Politicen list za slovenski národ.
Po pošti prejeman volji: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt let» 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veijajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob llt6. uri popoludne.
í^tev. 205.
V Ljubljani, v ponedeljek 28. decembra 1885.
Letnik XIII.
Vabilo na naročbo. „SLOVENEC",
edini slovenski katoliško-konservativni dnevnik,
nastopi z novim letom 1886 svoje XIV. leto Ob tej priliki vabimo najvljudneje vse prijatelje našega lista, da bi se kolikor toliko podvizali z dopošilja-tvijo naročnine, kterim je taista že potekla, kakor tudi z razširjanjem našega lista, za kar se našim dosedanjim gg. naročnikom še prav posebno priporočamo.
„Slovenec" velja za Ljubljano pri oprav-ništvu prejeman:
Za celo leto . . . . 13 gl. — kr. „ pol leta .... 6 „ 50 „ „ četrt leta .... 3 „ 30 „ „ jeden mesee ... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman veljii:
Za	celo leto predplačan	15	gl. —	kr.
„	pol leta ....	8	„ —	„
„	četrt leta ....	4	„ —	„
„	jeden mesec ...	1	„ 40	„
Opravništvo „Slovenca".
Nova nemška cerkev na severnem Češkem.
Novo versko ločino na severnem Oeskem mislijo osnovati Knotz in njegovi privrženci. Nemški duhovni v Litomeriški škofiji so jim premalo narodni, nočejo pristopati k nemškemu „Schulvereinu", so toraj premalo narodni, zato pa hočejo očiščeni Nemci novo nemško cerkev osnovati.
Ali protestant ali starokatolik, v tem so se posvetovali. Iz Draždane so jih vabili k protestantizmu; a v Warnsdorfu imajo že dle časa starokatoliško občino, kteri je na čelu nek gospod Nittel. No, ta pa vabi k prestopu v njegovo občino vse tiste, kteri to „drobtinico vere", kolikor je še imajo, hočejo ohraniti, tako se je namreč sam izrazil,
ter pristavlja, njegova vera nima nič opraviti s katoličanstvom, ima le ime starokatoliška, sicer pa nič katoliškega na sebi. Ako odpadejo taki gnjili udje, za katoliško cerkev to ni škoda, marveč korist, a koliko druzih ljudi pa taki zapeljivci s sabo potegnejo, koliko otrok, koliko žen zarad njih zgubi zaklad sv. vere. To je vsekako pomisleka vredno, treba je zlog odvrniti, kolikor je v človeški moči. Duhovščina Litomerske škofije se je obrnila do mil. škofa v Litomeficah in v bridkosti srca potožila v javnem pismu višjemu pastirju to pretečo nevarnost pri katolikih v škofiji.
Mil. škof v Litomeficah je izdal pastirski list, v kterem priporoča ljubezen do vseli ljudi, kakor jo je Kristus prinesel na svet in učil v priliki od usmiljenega Samaritana, ter dalje pravi, bolj ko peša vera, toliko bolj pojenjava ljubezen med vernimi, od tod prepir med narodi zastran jezika.
„Kristus", tako se glasi pastirski list, „ni hotel vstanoviti narodne cerkve, ki bi bila namenjena ti ali uni narodnosti, ali kjer bi bil privoljen le-ta ali uni jezik ; katoliška cerkev je za vse ljudi vsake narodnosti.
Ne po jeziku in po rodu, marveč po veri in kreposti nas bode Bog vodil, ali vekomaj plačeval ali vekomaj kaznoval. Nikar se no dajte zapeljati sovražnikom sv. cerkve, ki vam hočejo vzeti mir in odtrgati iz naročja katoliške cerkve. Oni sicer pravijo, katoliška cerkev ni dosti narodna, svečenikom pravijo, da so kimovci, ki nimajo srca za ljudstvo, zarad tega se mora osnovati narodna cerkev ali obrniti se do takih verskih izpovedanj, pri kterih jezik in narodnost vse preoblada, narod gre nad verozakon.
Tako govore cerkveni sovražniki, ne govore le na skrivnem, marveč po javnih prostorih, tako pišejo po časopisih. Vsakdo, kdor hoče gledati, vé, da so to krivični napadi na cerkev in nje zveste služabnike.
Ljudem take vrste je cerkev brez pravne veljave, umakniti se more z nje s svečeniki vred, ker ne skrbi dosti za jezik in narodnost.
Resnica pa je, da nihče ne skrbi bolje za jezik in narodnost, kakor katoliški duhoven, ki je izšel iz
naroda, ž njim živi, se raduje in žaluje. Kdo je gojil narodni jezik takrat, ko se ni nihče zanj zmenil? Katoliški duhoven je gojil jezik z besedo in pismom ; katoliški duhovni niso bili sovražniki narodu, marveč so bili zmirom njegovi prijatelji, a obrekujejo jih, da so sovražniki ljudstva, ker se ne izneverja katoliški cerkvi, ker ostanejo zmirom „katoliški" duhovni.
Tudi katoliška cerkev se ozira na narod in njegov jezik, ali se ne uče otroci resnic katoliške cerkve v maternem jeziku? Ali se ne oznanuje beseda Božja v narodnem jeziku? Ali ne veste vsi, kaj pomenijo latinske besede pri delenji svetih zakramentov, posebno pa pri daritvi sv. maše? Ali ni dosti bukev, iz kterih se lahko o tem podučite?
Neprijatelji katoliške cerkve vam ne morejo dati ničesa, kar bi ne imeli v sv. cerkvi, a odvzamejo vam lahko najimenitnejše stvari, kterih nimajo s čem nadomestiti.
Odvzamejo vam lahko pravo vero, a ne morejo vam dati boljše; mari more verska ločina, ki je stara komaj deset let, nadomestiti pravo cerkev, ki sega v apostolske čase in je postavljena na podlago Kristusovo. Kjer tega ni, kjer ni apostolov in njih naslednikov, tam ni prave vere, tam ni Kristusove cerkve.
Vidite toraj, tako sklepa pastirski list, tù gré za silno važne reči, tù gré za večno zveličanje ; ostanite toraj stanovitni v veri, in ohranite zvestobo Kristusu in njegovi cerkvi, kakor ste obljubili pri sv. krstu. Res hudi časi so nastopili za cerkev in za verne, večkrat moramo klicati s psalmistom : „Kako dolgo, o Gospod, bode še zaničeval neprijatelj, glej na tvojo zvezo ostani o Gospod in ne pozabi duš tvojih vernih." A ne pozabimo objub Kristusovih, ko je rekel: „Peklenska vrata jo ne bodo zmagale." Zaupajmo božjim obljubam, prej bota prešla nebo in zemlja, preden preidejo besede Gospodove.
Pogumno se bojujte v teh dnevih in čujte nad temi, ki so vam izročeni, da tudi ohranijo zvestobo katoliški cerkvi, bodite prepričani, Bog vas bode podpiral s svojo milostjo in vas bogato obdaril, dal
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigonjski.)
(Dalje.)
Drugo pismo, krajše od prvega.
Preblagorodni, premilostljivi grof Anton' Tri leta in čez je že, odkar me je doletela sreča seznaniti se z Vašo preblagorodno grofovsko milostjo. Da ima to poznanje pozneje tako osodepolno biti, takrat v svoji skromnosti iu ponižnosti nikakor nisem slutil. Toda kdo zamore umeti skrivnosti Božje pre-viduosti, kdo umeti želje in potrebe človeškega srca? In da so se tudi v mojem srci take želje vzbudile, kdo more zameriti? Da so se pa vzbudile in vnele o žarkih tistega solnca, ki sije spod Skale Vaše grofovske preblagorodnosti, to je še bolj razumljivo nego prvo; ker ni je bilo in je ne bo lepotice enake Julijeti; prava sunamitska hči, ki vabi vsako oko gledati jo. Nikdar še od daleč mislil nisem, da bi se znalo kdaj kaj takega zgoditi. Slučaj je nanesel, da
sem z Vašo grofovsko preblagorodnostjo seznanil se in tako prišel pod Skalo. Ze na prvi pogled, ko ste si očesi srečali, poslal je Ainor svojo pšico, ki se je globoko v srce zabodla: rana se ne da več zaceliti, za to jaz nisem odgovoren, ker zgodilo se je brez moje krivde. In ako sem vsled toga večkrat pod Skalo zahajal, vlekla me je le sila. Poleg tega pa vabila me je tje Vašega problagorodja dobrotnost in naklonjenost, kteri je posebno vgajala družba Vaše grofovske milosti preponižnega sluge. Kmalo jo Vaša milost priložnost imela občudovati mojo izurjenost v raznih duhovitih igrah. A ista milost jo ob enem želela sama vdeležiti se duhovite borbe z Mostovskim, kar je preponižnost nerada videla dobro vede, kam enake igre znajo zapeljati neizkušenega novinca; toda vgoditi je bilo treba željam preblagorodne visokosti. Igralo se je do polunoči, večkrat celo do jutra, stavile so se veduo veče vsote, Vaše visoko-rodje izgubljalo je vedno bolj na mojo preponižnost, ker zahtevala je Vašega problagorodja grofovska veljavnost vedno več zastavljati in ne jenjati. Moja preponižnost je sicer svarila in bi se bila večkrat rada umaknila; a treba je bilo družbo delati. In tako se je toraj zgodilo, da se zdaj tii pri meni na
Gradišči znajde osem od Vaše milosti lastnoročno podpisanih dolžnih pisem, ktera pričajo, da Vaša grofovsko visokost je Mostovskemu dolžna vsega vkup 230.000 gld., reci: dvesto trideset tisoč gold. Deveto pismo pripisuje mi pravico na grad Obročnik in to sicer doslej ni imelo dosti veljave, ker zabranjevala mi je fideikomisna postava prilastiti si grad; toda zdaj mora vedeti Vaša grofovska milost, da je ta postava po Najvišem sklepu zgubila svojo veljavo. Tako toraj bi ne mogla nobena sila na svetu zadržati me, da stegnem, kedar mi ljubo, roko po Obročniku.
Denarstvene stiske, v kterih se znajdem vsled ogromnih zgub, ki so me zadele, znale bi me res skušati, da bi naredil korak, ki bi bil za Vašo grofovsko blagorodje osodepoln, v malo dneh bi se razkrilo pred svetom, česar doslej nikdo brez naju ne ve; gotovo bi se to zgodilo v Vaše milosti naj-večo sramoto, ktere bi ne bilo mogoče prenesti. Toda ne več ko do tukaj. Hotel sem Vaši preblagorodnosti le razjasniti, kar je „stricti juris" (kar tirja strogo pravo). Druzega namena s tem nisem imel, kakor z besedo razložiti, kar bi lahko v dejanji storil; s tem se zadovoljim. Ne; proč, daleč proč
Tam bode tukaj mir, kterega svet ne more dati, tam pa nevepljivi venec večnega življenja."
To so poglavitne misli pastirskega lista. Nova nemška cerkev ima pa še drugo stran, vera je tii le pretveza, vznemirjenje ljudstva, pruska pttJ» paganda je pa tu glavna reč. Kar „Scbuh-erdiH" ne more doseči, to naj se zvrši pod pretvezo nettt-ške cerkve, toraj bi menda ne bilo napačno, ako bi tudi vlada, ki ima sicer za narodne težnje, kedfti jih izražujejo Slovani, veliko bistroumje, pazljivo gledala na to, kar Nemci počenjajo ter nameravajo pod zaščitjem nemške narodnosti, nemškega jezika.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. decembra. Notranje dežele.
Ni je kmalo dežele, ki bi bila v narodnogospodarskem oziru bolj zanemarjena, kakor ste Istra in Dalmacija. Da se temn odpomore in ubogemu narodu kolikor toliko na noge pomaga, ustanovil se je za Istro tako zvani deželni kulturni sovet, ki se bo pečal s povzdigo narodnega gospodarstva in z zboljšavanjem kmetijstva in živinoreje. Ta deželni kulturni sovet je sicer v laških rokah, kajti predsednik mu je isterski veliko-posestnik dr. Oanciani, namestnik pa zagrizen in zloglasni nasprotnik Slovanov, dr. Amoroso, vendar pa moramo priznati, da je bolje nekaj kot nič. Tudi delovanje njegovo bo v prvi vrsti le veliko-posestnikom na korist, odpadlo pa bo kolikor toliko tudi za reveže. Da se delovanje tega kulturnega soveta povsod razširi, osnovale se mu bodo po vseh okrajih podružnice. Kulturni sovet bo nakupoval plemensko živino muriškega plemena, s kterim hoče zamorjeno istersko pleme požlahtniti. Za povzdigo poljedelstva nakupili se bodo razni novi in najnovejši stroji za veliko-posestnike, kterih se bodo lahko vsi posluževali, in nekaj najnovejših plugov razdelilo se bode med kmetovalce. Vinograde bodo skušali zboljšati z žlahtnimi trtami, na sadje se bode tudi potreben ozir jemal. Dela imelo bode to društvo na ostajanje, naj bi se poleg tega pač tudi s politiko ne pečalo.
Za zgradbo železnice čez Ture sklenil je Solnograški deželni zbor peticijo, ktero bo predložil obema zbornicama državnega zbora in pa državni vladi, da se kmalo prične zgradba železnice, ki bo vezala Solnograd preko Turov po najkrajši poti s Trstom. Ta železnica naj se bo na Koroškem in pa v Pongovski dolini vezala s ktero že sedaj obstoječih postaj državne železnice in naj se pred vsemi drugimi železnicami le-ta delati začne.
O Dunajskem času, ki se bo po celi Avstriji po železniških brzojavnih uradih vpeljal, nam je toliko še dostaviti, oziroma popraviti, da na prihod in odhod vlakov ne bo imel nikakega vpliva, ker se bodo železničarji po njem ravnali edino le pri oddajanji zasebnih, kakor tudi državnih depeš c. k. državnim brzojavnim uradom. Vlaki bodo pa še nadalje vozili v zahodni polovici države po Praž-skem v iztočni pa po Budapeštanskem času.
Za pravoslavnega metropolita v Bosni in Hercegovini imenovan je arhimandrit Nikolajevih s sedežem v Sarajevem.
Iz Bosne in Hercegovine jeli so se vračati vojaki, ki so doslužili in dopolnili svojo dolžnost. To je najbolj gotovo dobro znamenje, da se na Balkanu ni nobenega vrišča več bati; kajti Avstrija izvestno ne bo svojih mejá v Bosni in Hercegovini slabo zasedenih pustila, če bi ne vedela dobro, da se ni ničesa več bati.
od Mostovskega taka misel, kteri je preponosen na svoj rod, kakor tudi na svojo učenost in omikanost, o kteri je Vaša milost imela priložnost se prepričati. Visokodušno bi bil celo pripravljen raztrgati dolžna pisma. Le bi bilo želeti, da bi Vaša preblagorodnost srčni želji Mostovskega nasproti prišla s tem, da solnce mojega srca obrne se proti Gradišču, ter Juliieti do dobra dopoveste, da je nujna potreba, ker Mostovski ne more čez eno leto več čakati. A vaša milost morala bi se za to toliko bolj potruditi, ker drugače pripade Julijeta v oblast vigenjskega meniha, ki tri dni daleč smrdi po samostanskem tobaku. Druzega nimamo poročati Vaši grofovski preblagorodnosti.
Z najodliČHišim spoštovanjem preponižno vdani
sluga Mostovski.
„No, boš pa vendar razumel, Podskalnik, mislim , da je dovolj jasno brez komentara. Nujno, nujno —Ben Saruk ne bo več čakal, ne, ne", tako mrmra Mostovski, med tem, ko se pismo odloživši začne po sobi sprehajati.
Ni še dvakrat sobe prekorakal, ko zasliši zunaj v veži hrup. Zdelo se je, kakor bi kdo bil v hišo stopil in se pogovarjal s slugo, po noči na Gradišči rodka prikazen. Tudi se pogovor prav krhko raz-
Viiauje države.
N(5v davek, jako originalen, vpeljati mislijo na Francoskem, ki bo državi lepe novce vrgel. Ttljce mifelijo obdačiti! Vsak tujec, ki na Francoskem prebita, plačal bo na leto 18 fratikov. Delavci in posli, ki niso francoski podaniki, bodo pa le po 6 frankov plačevali. Tisti jjfebivalci pa, ki so tuji podaniki, a na Francoske» rojeni, plačevali bodo po 5 frdfikof na leto. Glejte si! Naj bi se tak davek tudi v Avstriji vpeljal, kako lep dobiček in davek bi irttela država že od samih „irredentovcev", kolikor se jih po Trstu klati, in od Nemcev, kterih je vseh skupaj več nego 100.000 med nami naseljenih. To bi se Vam Trst naglo spraznil irrederitovske kuge, ko bi ta sodrga morala davek plačevati od svojega rovanja na avstrijskih tleh, kar bi se jim popolnoma spodobilo za veleizdajsko postopanje svoje. Dalje so na Francoskem tudi še določili, da vsak tujec, ki bi se v dveh mesecih svojega bivanja ne oglasil sam pri redarski oblasti, plača dvojno svoto določenega mu davka za kazen. Davka proste so pa ženske tujcev in pa otroci, dokler niso polnoletni.
Med tem, ko je na Balkanu mir objel Srbe in Bolgare, Grki še vedno z orožjem rožljajo, kakor bi se imeli že jutri sprijeti s Turkom. Na vojsko se pripravljajo po suhem in na morji. Pred poslednjo jih Francozi svare, ker se boje za trgovino v srednjem morji in to ne zastonj. Upamo pa, da velesile ne bodo trpele, da bi Grki svojo sitnost po morji stresali in trgovino zatirali samo za to, ker se jim potrebno zdi nekaj svetil šo dobiti. Pred vsem bi pa radi Kandijo za vedno k grški zemlji priklenili in zato se jim potrebno zdi tudi na morji oboroževati se. Še bolj kakor na morji mudi se jim pa po suhem ter so vojaške šole že vse zaprli, podčastniške in častniške gojence so pa med armado potaknili, prve za podčastnike, poslednje pa za častnike, če prav nekterim še po dve leti poduka manjka, da bi se bili dobro izšolali. To so pa zato naredili, ker še vedno rezerviste in novake pod orožje kličejo, kterim potem stareje častnike in podčastnike prirede, stalni vojski pa mlade gojence. Vsa armada je razdeljena v tri oddelke in le vgodnega trenutka čaka, da bo čez Turka planila, kterega misli od treh strani zgrabiti, če se bo ta dal, kajti tudi Turek še vedno svoje ljudi iz Azije v Evropo pre-važuje.
Kulturni boj na Pruskem traje vkljub oficijelnim obedom, ki jih napravljajo škofom še zmirom. Najbolj zapuščena je škofija Gnezdanska,. ki še sedaj nima višega pastirja. 201 župnij nima duhovnov. Mladi duhovni, ki so bili poprej umeščeni brez naznanila vladi, so bili kaznovani, ne smejo se povrniti, dokler je njih obsodba še veljavna, ako bi se pokazali tam, kjer jim je bivanje prepovedano, bi jih mahom zatvorili. Prošnja, da se razsodba prekliče, je bila zavržena: minister Gessler je tolažil občine in župnike s tem, da bode stvar rešena, kedar bode vprašanje zarad nadškofa razsojeuo. A stvar je še dan danes taka, kakor je bila. Ni davno temu, kar so obsodili župnika, ki je v bližnji soseski podelil zakramente umirajočih. Danes pa preganjajo po ukazu iz Berolina duhovna, ki je bil umeščen pred majevimi postavami, ki je učitelj verouka na gimnaziji. To je vikar Gladiš v Lissi. Ta se je zakrivil, da je pastiroval v osiroščeni vasi Kursdorf u. On je mislil, da ima do tega pravico vsled zadnje cerkveno-politične novele. Kedar je treba bilo, je hodil v Kursdorf, stanoval pa je v Lisi. Komaj je en mesec tako pastiroval v Kursdorf-u, je dobil strogo povelje, da ne sme dalje bivati v Kursdorf-u. Zastopo-valec deželskega sveta je rekel, da so prepovedana duhovska opravila, ko je pa prašal, zakaj mu minister prepoveduje kaj tacega, kar je postava dovolila, rekel mu je uradnik, da on ne pozna vzroka. Pa ko je duhoven prašal, kaj bi se mu zgodilo, kazali
lega, s česar se d;! sklepati, da ponočni obiskovalec že pri slugi ni dobro došel, kaj bo pa še pri gospodarji !
Potrka na vrata trikrat prav okorno in surovo. Mostovski sam odpre vrata.
„Hvaljen bodi Jezus Kristus, ako stanuje v tej hiši", zadoui mu nasproti in predenj stopi mož, kterega pa v slabo razsvitljeni sobi ni bilo moč razločiti, tudi je bil obraz ves zaraščen, in visoko gori v glavo zavit v debelo suknjo, malo da ne do tal dolgo, ki je pa bila sešita iz več raznih kosov; tii pa tam videle so se luknje, velike, da bi pest v nje pomolil; levi rokav bil je pri gorenjem laktu z beko privezan na suknjo. Gumbov ni bilo videti, vrv, s ktero je bil dvakrat prepasan, držala je sko-sano suknjo okoli telesa; zdolaj pa o nogah ste njeni peruti ohlapno se širili, kar po zimi ni moglo preveč prijetno biti.
„Vi ste samotarec Hostnik, če se ne motim", ogovori Mostovski došlega ponočnjaka. Kaj vas v tem mrazu, o tej kasni uri sem pripelje? Nisem vas še videl na Gradišči."
„Ni spodobno, gospod, da samotarec, ki se je Bogu slovesno zaobljubil, okoli ljudi pohaja. Odrekel, do groba sem se odrekel svetu, iu samoto si
so pregnansko postaVo, ki je še zmirom veljavna, vkljub sklepom držairhegd zbora, Protest bi tukaj malo pomagal, ko bi sb tel v deMtiem zbbirii povedalo, bi vsaj Evropa zvedela o tem. V tem dekanatu, Traustadt, je osem župnij praznih in le tri imajo duhovne. Vikar Ltldke je v Traustaatu zgolj sam in oskrbuje še dve bližnji župniji. Občine tukaj prizadete niso poljske, marveč zgolj nemške narodnosti.
Francoski poslanci so imeli ravno pred prazniki še polne roke dela. Tonkin ifneli so na dnevnem redu in pa vprašanje, ali naj se za njegove potrebe še določi in dovoli nov kredit ali pa naj se Francozi iz onih krajev popolnoma umaknejo. Kakor povsod, bili ste tudi tukaj dve stranki zastopani. Vojni minister je z vso silo na to delal, da naj se vstanovi po angleškem vzoru kolonijalna armada za iztočno azijaške naselbine, ktera bo ondi ravno tako dobro svoje dolžnosti opravljala, kakor sedanji francoski vojaki. Za državo bode pa to tembolj koristno, ker se ne bo več njena vojna moč cepila in bo popolno močna ostala za vse slučaje naj se že tudi primeri kar-koli hoče! Da bi se pa iz Tonkina umaknili, na to pa niti misliti ni. Temu je tudi pritrdil Freycinnet, ki je ob enem zbornico na to opozoril, da je od Tonkina zavisna čast francoske države. Kakor hitro bi se umaknili, odpovedali bi se ob enem naselbinski in sploh zunanji politiki, tega pa vendar ne smejo storiti. Ko so glasovali, je vlada zmagala z 273 glasovi proti 267, ter si je zahtevan kredit dovolila. Toraj se bode na Francoskem za pustolovce vseh dežela novo polje odprlo, kamor bodo hodili svojo srečo iskat in to bode naselbinska armada, ki jo bodo iz samih prostovoljcev in tujcev sostavili, da jim bo Tonkin čuvala in jih pred napadi „črnih praporov" branila.
Ni še dolgo, ko smo objavili novico iz Španj-skega, da so vojvodo Seviljskega sicer spustili iz zapora, da ga bodo pa vkljub temu pred vojašKo sodnijo postavili. To je bilo vse, kar je telegraf o tej zadevi povedati vedel. V prvem trenutku se je vsak popraševal: Kaj pa je vojvoda učinil, kaj se je zgodilo, da je toliko visoko osebo taka kazen zadela? A takoj si ni vedel nihče tega pojasniti. Še le sedaj došla so nam pojasnila to afere. Vojvoda Seviljski je najstareji sin infanta Don Enrika de Bourbon in je v španjolski armadi podpolkovnik. Kot takega zadela ga je v sredo teden pred prazniki dvorna stražna služba. Bavno tistega dne popoludne pripeljala se je kraljica Kristina iz sprehoda domu in takoj na to se je vojvoda Seviljski oglasil, da bi rad ž njo govoril. Kraljica se je pa domu dospevši čutila silno vtrujeno in je zapove-dala dvornemu adjutantu, da ne sme takoj nikogar k njej spustiti. Vojvoda Seviljski se pa za to prepoved ni ravno kaj prida zmenil in je hotel po vsi sili h kraljici. Vsled tega nastal je med obema dostojanstvenikoma hud prepir in se je vojvoda Seviljski izrazil, da naj ga nikar ne dražijo, ker on lahko z jednim samim korakom ves položaj hipoma spremeni, kajti pravice ima ravno tako velike in veljavne, kakor kak drug Bourbonec. Tudi je vskliknil: „Živela kraljica Izabela II." Zadeva se je takoj ge-neralguvernerju Madriškemu objavila, ki je precej sklical vojni sovet, kteri je vojvodo Seviljskega zarad tega zaprl in so mu ob enem službo vzeli. Glede kraljice Izabele II. so pa sklenili, da jo bodo izgnali.
JSe v Ameriko! klicali smo že tolikokrat v svarilo našim rojakom, kterim se tii pa tam po kaki novi domovini zdeha, da bi se že skoraj o tem govoriti ne upali, ko bi ne čuli ravno sedaj zopet obupnih glasov zapeljanih nesrečnih, ki so tukaj svoje imetje prodali, ondi pa še ob tisto prišli, kar so s seboj prinesli in s čemur so si ondi mislili ustanoviti novo domače ognjišče. Iz zjedinjenih držav prihajajo jako žalostne vesti o pomanjkanji dela in o splošnji potrebi-ter revščini med delavci. Trgovina
izbral za nevesto, in daj mi Bog pred umeti, nego da se izneverim svetemu sklepu. Pa ravno zato si lahko mislite, da me je le prenujno opravilo semkaj prignalo in sveta dolžnost, proti kteri zgubi moč vsaka druga vez, tudi najsvetejša. Naj bo, korak je storjen, tukaj sem."
„Sveta dolžnost? Nujno opravilo?" povprašuje Mostovski z začudenjem, ter nekako s pomilovalnim zaničevanjem od vrha do tal premerja samotarsko prikazen pred seboj.
„Da, tukaj sem", ponavlja Hostnik krepkejše in slovesniše, „tukaj sem, da vas opominjam dolžnosti, ki mora sveta biti ne le kristijanu, ampak tudi vsakemu človeku."
„Poslušajmo toraj, ktera je tista sveta dolžnost", pravi Mostovski z malo tresočim glasom; „prosim pa, starec, pomislite, da ne pridigate v cerkvi, toraj ne se zgreti, le mirno govorite."
Hostnik pa še glasnejše kakor pred nadaljuje:
„Ta dolžnost je, da se ima vsakega človeka prostovoljno čez vse drugo spoštovati, in k nobeni reči ga ne siliti, najmanj pa v zakon z osebo, ktere mu ni mogoče ljubiti."
„Kaj to mene zadene, starec?" vpraša vznemirjen Mostovski.
in promet zastajata, kjer pa je to, delavec praznuje. Konzuli svare vse tiste, ki jih želja po boljših razmerah v Ameriko vleče, vsaj sedaj ne še tjekaj hoditi, dokler se javno življenje ondi ne zboljša, kajti vsak, kdor bi se sedaj tjekaj podal in bi ne bil prav dobro podkovan z denarji, moral bi žalostno poginiti. Na što in sto je nesrečnih družin ondi, ki bi se po nagih kolenih rade v svojo staro domovino vrnile, če bi fcilo jim to-le mogoče; žal da je med njimi in njo globoko morje in grozna revščina; oboje jim povrnitev v domovino zabranuje. Tudi ljudje so ondi veliko bolj trdosrčni, kakor pa v uaši domovini, kjer se revež vsaj od božjih darov preživi, če mu že vsega druzega zmanjka. V Ameriki se vsacega namesto ljubezni do bližnjega polasti sebičnost, ker se mora ravno vsak po svojih močeh boriti za obstanek in za življenje. Res toraj ne moremo zadosti svariti naših rojakov, da ne v Ameriko!
Kakor navadno vsako leto, so tudi letos kardinali sv. očetu vošili vesele praznike. Papež Leon XIII. jim je na to odgovoril, da mu je kot vesoljnjemu poglavarju katoliške cerkve sedanji položaj neznosen in bo toliko časa ostal, da se Rim ne povrne sv. cerkvi, kterega je sovražna roka odtrgala.
Turčija obrnila se je do velesil z okrožnico, v kteri omenja potrebo, da bi morala Srbija Bolgariji vendar le nekaj vojne odškodnine plačati in se je pač nadjati, da jo bodo velesile pri tem podpirale.
Izvirni dopisi.
Iz Trebnja, 24. decembra. (Novi gospod dekan. Ogenj.) Ako si potoval, dragi bralec, te dni skozi Trebnje, videl si, da ima naša vas nekako praznično obleko, Kajti narejeni so štirje lepi s zastavami in s zelenjem okiučani slavoloki, ki nosijo svečanosti primerne napise. Že bode preteklo skoro leto in dan, kar so umrli gosp. dekan Kovačič (4. januvarija t. 1.) in še le sedaj se je spolnila vroča želja vseh naših faranov, da so prišli novi dekan, prečast. gosp. Matevž Prelil), dosedanji župnik v Velikih Laščah. Že imenovanje tega vrlega gosoda obudilo je veselje med duhovščino in ljudstvom, zlasti pa je razveselilo nas, ki bodemo v neposrednji dotiki z njim. Že ko so počastili kmalo po svojem imenovanji našo faro z obiskom, so pridobili srca vseh, ki so imeli priložnost z njim v dotiko priti, še bolj pa se je pokazalo v času njihovega prihoda pretekli ponedeljek. Njegove mile besede v odgovoru deputaciji, ktere so se vdeležili mnogi gospodje duhovniki, drugi domači in tuji gospodje in gg. občinski odborniki s županom na čelu, ki so g. dekanu šli naproti do sv. Roka; v odgovoru na pozdrav načelnika zbrane požarne brambe v Trebnjem in v ogovoru na voditelje in zbrano ljudstvo pri večerni bakladi, ktero mu je priredila požarna bramba z domačimi pevci, prešinile so vsacega in segale so vsakemu v srce. Enako prisrčen je bil ogovor šolske mladine, ktera se je v torek dopoludne v šolskih prostorih sbrala. Gosp. dekan so otroke v svojem govoru opomnili na pobožno življenje, marljivost v učenji in ubogljivosti do starrišev. Iz vsega govora viditi je bilo, da je g. dekan velik prijatelj šolske mladeži in da se zanima za šolski poduk.
Danes ob 10. uri zjutraj vnele so se saje v dimniku našega šolskega poslopja, le urni pomoči
domače požarne brambe in drugih ljudi zahvaliti se je, da se je takoj ogenj pogasil. Dobro je bilo da ta dan ni bilo šole in da se je zgodilo to po dnevi, po noči Bog znd, kako bi bilo. Ta primerljej pa zopet kaže, kako potrebna je požarna bramba povsod.
Iz Horjula, 24. decembra. Že večkrat sem premišljeval, na kak način bi šola prišla do kakega godbenega orodja. Podučevanje šolske mladine v petji na posluh ni kdo vedi kako lahka reč, ako se človek ni imel prilike na gosli izvežbati. Človeška pluča pač niso kovaški meh, da bi zamogle vedno pihati zdaj z govorjenjem, zdaj s petjem. Kaj pametno je zdaj vravnano, da se poduk na gosli kot obligaten predmet na učiteljiščih uči. Tukajšnja enorazrednica šteje 255 šolo obiskajočih otrok. če se že človek pri majhnem številu otrok utrudi, se to pri večem številu še vse bolj občuti in človek že res ni več sposoben, da bi zadnji čas šolskega poduka še v tem predmetu vspešno brez kakega godbenega orodja podučevati zamogel. Ako učitelj ne znii na gosli, je gotovo potreben kakega druzega godbenega orodja. In ta želja se je meni zdaj spolnila. Potožil sem gosp. kanoniku Zamejcu, velikemu dobrotniku tukajšnje duhovnije, kako težavno je podučevanje petja na posluh, posebno, ako človek še prav zdrav ni. V kratkem pošljejo preč gosp. kanonik 50 gld. do gosp. župnika za napravo harmonija. Kar je še manjkalo, obljubili so naš gosp. župnik iz cerkvene blagajnice dati s tem, da bodo tudi cerkveni pevci na tem harmoniju svoje pevske vaje imeli. Harmonij je došel z Dunaja semkaj 21. t. m. od Niklasa in stane z vožnjo vred 80 gld. Ni popolnoma nov, ker nov je stal 130 gld., a vreden je zdaj tega denarja. Bodi tu preč. gosp. kanoniku izrečena uajprisrčniša zahvala za ta lep dar ter mu Bog na drugi strani stoterno povrni.
Enako zahvalo izrekam tudi našemu preč. g. župniku Fr. Dolinarju, od nekdaj velikemu šolskemu prijatelju. Šolsko mladino imajo posebno radi. Za harmonij v ta namen so mi kar sami ponudili in obljubili brez kake prošnje. Bog plati!
Z Dolenjskega, 26. decembra. (Beseda gg. deželnim poslancem.) „Slovenski Narod" je pred kratkim prinesel novico, da je narodni klub deželnega zbora sklenil pri spremembi šolske postave glasovati za dovolitev funkcijskih doklad na enoraz-rednicah, kar je vse hvale vredno. Vendar pri tej priliki moramo dotične kroge še enkrat opozoriti na bedno stanje učiteljstva večrazrednic po mestih in trgih. Tudi tem bi se moralo pomagati s-primernim zvišanjem plač, ali s stanarino, kakor se je to v glavnem mestu — v Ljubljani — že davno zvršilo.
Ako deželna denarnica tega sedaj še ne dovoljuje, če tudi menda že Ljubljansko mesto in južna železnica šolski davek plačujeta, potem naj se „Ve-steneek-ova postava" temeljito popravi. Posebno učiteljicam naj se plače za 20% znižajo, kakor je to tudi navadno, razun Doljne Avstrijske, po vseh druzih deželah in sicer zarad sledečih tehtnih razlogov: 1. Učni črtež moškega učiteljišča je mnogo obširnejši, nego oni ženskega, toraj se od učiteljev več znanja zahteva, kot od učiteljic.
2.	So učiteljice na mešanih in deških šolah postavno le sposobne poučevati v nižih razredih.
3.	Nimajo učiteljice istih potrebščin, kakor učitelji. vzlasti nobenih skrbi za rodbino. Na to so se gotovo opirali deželni zbori po druzih deželah, ko so učiteljicam le 80% Plafie učiteljev dovolili. Dolnja Avstrijska pa nam nikakor ne more biti v zgled, kajti ona je jako premožna dežela, kjer je najmanjša učiteljska plača tolika, kakor pri nas največa. Ako se tedaj pri nas v tem smislu šolska postava pre-naredi, potem se bodo lahko učiteljem sploh, plače nekoliko povišale.
Prosimo, da bi se gg. poslanci blagovolili nekoliko ozirati na te vrstice.
Domače novice.
(Slovesno novo mašo) obhajal je včeraj ob 9. uri v tukajšni frančiškanski cerkvi čast. P. Izidor Normali, roj. v Višnji gori.
(Božičnico) priredi „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" na novega leta dan v svojih prostorih v Knežjem dvoru po sledečem sporedu: 1. „Božična pesem", zbor. — 2. Nagovor čast. g. predsednika.
—	3. „Oj ti planinski svet", zbor s tenor solo. — 4. „Božični zvonovi", deklamacija. —5. „Moj dom", zbor. — 6. „Die Perle", deklamacija. — 7. „Društvena pesem", zbor. — 8. „Ne praznuj delavnika", deklamacija. — 9. Hišnik v zadregi. Veseloigra v dveh dejanjih, spisal A. Kržič. — 10. Tombola.
—	Začetek ob 726. ur> zvečer. — Vstop brez vabila ni dovoljen.
(Sokolov „Jour-fixe") na sv. Štefana éan v Ljubljanski čitalnici ni bil prav posebno obiskan, kar je izvestno božična potica zakrivila. Kar se jih je pa ondi zbralo, zabavali so se prav dobro do 12. ure ob ubranem in lepem petju „Slavčevem". To je bila poslednja veselica, ki jo je „Sokol" letos priredil.
(„Slavec") napravi na Silvestrov večer pri „Tavčarju" veselico po sledečem sporedu: 1. Tovačovski: „Straža na Višehrad", zbor. — 2. Deklamacija. — 3. Vilhar: „Popotna", zbor. — 4. * * * „Solza", tenor-samospev s spremljevanjem glasovira. — 5. Kocijančič: „Njega nij", zbor z bariton-samospevom.
—	6. Mtfšek: „Kaj od mene preč oko". „Drug ti skrbno nastavljajo mreže!" „Da ne smem si ukazala". Tenor-samospevi s spremljevanjem glasovira, zložil A. Stockl, poje g. Ivan Meden. — 7. „Bach: „r.o-manca" za lovski rog s spremljevanjem glasovira. — 8. Komično berilo. — 9. Razinger: „Za goro solnce mi zahaja", zbor z bariton - samospevom. — 10. Tombola. — 11. „Pozdrav novemu letu". — 12. Ples. — S posebne prijaznosti sodeluje pri tej veselici g. Ivan Meden. — Začetek ob 8. uri zvečer.
—	Slavno občinstvo se vljudno prosi, da do 11. ure ne puši. — Vstop za člane prost, za neude 30 kr. za osobo. — P. n. prijatelji društva se prosijo darove za dobitke, namenjene za tombolo, blagovoljno izročiti g. predsedniku A. Jeločniku.
(Lepo a mrzlo vreme.) Prekrasen je danes Ljubljanski Grad v zimskem cvetji, v kterem se čez dolgo časa zopet enkrat vtrinjajo solnčni žarki, kakor v čistem kristalu. Gosta megla, ktera nas je vse božične
„Vi ste si za trdno v glavo vtepli, da Julijeta s pod Skale mora biti enkrat vaša žena; a ona je rekla, da vzame rajše zlodeja s pekla nego vas. Kaj hočete k temu? Morda še siliti? Ne veste, da je v božjih rokah človeška osoda, in Bog sam na-giblje človeku srce, da ljubi in koga naj ljubi, on edini ljudi, ki so biii vsaksebi, v ono najtesnejšo zvezo, ktero imenujemo zakon. To je sveta pogodba, sam Bog jo je spoštoval in povzdignil k časti zakramenta; toda ničeven je zakon, ako nevesta in ženin prostovoljno vanj ne stopita. Pustite toraj to misel in bodite prepričani, da Julijeta ne bo vaša, ker to ni božja volja. Njeno srce bije za druzega, kterega si je izvolila. Rečem še enkrat: izbite iz glave to misel, ker božje oko čuje nad svojimi in božja roka vdarila ga bo, kdor se bo predrznil razdirati, kar je Bog po svojem najmodrejšem sklepu zavezal."
Mostovski se je komaj zdržal, da je Hostnik končal, večkrat mu je hotel v govor seči, toda krepko in slovesno povdarjauje, s kterim je pu-ščavnik posamne besede spremljal, je tako mogočno nanj vplivalo, da je kar zmeden obstal.
„Pred vsem, kakor sera rekel", začne, ko se spet malo zave, „vi ste zabili, da niste prišli v cerkev pridigovat. Potem pa, kaj ima sploh taka
zadeva vas zanimati? Ali jaz ljubim ali ne, kaj vam mar? In kako morete kaj takega vedeti?"
„Vedeti?" vpraša Hostnik. „Vemo še več. Tudi, da zalezujete zaobljubljenega ženina Julijete s pod Skale vemo, in da ni varen pred vami. Hočete šiloma ločiti dve srci, kteri hoče Bog na veke zjedi-niti. Vemo, vemo, došel nam je glas, ki nas opominja, naj se vas ogibljemo in varujemo, kar je mogoče."
„Starec", zagromi Mostovski, nemogoče mu je več ukrotiti vskipeče jeze, „starec, vedi, da si pod mojo streho; premisli, kaj govoriš, ker drugače ti ne bo pomagala ne brada ne suknja, bodisi še tako posvečena od posta in mrtvičenja. Česa me dolžiš? Pojdeš skazovat pred sodnijo!"
„Desetkrat, stokrat", odvrača Hostnik mirno in dostojno. „Da, opominjam vas resno še enkrat, ne prevračajte božjih potov, ker zastonj se bodete trudili in na zadnje si bodete še lastno glavo razbili. Ako ne slušate, oznauujem vam božje maščevanje, jaz samotar Hostnik, ki že petdeset let molim iu se postim in bičam. To in nič več sem vara imel povedati. Lahko noč. Hvaljen bodi Jezus Kristus, ako se nahaja v vaši hiši!"
Tako se poslovivši smukne starec urno skozi vrata na vežo, od tod na ozko dvorišče, kmalo
zgine iz skrivnostnega domovja na Gradišči. Zastonj jo udari Mostovski za njim do vrat, hote ga vstaviti.
Ta dogodba je Ben Saruka popolnoma strla in ubila na duhu in telesu. Vrnivši se v sobo, vrže se kar na naslonjač, kakor je dolg in širok.
Druhal peklenska! Vsi ste spečeui iz ene moke, iz moke jezuitske, kapucin Vigenjski, samotarska brada, in svetohlinka s pod Skale! Ha, ha, ste se zarotili proti Ben Saruku! In ti povezani zablekani berač, tu si se postavil za preroka, da mi očitaš grehe in žugaš kazen božjo! Ti samotar, zdaj o tej uri se vlačiš okoli dražit poštene ljudi? Ha, pa kaj je to, čuj! Ona je „zaobljubljena nevesta"! Julijeta zaobljubljena!? Nebesa strmite, in zemlja čudi se, luna mrkni, in zvezde skrite se! To mi zmeša možgaue še nocoj! .... Pa kaj še ... . „tudi zalezujete zaobljubljenega ženina Julijete s pod Skale". Kdo, za vraga, mu je razodel to! Izdan sem, izdan sem! Zalezujem? In morda že tudi vedo, da je kapucin Vigenjski v smrt obsojen! Izdan sem, izdan sem! O ti capa Takovska, izdajica! Nikdo drug, ti si me izdal! Da bi se ti, kjerkoli si, noge k zemlji prirastle, dokler te ne najdem in te čez pol ne razkrojim. Izdan sem, izdan!!
(Dalje prih.)
praznike oblegala, dvignila se je kviško in Ljubljana ima vreme, s kterim se o tem času Gorenjci radi hvalijo — prelepe solnčne dneve.
(Proti koleri) vkrenil je tukajšnji magistrat, da se bodo vsi popotniki iz Trsta semkaj došli des-infiscirali in to na južnem kolodvoru in na Tržaški cesti — kdor bi se ne pripeljal po železnici.
(Umrl je) v Postojni, kakor se nam od ondot poroča, g. Maks Šeber, tiskar in knjigovez, na sv. Štefana dan. Ranjki je bil ondi jako čislan in obče priljubljen, kar se je na jako krasnem pogrebu videlo, kterega se je silno veliko ljudi vdeležilo. Naj v miru počiva!	—k.
(Za kolero) umrli ste v Trstu zopet dve osobi. Na sveti dan zbolela je ljubica 351etnega ogljarja Dolenca, ki je prvi umrl za kolero iz Benetek do-spevši in pa nekega druzega ogljarja je kolera napadla. Obe osebi so prenesli v bolnišnico, kjer ste umrli. Vseh skupaj umrle so do sedaj 4 osebe.
(„Kirchenschmuck"). Izvrstna knjiga g. špiri-tuala Flisa, „S ta vb i nski slogi", bo gotovo veliko pripomogla, da se bo cerkvena umetnost zmiraj bolj gojila, da se bodo meredajni krogi ravnali pri popravljanji in pri novih naredbah po umetniških pravilih. Ako si pazljivo Flisovo knjigo prebral, ter si naredil podlago v tej umetniški stroki, boš prav rad segel po kakem strokovnaškem listu, kteri se peča izključljivo s cerkveno umetnostjo. Tak list je „Kir-ch enschenschmuck", ki izhaja v Gradcu in kteremu je vrednik po Kranjskem že dobro znani duhovnik in konservator Graus. Zadnji čas se je začel vsled prijateljske zveze s prof. dr. Stanoni-kom in prof. Smerekarjem mnogo baviti s cerkvenimi stavbinami na Kranjskem, ter je že nektere cerkve v svojem listu opisal in strokovnaški preso-jeval, kakor: farno cerkev v Loki, v Kranji, podružnico na Suhi, v Crngrobu, sv. Primoža nad Kamnikom. Posebno zanimiv je prvi list za leto 1886, ki nam je ravnokar došel. V njem obširno opisu)e cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. To zanimivo, v pozni gotiki (1561) zidano cerkev omenja kratko tudi g. Flis v svoji knjigi (str. 126) med gotskimi stavbami na Kranjskem. Zgodovinsko imenitno je, da jo je škof Tomaž Chron posvetil 2. julija 1613. Cerkev ima nektere posebnosti, kakor: tri enako visoke ladije (Hallenkirche), ravan lesen strop, nenavadno krogovičje (Masswerk), lože v presbiteriji, posebno pa še dva pokrita altarja (Ciboriumaltar). Sestavek ima sledeče podobe med tekstom : zunanja podoba cerkve, prorez, lože v presbiteriji, vse tri po narisu g. Matevža Sitarja, kaplana v Polhovem Gradcu; tloris (Grundriss), krogovičje in pokrita altarja od g. Grausa. Gosp. konservator opominja, naj bi se ravni, leseni stropi iz srednjega veka skušali ohraniti, in naj bi se brez posebne potrebe ne nadomestovati z zidanimi oboki. Naročnikom iz Kranjskega je g. Graus jako vstregel, da se je začel v svojem listu ozirati na našo deželo; upamo, da bo še marsikaj objavil. V prejšnjem in sedanjem listu opisuje tudi cerkev Matere božje na sv. Gori pri Gorici. (Napis: „Redaction d. Kirchen-sehmuck. Graz, Prietserhaus", naročnina 2 gold. na leto).	—z.
Razne reči.
— V Šent-Lampertu se je v tovarni pri izpiranji vnel dinamit. Sila razstrelbe je bila taka, da so v bližnjem samostanu Šent-Lampert in pri cerkvi popokale vse steklenke pri oknih. Še celo tri četrt ure daleč so čutili strašni pok in so po hišah okna pokala. Izmed iznajdeb novega časa je brž ko ne dinamit najbolj osodepolen in nevaren. Pri tovarni za dinamit ni treba misliti na kako veliko poslopje, ki ima veliko nadstropij. Taka tovarna za dinamit ima več manjših ali večih zgradeb, ki so pa popolnoma ločene iu vsaka za-se. Da je manj škode, kedar se kaj vname, obdana je vsaka taka zgradba z nasipom, ki seže do strehe tako, da ima le tesen uhod. V vsaki taki uti delajo po 2 — največ po 4 delavci. Toraj lahko razumemo, da razpok tukaj ne napravi toliko škode na blizo in da ni usmrtenih preveč ljudi, kakor jih je ravno v teh zgradbah dela. Dinamit je zmes žveplene kisline, soliterjeve kisline in glicerina, se vo da, v pravem razmerji. To tekočo raztresljivo olje, nitroglicerin, popije moki podobna zemeljna snov ali pa žaganje v drobno moko zmleto. Iz tega se naredi nekako mastno testo, in dinamit je gotov, s tem se nadevajo patroni iz ploščevine ali pergamenta in tako pride v kupčijo. Pri mesi, pri čiščenji i. t. d. se lesene posode in tudi lesena tla tako navzamejo glicerina, da so kakor izdelan dinamit. Ako se z železnim orodjem snovina sune, že razpočijo take na-
vzete in napojene stvari. Dinamit se ne razpoči, kakor strelni prah, ako ga vžeš, marveč ako ga močno vdariš.
—	Nesreča na mostu med Novim Y o r-kom in Brook ly no m. Že dve leti je med tema krajema velikanski most, pod kterim se barke vozijo tudi z najvišimi jambori. Preko mosta sta tudi dva tira, na kterih se prepeljavajo ljudje, vsako uro se jih more prepeljati 16.000. Železnica visi na žici, vozovi se pripenjajo na vrvi in žice, ki se odvijajo med šinami po žlebu, a vrvi se potegnejo od postaje do postaje. Dva vagona skupaj sta vlak in vozovi gredo od vsake strani v poldrugi minuti. Tako se je godilo tudi 6. t. m., ko je ob 8. uri zjutraj hotel vlak iti iz Brooklyna, kar je primež, ki ima prijemati v žico, izpustil verigo in oba vagona sta hitela nazaj v postajo Brooklyn. Zastonj so hotli voz vstaviti. Zavirali so kar se je dalo, a vendar je butnil vlak ob drugi vlak, ker se ni mogel tako hitro umakniti, in oba še zadeneta v vlak, ki se je ravno iz kolodvora odpravljal. Vagoni so bili razbiti, in ljudje, kar ijh je bilo na vozeh so več ali manj poškodovani. Število poškodovanih še ni znano.
—	Božje dete v sv. hostiji. Wittekind, vojvoda paganskih Sasov se je dolgo vpiral krščanstvu, ni mogel zapustiti starih domačih bogov. Vendar Bog ga je čudno vodil. O božiči 1. 786 je bil v taboru Karola Velikega in je bil, dasiravno še pagan pri katoliški službi Božji. Ko je mašnik obhajal, videl je Wittekind v sv. hostiji Jezusa kot dete v jaslih, ki ga je ljubeznjivo prosil in se mu sladko nasmejal. Kar ni storil meč Karola Velikega, dovršil je preljubi Jezus v sv. hostiji ter je omečil njegovo srce, po službi Božji je šel h Karolu Velikemu in prosil za sv. krst. Karol je z veseljem uslišal njegovo prošnjo, podučiti ga je dal v krščanski veri in mu je bil boter pri sv. krstu. Sveti božični praznik je bil tedaj pravi rojstni praznik Wittekindu. — Sedanji vek je zakopan v novo pa-ganstvo; naj bi bil našim ljudem božični praznik najsvetejši dan k pravemu krščanstvu, ki ima svoje središče v Rimu v osebi Leona XIII.
Telegrami.
Trst, 27. dec. Razun Dolenca, ki je v nedeljo za kolero zbolel, v torek pa umrl; Hajduka, ki je v torek zbolel in v sredo umrl; Lična, ki je v četrtek zbolel in v petek umrl — vsi trije premogarski delavci na parniku iz Benetk došlem in razven K a-t ari ne Kočevar, ki je v četrtek zbolela in v soboto ponoči umrla, kolera ni nobenega več napadla in nadjati se je, da so to prve in poslednje žrtve epidemije, ki so jo iz Benetk semkaj zanesla. Prebivalci po tistih hišah, kjer so Dolenc, Hajduk in Ličen zboleli, plišli so v kontumac in jim občina skrbi za hrano. Hiše so se pa disinfiscirale in zaprle.
Dunaj, 28. dec. Ofeneralprokurator dr. Glaser umrl je na sv. Štefana dan. Vnela so se mu pljuča.
Dunaj, 28. dec. Cesar sporočil je zapuščeni rodbini Glaserjevi po državnem sovetniku Braunu svoje srčno sočutje. Dalje so objavili svoje sočutje članovi cesarske hiše, obojestranski ministri, načelniki upravnih oblastnij, diplomatje in drugi. Pokop bo danes popoludne.
Sofija, 27. dec. Srbje so napadli na dan pred svetim dnevom ob 4 popoludne bolgarski vasi Novo Selo in Kri v afer, kjer so se do V28 zvečer srdito z Bolgari bojevali. Na Sveti dan napadli so pa v Vranjskem okraji bolgarsko sprednje straže, na ktere so kar od treh strani streljati začeli. Ranili so jednega častnika in več vojakov. (Srbi menda nimajo pravega pojma o premirji. Vr.)
Izjava.
Nnčelstvo zveze slovenskih posojilnic ni nikakor hotelo gospoda Ivana Hribarja v svojem pojas-njenju v posojilniškem poslovanji, priobčeno v „Slovencu" št. 283 od 11. t. m., osobno žaliti, temveč je nameravalo zadevo le stvarno pojasniti.
Načelnik: M. Vošnjak.
Umrli ho z
23. dec. Matija Kogl, mestni ubogi, 56 let, Karlovska eesta št. 7, jetika. — Jovana Tomaži«, delavčeva hči, 1 leto, Stari trg št. 11, vsled katara v črevesu.
T u j c i.
27. decembra.
Pri Maliču: Jurij Jovasovič, knjigovodja, iz Bosne.
Fri Slona: Kari Pollak, fabrikant, iz Trsta. — Ana Widie, hišna posestnioa, iz Uradca. — Marija Sohneider, mesarjeva soproga, iz Gradca. — M. Schert/,, zasebnik, iz Celovca.
Pri Tavčarji: Janez Singer, zasebnik, iz Idrijo. — Janez Marinšek, iz Ljubljane.
Pri Bavarskem dvoru: Strel, učitelj, iz Rateč. — Majaron, iz Ljubljano.
Pri Juinem kolodvoru: Ignacij Nossal, trgovec, iz Gorice.
Pri Virantu: Anton Markon, pek, iz Kranja. — Josip Rotnar, zasebnik, iz Radovljice. — Josipina Dereani, zasebniea, iz Žužemberka. — Nikolaj Tiran, urar, iz Bleda. — Križek in Weber, trgovca, iz Kočevja.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
28. decembra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl. 15 kr
Sreberna „ 0% ., 100,, (s 16% davka)	83	„	45 „
avstr. zlata renta, davka prosta . .	110	„	25
Papirna renta, davka prosta . .	i00	"	15
Akcije avstr.-ogerske banke . .	870	"	—
Kreditne akcije ......	297	"	75
London......'	125	"	95 "
Srebro......._	_
Francoski napoleond......9	"	98 "
Ces. cekini ....	5	"	97
Nemške marke ...	61	Ü	90 "
Št. 21.60«
Razglas.
(i)
Ker se je te dni prikazala v Trstu kolera in že tudi zahtevala nekaj žrtev, opozarja se p. t. občinstvo nujno, vsakega prišleca iz Trsta, kterega vzame v zasebno stanovanje, nemudoma naznaniti policijskemu oddelku mestnega magistrata, da se more v interesu občinstva ukreniti, kar je potrebno proti koleri in nje razširjanju.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 25. decembra 1885.
Župan: Grasselli.
Zahvala
vsem prijateljem in znancem za prijaznost, ktero so v tako obilnem številu skazovali rajnkemu gospodu
IAKSU ŠEBRU,
tiskarju v Postojni,
ves čas njegove dolgo in mučne bolezni, kakor tudi ob njegovi smrti. Prav topla zahvala pa preč. duhovščini, gg. udom „Narodne Čitalnice", „Rokodelskega pomožnega društva", gg. uradnikom in slavnemu občinstvu sploh za tako obilno vdeležitev pri pogrebu.
Žalujoči ostali.
Homeriana-čaj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetiki, naduhi in bolezni v krlil ju [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehi !	(io)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja volja 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima Wolflsky, Berlin N., Weissenburger-Strasse Nr. 79.
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani se dobiva pred kratkim izišla knjižica:
Novomeško (10)
okrajno glavarstvo.
Zemljepisno-zgodovinski opis.
Sodelovanjem učiteljev Novomeškega okraja spisal O. Florentin Hrovat,
šolski voditelj in načelnik okr. učit. knjižnico v Novem mestu.
(Ponatis iz „Slovenca".)
Knjiga obseza 80 strani v osmrki in velja mehko vezana 20 kr., trdo vezana 30 kr., po pošti pa 5 kr. več.
m
rMv
tgg 5
® Ravnokar je izšla ter se dobiva v Katoliški •fj- Bukvami v Ljubljani knjiga:
S Kmetom v pomoč.
M Narodno-gospodarska razprava, g
Kse
f
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
'ft (19)
S
W( Knjiga obsega 9 pôl v osniorki
"Mf P0 P0""	VC(V'' jih vzame deset skupaj, dobi fei;
jednajsto brezplačno.	«Ö
Cona ji je 25 kr., ^