Mladi o pravici do čiste vode Nagrajena dela mladinskega natečaja ob dnevu človekovih pravic na temo dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve Naslov: Mladi o pravici do čiste vode O publikaciji vekovih pravic. Človekove pravice so prirojene in pripadajo Podnaslov: Nagrajena dela mladinskega natečaja vsakomur ne glede na narodnost, kraj bivanja, spol, naci-ob dnevu človekovih pravic na temo dostopa do onalno ali etnično pripadnost, barvo kože, vero, jezik ali čiste vode in sanitarne ureditve katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi – brez razlikovanja Uredništvo publikacije: V Publikaciji Mladi o pravici do čiste vode so zbrana Patricija Virtič letošnja nagrajena fotografska in literarna dela – imamo enake človekove pravice. Lektura: Maja Godina Marin mladinskega natečaja ob dnevu človekovih pravic na V tem pogledu je za uresničevanje človekovih pravic po-Oblikovanje: Svetilka d.o.o. temo dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve. Nate-membna tudi voda. Pogosto poudarjamo, da brez vode ni Izdajatelj: SLOGA, platforma nevladnih organizacij čaj je mladim ponudil priložnost, da svoje vtise in razmi- življenja. Zadovoljuje osnovne človekove potrebe in potre-za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč šljanja izrazijo z besedami ali fotografijami. be ostalega živega sveta ter vpliva na družbeno-gospodar-Kraj izida: Ljubljana, Slovenija ski razvoj. Dobro gospodarjenje z vodo je velik izziv zaradi Datum izida: marec, 2022 Na mladinski natečaj ob dnevu človekovih pravic na njenih edinstvenih lastnosti: neenakomerno je porazdelje-www.sloga-platform.org temo dostopa do čiste vode in sanitarne ureditve, ki ga sta na v času in prostoru, hidrološki cikel je zelo zapleten, spre-soorganizirala Platforma SLOGA in Društvo za Združene membe, povezane z vodo, pa imajo številne učinke. Hitra Publikacija je nastala v sklopu projekta Za odprto, narode za Slovenijo v okviru projekta Za odprto, pravično urbanizacija, onesnaževanje in podnebne spremembe pravično in trajnostno Evropo v svetu – projekt in trajnostno Evropo v svetu – projekt predsedovanja EU ogrožajo vodne vire, medtem ko se potrebe po vodi zaradi predsedovanja EU 2020–2022, ki ga sofinancirajo 2020–2022, je prispelo 71 del, od tega 25 del za literarni na-naraščajočega števila prebivalstva povečujejo. Sedem mili-Ministrstvo RS za javno upravo, Ministrstvo RS za tečaj in 46 del za fotografski natečaj. jard Zemljanov vodo koristi za pridelavo hrane, pridobiva-zunanje zadeve in Evropska unija. Izražena vsebina je V natečaju so bili kot ključni ocenjevalni kriteriji nave-nje energije in industrijske ter gospodinjske namene. Voda v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč deni izvirnost, povezanost z razpisano tematiko in sporo-je skupna dobrina in pri gospodarjenju z njo je potrebno Vlade Republike Slovenije in/ali EU. čilnost. V vsakem sklopu so bili prispeli izdelki razdeljeni v upoštevati veliko nasprotujočih si interesov. tri starostne skupine: osnovnošolci_ke, srednješolci_ke ter Tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 nas s še-mladi do 29. leta. V vsaki skupini so bili izbrani trije nagra-stim ciljem trajnostnega razvoja zavezuje, da je potrebno jenci_ke. Med vsemi prispelimi izdelki je izbirna komisija iz-vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter brala tudi najbolj izvirno literarno in fotografsko delo. poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri. Podcilj Mladinski natečaj je potekal ob dnevu človekovih pra-4.7 opredeljuje pomen globalnega učenja: »Do leta 2030 pos-vic. Na ta dan, torej 10. decembra, se spominjamo sprejetja krbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, pot-Splošne deklaracije človekovih pravic v Organizaciji združe-rebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževa-nih narodov (OZN) leta 1948. Ta zgodovinski dokument je njem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, na globalni ravni prvič razglasil, da so vsi ljudje rojeni svo- človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture bodni, imajo enako dostojanstvo, enake pravice in da so miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kultur-do svojih pravic ter svoboščin upravičeni ne glede na rasno ne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju.« pripadnost, barvo kože, spol, jezik, vero, politično ali drugo Mladi imajo pomembno vlogo pri udejanjanju človeko-prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, vih pravic in ciljev trajnostnega razvoja, zato je Društvo za Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili kraj rojstva ali katerokoli drugo okoliščino. ZN v sodelovanju s Platformo SLOGA izbralo dostop do čiste v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Splošna deklaracija človekovih pravic je osrednji med-vode ter sanitarne ureditve kot temo natečaja 2021. Voda v COBISS.SI-ID 104199427 narodni dokument s področja človekovih pravic. Deklara-zunanjem delovanju Evropske unije je bila tudi ena od pred-cija poudarja načelo univerzalnosti, ki je temelj prava člo-nostnih nalog slovenskega predsedovanja Svetu EU. ISBN 978-961-95135-3-8 (PDF) 2 O projektu ob slovenskemu predsedovanju Svetu EU Projekt Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v za civilno družbo v okviru predsedovanja držav tria Svetu organizacij, Nemčija), Plataforma Portuguesa das ONGD svetu – projekt predsedovanja EU 2020–2022 si prizade-Evropske unije in širše. (Portugalska platforma nevladnih razvojnih organizacij), va okrepiti podporo javnosti za odprte, poštene/pravične Projekt združuje nacionalne platforme in evropsko Platforma SLOGA (Platforma nevladnih organizacij za ra-in trajnostne evropske politike še posebej na področju platformo za razvoj ter humanitarno pomoč, ki pred-zvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, Slovenija) in Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, mednarodnega stavljajo sedanje in prihodnje trojno predsedstvo Svetu evropska mreža razvojnih nevladnih organizacij CONCORD razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči in člove-Evropske unije. Od julija 2020 do decembra 2021 VENRO sodelujejo pri zagovarjanju skladnih politik razvojnega so-kovih pravic, prav tako si prizadeva zagotavljati prostor (Združenje nemških razvojnih in humanitarnih nevladnih delovanja in pozitivnih sprememb v Evropi ter širše. Društvo za Združene narode za Slovenijo United Nations Assosiation of Slovenia Kako naprej? Možnosti, ki jih ponuja globalno učenje Globalno učenje je v Sloveniji že precej razširjeno. Pro-Za izobraževalce pripravljamo e-novičnike s področja Platforma SLOGA vsako leto že 16 let zapored v no-jekti slovenskih nevladnih organizacij vsako leto prejmejo globalnega učenja, v katerih objavljamo informacije o no-vembru pripravlja Teden globalnega učenja, mednarodni več evropskih in svetovnih nagrad. vih gradivih, metodah, usposabljanjih in natečajih. Prijavi-dogodek, ki ga koordinira Center Sever-Jug Sveta Evrope. Platforma SLOGA in naše organizacije članice organizi-te se lahko na spletni strani www.globalno-ucenje.si, kjer Vabimo pa vas tudi, da pobrskate po spletni knjižnici rajo različna usposabljanja, delavnice, konference ter pre-najdete več vsebin s področij globalnega učenja, vzgoje in platforme SLOGA www.sloga-platform.org/knjiznica. davanja, ki bi utegnili zanimati tudi vas. Prav tako izdajamo izobraževanja za trajnostni razvoj, okoljske vzgoje, izobra-Za vse podrobnosti in dodatne informacije smo vam različna gradiva: priročnike, publikacije, učne ure, raziskave. ževanja o človekovih pravicah itd. vedno na voljo tudi na Info telefonu (040 204 464). 3 Misli globalno, deluj lokalno! Živimo v globaliziranem svetu, v katerem so življenja javno soustvarjali. S spodbujanjem sistemskega in kritič- ljudi močno prepletena in dejanja ljudi na enem koncu nega razmišljanja v vseh oblikah učenja in izobraževanja sveta vplivajo na življenje na drugem. Kot je rekel Martin bomo bolje prepoznavali povezave med pojavi, ki se na Luther King, borec za državljanske pravice v Združenih dr-prvi pogled zdijo nepovezani. Z globalnim učenjem bomo žavah Amerike: »Ko poješ svoj zajtrk, si odvisen že od polo-lažje identificirali protislovja in napetosti v družbi, se soo-vice sveta.« Kakav iz Gane, kava iz Etiopije, palmovo olje iz čili z njimi ter poiskali konstruktivne rešitve na vključujoč Indonezije, banane in pomarančni sok iz Brazilije ... Zaradi način vedenja ob spoštovanju človeškega dostojanstva in te prepletenosti in medsebojne odvisnosti je ključno, da človekovih pravic. se kot posamezniki_ce zavedamo svoje vloge v svetu ter Globalno učenje je posebna oblika transformativne-prevzamemo odgovornost za svoja dejanja. ga učenja in razumevanja sveta, ki preoblikuje vedenje, Svet, v katerem živimo, je bil v zadnjem stoletju pri-delovanje in sprejemanje odločitev posameznikov_ic in ča nepredstavljivim spremembam. Za mnoge so bile to skupnosti. Vse to prispeva k boljšemu svetu, kjer nikogar spremembe na bolje – mnogim ljudem so prinesle višji ne pustimo ob strani. življenjski standard, zvišala se je pričakovana življenjska doba ljudi, vse več ljudi ima možnost izobraževanja v vseh PATRICIJA VIRTIČ oblikah. Tehnološki napredek je svet povezal v eno samo vodja področja globalnega učenja pri Platformi SLOGA veliko globalno družbo in ljudi v globalne državljane. A in nacionalna koordinatorica Tedna globalnega učenja hkrati je doprinesel k težavam globalnih razsežnosti in v svetu izrazito poglobil neravnovesja. Globalno učenje ni hitra rešitev za odpravo globalnih izzivov, a nam prek formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja ponuja inovativne, ustvarjalne, izku-stvene ter vseživljenjske pristope in prakse za soočanje ter odpravo teh izzivov. Je naša skupna naložba v prihodnost, naš prispevek k zmanjševanju revščine in neenakosti, na-ložba v trajnostni razvoj z gospodarskega, družbenega ter okoljskega vidika in naložba v spoštovanje človekovih pravic. Globalno učenje ljudem vseh generacij, še posebej pa mladim, lahko pomaga bolje razumeti kompleksnost globalnega sveta, v katerem živimo, in okrepiti zavedanje o vzajemni povezanosti vzrokov ter posledic s poznavanjem zgodovinskih razlogov in trendov, da jih bomo lahko de-4 Globoka senca nad človekovimi pravicami Ko smo pred meseci, v času slovenskega predsedovanja taric pa danes Ukrajina prispeva 12 odstotkov vseh kalorij, Svetu Evropske unije, določili temo natečaja ob meds katerimi se trguje v svetu. Na drugi strani pa po podatkih narodnem dnevu človekovih pravic, smo predvsem raz-inštituta IFPRI Severna Afrika in Bližnji Vzhod uvozita več mišljali o tem, na katerem področju se lahko dotaknemo kot 50 odstotkov žitaric in velik delež pšenice in ječmena iz največjega števila ljudi. Zagotavljanje čiste vode v času pod-te regije. Odločitev ene države, da z vso svojo močjo napa-nebnih sprememb je takšno področje. Tudi v šestem cilju de drugo v današnjem vzajemno odvisnem svetu, je sproži-trajnostnega razvoja imamo zavezo, da moramo vsem za-la niz odločitev. Začelo se je obdobje strahovitega kršenja gotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti človekovih pravic. Pravice do življenja, do izobraževanja, do za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri. V tem trenutku obveščenosti, če omenim prve posledice ruskega napada po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 750 milijo-na Ukrajino. Le-ta je hkrati povzročil naraščanje cen hrane nov ljudi nima dostopa do čiste vode. Po podatkih UNICEF-zaradi negotovosti dobav žitaric in oljnic iz Ukrajine. Ne -a čiste vode ni na voljo v 31 odstotkov šol. Že ti dve dejstvi Evropa, najbolj izpostavljene bodo spet najbolj ranljive dr-zadoščata za široko človeško solidarnostno ukrepanje in žave, ki bodo s svojimi že tako omejenimi finančnimi resursi vzajemno pomoč. Tudi Slovenija je pri vsebinah razvojnega morale omejiti. sodelovanja med svoje prioritete postavila vprašanje vode Zato so obveščanje, izobraževanje in ozaveščanje o po-pri zunanjem delovanju Evropske unije, o čemer je Svet menu človekovih pravic danes še toliko bolj potrebni. Nate-Evropske unije sprejel posebne sklepe, ki zavezujejo institu- čaj Društva za Združene narode za Slovenijo v sodelovanju s cije EU h konkretnemu delovanju. Platformo SLOGA ob mednarodnem dnevu človekovih pra-Pomanjkanje vode povzroča veliko trpljenje, stalno po-vic v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije manjkanje pa povzroča manko možnosti za golo preživetje. je en delček tega. S tem so izpolnjeni pogoji – opuščavljenje, suša, poplave – za razraščanje nestabilnosti vseh vrst, radikalizacijo in eks-ALBIN KEUC tremizem. V Sloveniji je posledica podnebnih sprememb na direktor Platforme SLOGA področju voda poleg večjega števila ekstremnih dogodkov tudi, da je bila v letu 2020 „vodnatost rek v povprečju 10 odstotkov manjša kot v primerjalnem obdobju 1981–2010“, tj. za 10 odstotkov manjša od tridesetletnega povprečja. Povsem drugačne dimenzije pomanjkanja vode so vidne v Sahelu. Sahel je območje najmanj razvitih držav, „least developed countries“, kot jih imenujejo Združeni narodi. In oboji smo ranljivi in odvisni od dostopnosti hrane. Še toliko bolj, če se tej dostopnosti na pot postavi vojaška agresija, napad na Ukrajino. Še leta 1990 neto uvoznica ži-5 NAGRAJENA LITERARNA DELA STAROSTNA SKUPINA: OSNOVNA ŠOLA Slovenci živimo v izobilju čiste pitne vode, zato se pre-MLADINSKEGA NATEČAJA malo zavedamo pomena le-te. Velike količine pitne vode OB DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC se porabijo v industrijske namene, na primer za predela-NA TEMO DOSTOPA DO ČISTE VODE vo usnja, v avtopralnicah in v tovarnah. Če se bosta one-IN SANITARNE UREDITVE Voda je pravica, ne privilegij snaževanje in poraba čiste pitne vode nadaljevala v tako velikih količinah, bodo imele prihodnje generacije velike Življenje je proces samoohranjanja živih bitij. Za obstoj težave. V razvitejših delih sveta se večini ljudi zdi samou- človeku podobnih organizmov sta potrebna kisik in hrana, mevno, da iz pipe priteče sveža, čista pitna voda, ki jo lah-iz katere dobivamo energijo. Edina spojina, brez katere ne ko zaužijejo. V določenih državah ljudem iz pip res priteče more preživeti noben živi organizem, je voda. Brez vode to-voda, a je ta onesnažena in ni primerna za zaužitje. Mis-rej ni življenja. Približno 71 % Zemlje je sestavljene iz vode. lim, da bi morale vse države po svetu svojim prebivalcem Zaradi geografskih procesov, ki so se zgodili v preteklosti, zagotoviti dostop do čiste pitne vode in s tem zadovoljiti kot so na primer prelamljanje in gubanje površja, erozija njihovo najnujnejšo potrebo. V mnogih državah se ta pra-in premikanje litosferskih plošč, je kontinentalna voda na vica krši, oziroma zaradi takšnih in drugačnih razlogov ni Zemlji neenakomerno razporejena v raznih zbiralnikih. Pi-izpolnjena. Voda je življenje, ne zapravljajmo je. tna voda je dostopna v skoraj vseh razvitih delih sveta, vendar pa je ponekod draga in ni vedno na razpolago. Vse večji Žana Muršec problem današnjega časa pa je tudi onesnaženost voda. 9. razred, Osnovna šola Destrnik - Trnovska vas Dostopnost pitne vode je največja težava Afrike. V Mentorica: Nataša Kostanjevec podsaharski Afriki živi največji delež svetovnega prebivalstva, ki poleg čiste pitne vode nima dostopa niti do ustreznih sanitarnih prostorov. Po vsej Afriki v pomanjkanju ali celo brez vode živi okoli 300 milijonov ljudi, ki bi, če bi živeli Tekoče zlato v normalnih pogojih, dočakali starost, katere sedaj zaradi pomanjkanja čiste vode in hrane, ne morejo. Pomanjkanje Le nekaj kapljic nas loči do tragične izgube. Izgube naj-pitne vode oziroma onesnaženost le te pa je med drugim pomembnejše, najvrednejše, mnogim danes samoumev-tudi vzrok za številne, tudi smrtonosne bolezni, kot so ko-ne dobrine. Dobrine, na katero nikoli ne pomislimo ob be-lera, hepatitis A, diareja, griža, tifus, odpoved jeter. sedi zaklad ali razkošje. Pa vendar je ves »luksuz življenja« Slovenija je ena od najbolj vodnatih evropskih držav, odvisen ravno od nje, od vode. Čista pitna voda je ključna pohvali pa se lahko tudi z izjemno kakovostjo pitne vode. za kvaliteto in udobje našega življenja. Le kdaj jo bomo za-Njen glavni vir je podzemna voda, torej podtalnica, ki čeli ceniti? Jo navkljub našemu razsipnemu ravnanju lah-oskrbuje 97 % prebivalstva. Drugi pomembni vir pitne ko ohranimo? In kje tiči vzrok, da v nekaterih delih sveta še vode pri nas so izviri podzemne vode, ki jih je v Sloveniji vedno osnovne potrebe niso zadovoljene? približno 7000. Napajajo se s padavinami in iz površinskih Vsa ta vprašanja me prevzemajo ob misli na pitno vodo voda ter iz podzemne vode drugih, višje ležečih območij. in njen obstoj. Kakor hitro se zavemo, kakšna vrzel nastaja Poleg podtalnice so vir pitne vode tudi površinske vode, zaradi neubranega početja, ugotovimo, da z zapiranjem na primer reke in jezera. S temi pogoji je večini prebival-pipe med umivanjem zob ne pripomoremo kaj veliko k stva Slovenije pravica do pitne vode zagotovljena. varčevanju. Naš planet je sicer pretežno (71 %) pokrit z 6 vodo, toda zgolj 1 % le-te ustreza merilom pitne vode. Za-no je voda zelo onesnažena, blatna, ima nečiste primesi, radi podnebnih sprememb in prekomerne porabe zaloge zato so pogoste infekcije. Zaradi nepitne vode vsak dan počasi kopnijo. Med največje porabnike prištevamo inten-umre 1400 nedolžnih otrok. Za takšno vrsto pomankanja zivno kmetijstvo, industrijski razvoj ter rast mest. Seveda ne stoji človeška pohlepna roka, temveč naravna revšči-ne moremo spregledati tudi učinkov globalnega segreva-na. Najmanj vode premore Afrika, kjer primanjkuje seve-nja ter čezmernega apliciranja pesticidov, herbicidov in da tudi drugih osnovnih zadev, kot so npr. sanitarije. Res gnojil. Padavinska voda vse snovi izpira v tla. In več kot je je, da na nekaterih območjih na razvitost države vpliva škodljivih, okolju neprijaznih snovi na določenem obmo-tudi politična urejenost, toda še zmeraj je nedopustno čju, tem bolj je onesnažena tudi podtalnica. V Sloveniji oz. nehumano, da množice ljudi niso deležne niti najnuj-je pitne vode še dovolj, saj imamo srečo, da živimo v eni nejših reči. Nekatere dobrodelne organizacije rešujejo izmed najbolj vodnatih dežel na evropskem kontinentu. območja z vodnimi črpalkami, ki predstavljajo enostav-Ampak če pogledamo širše, se onesnaževanje tudi pri nas nejši in čistejši vir zajemanja vode. Vendar je teh premalo. stopnjuje, zato ozaveščanje o svetovnem problemu ni od-Menim, da bi lahko tako kot pri ostalih humanitarnih in več. Več kot 40 % svetovne populacije že trpi pomankanje socialnih stiskah podprli tudi gradnjo in postavitev vod-vode. Po poročilu raziskovalcev naj bi ta delež do leta 2050 nih črpalk ter sanitarij z dobrodelnimi udejstvovanji in narasel na kar dve tretjini prebivalstva. Zato je treba poi- širjenjem poznavanja težave. Tako bi ljudi ozavestili, kako skati predvsem trajnostne rešitve, takšne, ki bodo ugodno lahko pomagajo. Lahko bi ustanovili mednarodne pro-vplivale na uravnovešenost okolja in bodo v prid tudi na-jekte, s katerimi bi zbirali sredstva in pripravili natančen slednjim generacijam. Ena izmed teh je zagotovo ekološko program, kako ljudem na ogroženih območjih zagotoviti kmetijstvo, ki ne posega po okolju škodljivih snoveh. Prav dostop do najnujnejšega. tako je zelo racionalen način varčevanja z vodo zbiranje Vedno obstaja prostor za izboljšanje. Le sami se mora-deževnice. V sušnem delu leta je pravšnja za zalivanje vr-mo odločiti, kaj so naše prioritete, in trdno verjeti v zastav-tov, travnatih igrišč, sadovnjakov ter ostalih kmetijskih ljen cilj. Tudi pitna voda je ena izmed teh, za katero upam površin, ki so največji porabniki zalog. Nenazadnje je tudi trditi, da je preferenca vsakega izmed nas. tekstilna industrija velik konzument. Zato je primerno, da stvari kupujemo premišljeno, da kupujemo rabljene stva-Ana Dvoršak ri, tiste, ki jih ne nosimo oz. ne uporabljamo več, pa recikli-9. razred, Osnovna šola Destrnik - Trnovska vas ramo. Enako lahko storimo s papirjem, steklom in plasti-Mentorica: Nataša Kostanjevec ko, katero sicer ni priporočljivo uporabljati, ker razpada v mikroplastiko. Ta v prvi vrsti škoduje zdravju, posledično pa tudi okolju. Če povzamemo, je najpomembneje, da sle-dimo priporočilom trajnostnega razvoja ter zmernosti na Zadnja solzica vseh področjih. S čimerkoli namreč varčujemo, čemurkoli se izogibamo, posledično v večini primerov prihranimo kako so ljudje slepi, da ne vidijo, kako pomembne smo. tudi vodo. Kapljamo ena za drugo, dokler nismo prav vse pozablje-Druga kategorija so aridna oz. sušna območja, kjer ne. Nekatere srečnice imajo to srečo, da nekomu koristijo. vode preprosto ni. Tamkaj ljudje živijo v veliki stiski, saj Večina pa nas le steče v odtoke, od koder se ne vrnemo so najbližji izviri oddaljeni tudi po več kilometrov. Običaj-več. Vsaka si želi biti cenjena, se vsaj enkrat počutiti po-7 membno in uporabno. Pa na nas namesto tega nihče niti poraba vode pa prav nič ne izboljša situacije. Vsi verjamejo ne pomisli. Moja zgodba je bila malo drugačna. Bila sem v neki »konec sveta« zaradi neumnih stvari, ki jih ne more namreč zadnje upanje ... nihče zares predvideti. Ne pomislijo pa na nas. Na edino Vse življenje sem se zadrževala v temi globoko pod stvar, ki jo zares potrebujejo. Na edini logični razlog, zakaj zemljo. Poskušala sem se oprijemati stene stare zarjave-se bo kmalu vse končalo. Vse bo pomrlo in konec bo življe-le cevi. Vedno sem spoznavala nove prijateljice kaplje, ki nja. Uboge živali in rastline, ki bi imele tako mirno življenje so prihajale vsaka iz drugega potoka, druge reke, drugega brez teh nemarnih ljudi. Kakšna škoda, da me ne slišijo! jezera. A tako, kot so prišle, so vse tudi zdrsnile v daljavo. Vse življenje nam je uspevalo ostajati globoko v cevi in Že vse življenje pa se ne tako daleč narazen zadržujemo se izogniti velikim tokom vode. Nekega dne pa so bili pre-stara kaplja, moja sestra, moja prijateljica in jaz. Skupaj močni in premagali moje prijateljice. Čas je bil, da tudi jaz smo preživele že marsikatere sunke ostalih kapelj, a bile popustim. V hitrem in močnem sunku smo skupaj zdrsnile smo zelo vztrajne. Zedinile smo se, da ostajamo skupaj. naprej. Stara kaplja je rekla: »Če je že prišel naš čas, bodi-Vsakokrat, ko je katera hotela popustiti in zdrsniti naprej, mo srečne, da smo to pot lahko pričele skupaj in jo bomo smo ji ostale vlivale upanje in pogum. Druga drugi smo skupaj tudi zaključile.« »Hvala za to čudovito izkušnjo. Po-prav tako bile navdih za moč in pogum. Vsake toliko časa čivaj v miru,« smo dejale druga drugi in se poslovile. To je se je zaradi nenehnega pritiska na kup nabralo več kapljic, bilo to. Videla sem svetlobo, proti kateri sem se borila vse nato pa so skupaj še hitreje odpotovale naprej po cevi. Če življenje. Ko smo prestrašene mislile, da bomo pristale v bi nas zajela takšna skupina kapelj, bi bilo z nami konec. odtoku, nas je ujel kozarec. Bilo nas je malo, ampak vsaj Trdno smo se oprijemale cevi in nismo dovolile, da nas za-nisem bila sama. Kozarec je mama nesla sinu. Ta pa je na-jame kakšna druga skupina kapelj, ki se je že sprijaznila s redil majhen požirek, v katerem je zajel vse moje prijatelji-svojo usodo in počasi drsela v smrt. Bile smo polne upa-ce in v nezadovoljstvu rekel: »Fuj! Ta voda je pretopla!« In nja, kot tiste majhne kapljice. Vsakič ko je katera zdrsnila moje prijateljice izpljunil na tla. Mama je vzela kozarec, me mimo, se je iz daljave slišal njen mlad cvileč glasek: »Samo izlila v odtok, nato pa ugotovila, da sem bila zadnja kaplji-poglejte me! Prišel je čas, da naredim spremembo, neko-ca, ki bo kadarkoli pritekla iz tiste cevi. ga osrečim, čas, da končam žejo! Ali pa-pa-paaa…« In vse Tako se je končalo moje življenje. Kot ostale kaplje tudi je utihnilo. Vedno me je zanimalo, kako je videti svetloba, jaz nisem naredila spremembe, za katero sem upala, da jo ampak vedela sem, da bi to pomenilo konec mojega živ-bom. Moja dejanja niso prebudila ljudi. Svet je zajel konec, ljenja, torej konec upanja. Prav tako nisem mogla kar tako jaz pa sem bila le še ena pozabljena solzica, ki je pritekla zapustiti ostalih. Nisem hotela odnehati. V nekem tragič- iz tiste cevi. nem trenutku pa je prišel močan curek vode, za katerega ena izmed nas ni bila dovolj močna. Ne da bi se sploh Marjeta Povše poslovile od nje, je izginila v daljavo. Vedela sem, kaj čaka 8. razred, OŠ Šempeter v Savinjski dolini ljudi, če bodo tako nadaljevali. Hotela sem jim dati dovolj Mentorica: Valentina Toman Čremožnik priložnosti, da ugotovijo, kakšno napako delajo vsak dan, ko zaman potočijo več litrov vode. Želim si, da bi spoznali Nagrado za najizvirnejše delo celotnega literarnega svojo zmoto, preden je prepozno. Črpajo nas iz rek, jezer, natečaja je izbirna komisija zaradi sporočilnosti in potokov, ne zavedajo pa se, da ti viri niso neskončni. Suša izvirnosti podelila literarnemu delu »Zadnja solzica« se širi hitreje, kot bi si kdorkoli mislil, njihova prekomerna avtorice Marjete Povše. 8 STAROSTNA SKUPINA: SREDNJA ŠOLA in šele takrat si bomo kot ljudje lahko segli v roke – vedeli bomo, da kot ljudje delamo za ljudi. Voda ni in ne sme postati sredstvo merjenja moči. Voda ni last človeštva, voda ni nikogaršnja last, je naravna danost. Za preživetje Od ljudi za ljudi jo potrebujemo tako ljudje kot tudi druga živa bitja – živali in rastline –, zato ni etično, moralno in pošteno, da Življenje, svoboda, varnost in enakost. Besede, ki po si vodne vire lastimo. Ni pravično, da vodni viri postajajo stoletjih nemirov, strahu in diskriminacije v ljudeh vzbu-razlog za križanje interesov in nastajanje konfliktov. Čas dijo občutek varnosti. Po umiritvi strasti in grozot, ki jih je, da ustavimo človeško sebičnost, pohlep in napuh, ki je prinesela prva polovica 20. stoletja, se je 48 držav od-so se v svetu dodobra pokazali v prejšnjih stoletjih. Čas ločilo, da je čas za odgovornost, pravico in sočutje. Čas je, da postanemo ljudje. za človeka. Pravica do enakosti pred zakonom, pravica Voda ne sme postati privilegij. Voda mora ostati dob-do svobode izražanja in gibanja ter pravica do izobraže-rina prav vsakega človeka, naroda in ljudstva. Boj za vanja so štiri izmed mnogih človekovih pravic. Obstaja pa vodo ne sme postati boj za dolarske bankovce in kapital, osnovna človekova pravica, ki je danes v svetu krize in ampak boj za naravo in za vsa živa bitja, ki so milijarde solidarnosti premalokrat poudarjena – pravica do vode. let v sožitju bivala na Zemlji. Človeku ne sme biti dana A kaj nam, ljudem, pravzaprav predstavlja voda? Te-moč in nima pravice narediti vodo za privilegij. Voda je in kočino, ki v trenutku priteče iz kuhinjske pipe in s katero mora ostati osnovna pravica vseh živih bitij. se ogrejemo v hladnih zimskih večerih ali pa ohladimo po posedanju na žgočem poletnem soncu? Ne. Voda je Max Jerovčnik, vir življenja, je osnova preživetja na Zemlji in je pravi-3. č, I. gimnazija v Celju ca vseh. Ne samo nas, ki živimo v privilegiranem svetu Mentorica: Juana Robida izobilja, temveč tudi ljudi, za katere voda ni vsakdanja dobrina. Življenje brez vode ni mogoče, zato je in mora biti dostop do pitne vode osnovna pravica vsakega posameznika. Še vedno je dostop do vode po svetu mar-Vir življenja, ne trpljenja sikje onemogočen, v več delih sveta pa pitna voda primanjkuje ali je celo ni. Če želimo, da voda kot osnova za Modri planet. Ni enakega ali približno podobnega v na- življenje ostane pravica vseh nas, moramo z njo ravnati šem osončju, morebiti niti v naši galaksiji. Je kot dragulj odgovorno. Le odgovornost, zavedanje vsakega posamed navadnimi kamni, nasutimi v prostrano vesolje. meznika ter hkrati družbena odgovornost lahko pravico Voda je tista, ki dela našo Zemljo modro in s tem tudi do vode ohranijo kot človekovo pravico. A za to niso do-polno življenja. Voda je najdragocenejša tekočina, vendar volj le besede, pomembna so dejanja. Prvi korak v boju moderni človek, žal, ne zna pametno ravnati z dragoceni-za vodo je korak vsakega posameznika. Šele ko se bomo mi in pomembnimi rečmi. Takoj jih izrabi za sredstvo izko-vsi zavedali vloge, ki jo igra voda v našem vsakdanjiku, se riščanja, da lažje in čimprej nahrani svoj potrošniški ego. bomo lahko kot družba začeli boriti za varovanje vode, Iz teh razlogov je človek začel prekomerno črpati, onesna-ohranjanje vodnih virov in trajnostni razvoj okolja. Šele ževati in uničevati vodne vire, s tem pa dela napako z ne-takrat se bosta pokazali človeška solidarnost in dobrota predstavljivimi posledicami. 9 10. december je svetovni dan človekovih pravic in ena Zamisli si izmed človekovih pravic je pravica do čiste pitne vode. A vsak deveti človek nima dostopa do nje. Zamisli si dan. Pozno pomladi, ko se majski dnevi po-Slovenija je z vodnimi viri razmeroma bogata in se po časi krasijo s sončno idilo. Dnevi se daljšajo, ti pa se prebi-količini uvršča med z vodo razmeroma bogate države. jaš skozi tedne in počasi ti zmanjkuje testov, čeprav sprva Težave z vodo na svetovni ravni v večji meri povzroča-nisi verjel, da bo ta dan prišel tako hitro. Ker je petek, se jo, da na številnih območjih živijo v pomanjkanju strani-odločiš, da si zbistriš misli in se odpraviš na kratek spre- šč, prav tako pa težave z vodo v veliki meri prispevajo k še hod ob reki. Samo še slušalke si potisneš v ušesa, obuješ nekaterim hujšim problemom, kot so zdravstvene težave čevlje pa lahko greš. in kronična revščina. Dandanes se približno ena milijar-Mine ura in pol, ti pa opazuješ, kako se žarki sonca od-da svetovne populacije še vedno sooča s pomanjkanjem bijajo na površini valujoče sinje modre vode. Veter ti boža vode in omejenim dostopom do čistega vira vode, okrog obraz, ti pa začutiš, kako te začne v grlu praskati žeja. 2,5 milijarde ljudi živi brez ustreznih sanitarij, med njimi Najprej te ne moti in nadaljuješ pot, nato pa te žeja vse pa je kar 80 % ljudi, ki prihajajo s podeželja. bolj okupira in ne moreš je spraviti iz glave. Reka ob tebi Petdeset odstotkov bolnišničnih postelj po vsem svetu teče, toda ne pomaga ti. Ni več tako modra, kot je bila, ko zasedajo ljudje z boleznimi, ki se prenašajo z vodo. Ogrom-si krenil in jo občudoval. Videti je, kot bi nekdo slikal in v no število otrok vsak dan umre zaradi nečiste vode, ki jo za-njej opral svoje ogromne čopiče. Motna in zeleno rjava, užijejo. Kdaj bomo temu naredili konec? Ponekod v Afriki, vsekakor ne najprimernejša za pitje. Južni Aziji in Srednji Ameriki bi našli ženske in otroke, ki sku-Začneš teči, da bi prišel hitreje do doma, kjer bi lahko paj porabijo povprečno 125 milijonov ur na dan za zbiranje pil, in pospešiš. Toda prej ali slej se utrudiš. Hitreje, kot bi vode. Nato jih čaka odločitev, kako bodo to vodo porabili. se sicer, saj si že na smrt žejen. Od znoja se ti majica prilepi Kaj lahko storimo, da bi temu naredili konec? Organi-na kožo, skoraj kot bi bila magnet za vodo, pomešano z vo-zacije civilne družbe bi si morale prizadevati za ohranjanje njavami. Zdi se ti, da je dom nekje na drugem koncu sveta, odgovornosti vlad, vlagati v raziskave in razvoj vode ter čeprav je do tja samo še kakšnih dvajset minut. spodbujati vključevanje mladih v upravljanje vodnih virov. Domov prideš izmozgan in pri priči čevlje zbrcaš z nog, Ozaveščanje o tem in preoblikovanje načrtov v dejanja bo stečeš v kuhinjo in glavo potisneš pod pipo. Voda še niko-privedlo do rezultatov ter povečanja trajnosti in integrite-li ni imela tako dobrega okusa. Takoj začutiš olajšanje, še te tako za človeka kot za ekološke sisteme. bolje pa je, ko se čez kakšnih petnajst minut oprhaš in se Lahko se tudi vključimo v razne kampanje ob svetov-osvobodiš znoja ter vročine. nem dnevu vode in svetovnem dnevu stranišč, katerih cilj Prisežeš, da boš naslednjič vzel s sabo plastenko. je zagotoviti informacije in navdih za ukrepanje. Zdaj pa si zamisli, da se tako počutiš skoraj vsak dan. Voda je resnično vir življenja. Naj bo čista in pitna ter Da moraš hoditi kilometre po vodo, ki je pogojno pitna, dostopna vsakomur. samo zato da ti je spet zmanjka in si primoran spet iti ponjo. Le redko je te vode dovolj za prhanje in temeljitej-Maja Medved, Tosja Pišek šo osebno higieno. Predstavljaj si, da pitna voda ni sa-3.b E, ŠC Ptuj, Šola za ekonomijo, moumevna in dostop do nje ni tako preprost. Ne moreš turizem in kmetijstvo samo odpreti pipe, pod katero je po možnosti nameščen Mentorica: Sanja Mlinarič še filter. 10 Zato moramo nekaj ukreniti mi, ki imamo za zdaj še vode na pretek. Skupaj lahko pomagamo državam, ki še nimajo urejenega dostopa do pitne vode za vse prebivalce, in zagotovimo eno izmed osnovnih človekovih pravic. Z vodo ravnajmo varčno in odgovorno! Iva Topolovec 1.e, I. gimnazija v Celju Mentorica: Vesna Gubenšek Bezgovšek 11 STAROSTNA SKUPINA: MLADI Grem do pisalne mize in vzamem zvezke, odpiram do-kumente na računalniku. Pomislim na današnji urnik. Pomislim na seminarske naloge in študentsko delo. Pomislim na toplo kopel, ki me čaka zvečer, in na čaj, ki si ga bom Ne pomislim skuhala popoldne. Pomislim na bazen, kamor bom šla ob koncu tedna. Pomislim, da si moram zvečer umiti lase. Zbudi me budilka. Ugasnem jo, preden se začne cimra Ne pomislim pa, da nekdo tega ne more. Ne pomislim, pritoževati. Pretegnem se in vstanem. Zavzdihnem in za da vse ni tako samoumevno. In da vsaka potrata, ki se mi trenutek posedim. Utrujena sem, pa se dan še začel ni. zdi čisto brez pomena, lahko nekomu odvzame kozarec Odvlečem se do pisalne mize. Prižgem računalnik, vza-vode za preživetje. Ne pomislim na to. Ne pomislim, ker mi mem prazen kozarec in se premaknem v kuhinjo. Odprem ni treba. Ker sem v redu. Nisem umazana, nisem žejna. Ne pipo in počakam, da začne teči mrzla voda. Pomislim, da pomislim, ker sem mnenja, da se me to ne tiče. Da je za to mi je nadležno, ker vedno najprej teče topla voda in mo-tako ali tako kriva politika. Ne pomislim, da lahko tudi jaz ram čakati, da se ta iztoči. kaj naredim. Ne pomislim. Ne pomislim pa, da nekdo tople vode nima. Čeprav mi morala. Napolnim kozarec in spijem. Še enkrat ga napolnim Ne pomislim. in odnesem do pisalne mize. Brskam po omari in iščem oblačila. Vzamem pulover in črne hlače, modre nogavice. Erika Kum Slečem pižamo in jo vržem v koš za umazano perilo. Poln je. Pomislim, da moram oblačila popoldne dati v pralni stroj. Ne pomislim pa, da nekdo pralnega stroja nima. Voda za vse! Stopim v kopalnico in se usedem na straniščno ško-ljko. Brskam po telefonu, dokler moj pogled ne pritegne Svet se že desetletja bliskovito razvija, žal, pa se enako prazna rolica toaletnega papirja. Zagodrnjam. Cimra ga hitro veča tudi razkol med premožnimi in revnimi. Hkrati nikoli ne zamenja. Pomislim, da mi gre na živce, da si mo-se utapljamo v individualizmu in masovni potrošnji, kjer ram deliti kopalnico. pa nekako ni časa in prostora za empatijo. Kakopak, le-ta Ne pomislim pa, da nekdo kopalnice nima. ovira proizvodnjo in ogroža dobiček. Korporacije po vsem Vzamem zobno krtačko, zobno kremo, odprem pipo. svetu vodo črpajo praktično zastonj. Potrošniki kupujemo Krtačim si zobe. Medtem pustim vodo teči, da mi ni treba njihove proizvode in odmislimo dejstvo, da so zavoljo čr-večkrat odpirati in zapirati pipe. Pomislim, katero preda-panja korporacij lokalne skupnosti odrezane od lastnih vanje me čaka najprej. vodnih virov1. Ne pomislim pa, da si nekdo zob ne more umiti. Ker smo izolirani od tovrstnih pomanjkanj, smo po-Iz kopalnice grem v kuhinjo. Zlijem včerajšnjo vodo iz polnoma odtujeni od dejstva, da nekateri to pomanjkanje grelnika in natočim novo. Pristavim in čakam, da zavre. V živijo. Mar nam ni nepredstavljivo, da bi bili žejni in ne bi skodelici pripravim sladkor in kavo. Pomislim, da ni zjut-mogli spiti kozarca vode? Ali pa zaviti v najbližjo trgovino raj nič boljšega kot skodelica vroče kave. 1 https://www.theguardian.com/global/2018/oct/04/ontario-six-Ne pomislim pa, da nekdo nima niti skodelice vode. nations-nestle-running-water 12 in si privoščiti plastenko vode? Ali pa se vsak dan urediti Vojne zaradi vode v intimnem prostoru, ki ga imenujemo kopalnica? Nekaterim, ki te sreče nimajo, je to le nedosegljivo hrepenenje. Danes se soočamo z vse hujšimi posledicami podneb-Plemenito je, da je eden izmed ciljev trajnostnega ra-nih sprememb, ki se bodo zaradi premajhnih prizadevanj zvoja dostop do čiste vode in sanitarne ureditve. A to ne držav še povečevale. Dvig temperature tako povzroča ta-pomeni nič, če od obljub ne preidemo k dejanjem. Res, ljenje ledenikov, kar povzroča dvig morske gladine in po da beležimo napredek, a glede na začrtan cilj – dostop do drugi strani drastične suše po vsem svetu. Tako bosta obe čiste vode za vse do leta 2030 – smo v hudem zaostanku. težavi v prihodnosti povzročali enak problem, in sicer izgi-V prihodnjem desetletju bomo morali ta napredek pospe-notje velikih količin virov pitne vode (Dehghan, 2020). šiti za več kot trikrat, da dosežemo to obljubo2. Na svetu je Tako je v nevarnosti osnovna življenjska potreba vsa- še več kot dve milijardi ljudi, ki nimajo dostopa do pitne kega človeka – voda. Po ocenah Združenih narodov se vode, skoraj polovica svetovne populacije pa nima na vo-danes skoraj štiri milijarde ljudi srečuje s pomanjkanjem ljo sanitarne ureditve3. Celo v Sloveniji, kjer imamo pravi-vode, oz. dve tretjini človeštva. Prav tako več kot dve mili-co do pitne vode za vsakogar zapisano v Ustavo4, se dolo-jardi ljudi živi v državah z nezadostno oskrbo vode. Zadnje čene skupine prebivalstva soočajo s slabim in neurejenim ocene pa kažejo, da bi se lahko do leta 2025 kar polovica dostopom do le-te. Potrebno je poudariti, da tu ne govori- človeštva soočala s pomanjkanjem vode, kar bi dodatno mo o prestižnih dobrinah, temveč o pitni vodi in sanitarni spodbudilo druge socialne katastrofe, npr. 700 milijonov ureditvi, stvareh, ki ju krvavo potrebujemo vsak dan, tako ljudi, ki bi bili prisiljeni na preselitev (UNICEF, b. d.). kot potrebujemo zrak, ki ga dihamo. To je le pokazatelj, da je voda že in še bo posebej v pri-Pandemija koronavirusa je nazorno prikazala, kako hodnosti najpomembnejši naravni vir, za katerega se bo ključna je čista voda in sanitarna ureditev, ter še dodatno treba boriti za zagotovitev preživetja. Tako pridemo do razgalila tragične razmere neenakosti. Prav bi bilo, da je vprašanja, ali lahko pomanjkanje vode povzroči konflikte to tisti opozorilni klic, ki v vsakem od nas zbudi aktivista med ljudmi, tudi intenzivne, ki bi povzročili številne člo-z enotnim ciljem – omogočiti dostojno življenje vsem pre-veške žrtve, nove migrantske krize, poglobili vrzel v neraz-bivalcem sveta. Čas je, da pogledamo onkraj svojega udo-vitosti in povečali lakoto v svetu. bja in stopimo skupaj kot človeštvo. Danes so brez vode Vojne zaradi vode pravzaprav niso le nevarnost priho-ljudje, ki jih ne poznaš, jutri pa si lahko že ti. Bi si to želel? dnosti. V zgodovini najdemo veliko primerov vojn, ki so se Lahko to želiš drugim? vodile deloma tudi zaradi onemogočanja dostopa do vod-Pesnik Wystan H. Auden nam je na vest položil nas-nih virov. Od leta 1950 se je približno 80 odstotkov vseh lednje besede: »Tisoče jih je že živelo brez ljubezni, a brez nasilnih sporov glede vodnih virov na svetu zgodilo na Bli-vode nihče.« žnjem vzhodu, kjer je dostop do vode naravno nezadosten (The New Humanitarian, 2006). Danes obstajajo tudi dru-Juš Javornik ge napetosti z možnostjo eskalacije v oborožene spopade, npr. v Sudanu, kjer so se begunska taborišča preoblikova-la v naselja z več tisoč ljudmi, kjer se voda uporablja v pre-komerni meri, kar povzroča naraščajoče nezadovoljstvo 2 https://ourworldindata.org/water-sanitation-2020-update lokalnega prebivalstva, ki je vedno bilo soočeno s pomanj-3 https://www.unicef.org/wash 4 http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1 kanjem vode (Lem, 2016). 13 Torej vidimo, da bi se morali ob povečanju gradnje United Nations Children’s Fund [UNICEF]. (b. d.). Water scarcity. Dostopno sredstev za omejevanje pretoka vode, pa tudi že omenje- na https://www.unicef.org/wash/water-scarcity Water and Climate Coalition. (b. d.). Water and Climate Coalition at COP26. nih sušah, povzročenih naraščanjem temperature, začeti Dostopno na https://www.water-climate-coalition.org/cop26/ bati, da bi lahko voda v prihodnosti postala glavni vzrok konfliktov (Milne, 2021). V zadnjih letih se je javnost ponovno osredotočila na to vprašanje. Sprejete so številne pobude in mednarodni sporazumi za ozaveščanje o pomenu dostopa do pitne vode. Na podnebni konferenci COP26 so potekali številni sestanki, ki so poudarjali pomen vode za zdravje ljudi, kmetijstvo in geopolitično stabilnost (Water and Climate Coalition, b. d.). Kritiki pa opozarjajo, da to še vedno ni dovolj. Države se ne zavedajo, da morajo za popoln boj proti podnebnim spremembam v svoja prizadevanja vključiti vse ogrožene vidike (Moriarty, 2021). Moramo se zavedati, da emisija ogljikovega dioksida v atmosferi ni edini problem, prav tako se moramo zavedati da je ta težava povezana tudi z vodnimi viri. Velik del javnosti se zaveda problema pomanjkanja vode, vendar še vedno ni dovolj ukrepov za reševanje te težave, s katerimi bi človeštvo lahko preprečilo dodatne kršitve človeških pravic, ki bi lahko nastale. Tomislav Levanić Seznam literature: Dehghan, S. K. (2020, 8. januar). Water wars: early warning tool uses climate data to predict conflict hotspots. The Guardian. Dostopno na https://www.theguardian.com/global-development/2020/jan/08/ water-wars-early-warning-tool-uses-climate-data-to-predict-conflict-hotspots Lem, P. (2016, 4. maj). Could a Lack of Water Cause Wars?. Scientific American. Dostopno na https://www.scientificamerican.com/article/ could-a-lack-of-water-cause-wars/ Milne, S. (2021, 17. avgust). How water shortages are brewing wars. BBC. Dostopno na https://www.bbc.com/future/article/20210816-how-water-shortages-are-brewing-wars Moriarty, P. (2021, 2. november). Opinion: At COP 26, what about water?. Devex. Dostopno na https://www.devex.com/news/opinion-at-cop26-what-about-water-101957 The New Humanitarian. (2006, 7. september). Water is running out: How inevitable are international conflicts?. Dostopno na https://www. thenewhumanitarian.org/fr/node/227874 14 NAGRAJENA FOTOGRAFSKA DELA MLADINSKEGA NATEČAJA OB DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC NA TEMO DOSTOPA DO ČISTE VODE IN SANITARNE UREDITVE »Somewhere in the world« avtorice Anje Tomanič. Nagrajeno delo (1. mesto) fotografskega natečaja v starostni skupini osnovna šola in nagrada za najizvirnejše delo celotnega fotografskega natečaja. 15 »Življenje« avtorice Anike Lepšine. Nagrajeno delo (2. mesto) fotografskega natečaja v starostni skupini osnovna šola. 16 »Trije koraki do življenja« avtorja Andraža Rataja. Nagrajeno delo (3. mesto) fotografskega natečaja v starostni skupini osnovna šola. 17 »Simfonija vode« avtorice Nike Zupančič. Nagrajeno delo (1. mesto) fotografskega natečaja v starostni skupini srednja šola. 18 »Moja čista prihodnost« avtorice Ajde Bezjak. Nagrajeno delo (2. mesto) fotografskega natečaja v starostni skupini srednja šola. 19 »Voda je zlato sveta« avtorice Laure Jambrovič. Nagrajeno delo (3. mesto) fotografskega natečaja v starostni skupini srednja šola. 20 »Savičnik« avtorja Bineta Mekine. Nagrajeno delo fotografskega natečaja v starostni skupini mladi. 21 »Hlajenje na trgu« avtorja Amadeja Petana. Nagrajeno delo fotografskega natečaja v starostni skupini mladi. 22 Društvo za Združene narode za Slovenijo United Nations Assosiation of Slovenia