo povsod, kjer se glasi narod! — V nedeljo zjutraj je odrinil prvi del iz Ljubljane. Ljudstva se je vkljub zarane ure zbralo sila veliko; tu pa je bilo videti različne, jako ginljive prizore. Tu je jemala stara mati slovo od svojega sina, tam solzila se mlada žeca z otročioem na prsih svojega moža, tam so jokale sestre in neveste po bratih in ženinih — sploh vse bilo je tako ginljivo , da je tudi čisto neprizadetemu gledalcu tesno bilo pri srcu. Zlasti smilile so se vsacemu zapuščene reve s kmetov , ki so vse objokane tavale domo, ko je vlak odšel. Prav tako se je godilo zvečer, ko je odšel še drugi del; ljudstva je bilo brez števila, ki je voščilo odhajajočim srečno pot. ,,Srečno pot in kmalu se vrnite!" kličemo našim možem in fantom.tudi mi. Njim je blaga, sveta naloga z drugimi brati Slovani vred rešiti dolgo tlačene brate na jugu iz Turške pesti. Bodi jim pri tem vzvišenem delu sreča mila !
— (Odbor za obdelovanje močvirja), izvoljen po novi postavi, bil je sklican po c. kr. deželni vladi preteklo soboto 13. dne t. m., da nastopi svoj posel. Sešlo se je v pisarno deželne vlade svetnika pl. Pladunga razen 15 po postavi voljenih odbornikov in 4 namestnikov, tudi izmed 7 virilistov 5, namreč: Ljubljanski župan, zastopnik južne železnice, g. Fr. Kotnik, dr. J. Kozler in pa posestnik Ižanske grajščine grof Auers-perg. — Po nagovoru vladnega komisarja pl. Fladunga, v katerem je konstatiral konec dosedanje večletne močvirske komisije, izročil je vso skrb za obdelovanje močvirja novo izvoljenemu odboru ter mu prepustil, da se v lastnem delokrogu konstituira. — Vsled tega prevzame predsedstvo starosta odbornikov, stavbeni svetnik gosp. Fr. Potočnik, ki na kratko povdarja, da bi utegnilo prav biti, volitev prvo mestnika odložiti, dokler se ne reši več prašanj, še posebno pa tudi vprašanje zarad odškodnine poslovanja predsednikovega in do-tičnih stroškov. Temu nasproti povdarja dr. Pokiu kar, da kaže prvosedoika in njega namestoika nemudoma voliti, ker so danes razen 2 virilistov vsi odborniki navzoči, — ker ima odbor mnogo mnogo posia , katerega ne more pričeti brez predsednika, in ker se bodo vsa praktična vprašanja, ki jih bo delovanj*e samo najbolje pokazalo, še le v teku časa rešila. — Ta nasvet je obveljal io po kratkem razgovoru bil je soglasno izvoijen za prvomestnika gosp. dr. J os. Kozler, za njegovega namestnika pa gosp. Mart. Peruci. — Oba gospoda sta z zahvalo za jima skazano zaupanje izrekla, da hočeta sprejeti imenitni Častni posei. Po zahvali izrečeni veteranu močvirskemu mestnemu ekonomu gosp. Pod kraj š k u, bil je sklenjen prvi odborov shod. — ,,Novice ' pa, ki se radujejo, da so bili po njih nasvetu izvoljeni odborniki, dostavljajo: ,,Bog daj srečo delovanju odborovemu, kateremu je izročena skrb za veliko zemljišče, katero njegovi posestniki še bolj ko drugi kmetovalci morajo obdelovati v znoji svojega  obraza.%
230
—  (Iz seje deželnega odbora 13. julija.) V podporo ubogim družinam, katerih očetje in redniki morajo vsled mobilizacije dom zapustiti in vojaško službo nastopiti, je deželni odbor 2000 gold. iz deželnega zaklada dovolil ter je s pritrjenjem deželne vlade izdal razglas za nabiranje podpor po vsej deželi, ki ga današnje ,,Novice*4 imajo na prvi strani, — Predlogom krajnega in okrajnega šolskega sveta za deiinitivnost Štefana Tomšiča v učiteljski službi na ljudski šoli v S o draži ci je deželni odbor pritrdil,
—   Neki profesor Gustav Stanger pride za profesorja na gimnazijo Novomeško, prof. Kandernal pa gre iz Trsta na neko gimnazijo Dunajsko.
—   Dr. Razpet ostane v Postojni, kakor smo že poročali, dr. Eržen mora v Črnomelj, iz Crnomelja pa pride dr. Pavlic v Litijo.
— (Zopet nekaj novega iz davkariji) Davkarije namreč dobijo pomočnike , katerim je ime „davkarski tirjalci" (eksekutorji) in ki bodo križem po deželi hodili iztirjevat cesarske davke. „Vradna „Laib. Zeitg." razpisuje ravnokar več tacih služeb izprva z mesečno plačo po 35 gold., ki se čez 2 leti povikša na 40 pa tudi na 45 gold. , razen tega dobiva tak ,,tirjalec" tudi uradno obleko itd. Cas prošinj za razpisane službe, ki se imajo vložiti dotičnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, je do 30. dne t. m.
—   Kakor slišimo, namerava čitalnica naša, združena s ,,Sokolom," kmalu napraviti ,,besedo" v podporo revnih družin, katerih   očetje so morali v Bosno.
—   (Pobirki iz časnikov.) Ljubljanski butelj, po domače ;,Tagblatt", poročaje o prihodu in odhodu našega domačega polka, koprni jeze, dani bilo slišati ne enega ,,hoch", pač pa so se culi gromoviti živio-klici od vojakov in občinstva; zato jeze zelčn pripne svojemu poročilu blizo to-le: „V Gradcu, na Dunaji, v Celji itd. so meščani svoje domače polke tudi pogostili, ne pa jih odpravili s suhimi ,,živijo." Kje so ostali ta pot narodnjaki?" — Eh bien, butelj! Povsod so domače polke pogostila mesta, tudi Ljubljana je nekdaj to storila. Zato očitaj ta greh onemu, ki ga je storil, očitaj ga mestnemu starešinstvu. Ko je zadnji pot prišel naš polk v Ljubljano, je takratni namestnik župana magistratni svetovalec Gu t m an, ko ni gospodovala nem čurska večina, skrbel zato, da so bili vojaki spodobno pogostem*.
—  (V dobroznano stacuno v nekem trgu blizo Ljubljane) se koj brezplačno vzame mladeneČ kakih 14 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen. Več pove vredništvo ,,Novic."