' r -' O r > ( ' '> ’’> r o  § 0 !'■■'' : >  5d'vS)\§Ms''^\ i 5'

Pannonica.

Spomeniški listi

Svojim prijateljem

ostavil

\ ■•• \  ' j

Davorin Trstenjak.


Založba pisateljeva.

Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.

1887 .

Pannonica.

Spomeniški listi.

o-

Svojim prijateljem

ostavil

Davorin Trstenjak.

Založba pisateljeva.

Natisnila tiskarnica družbo sv. Mohora v Celovcu.

1887.

ki  40319

03000 / 1 3 . 22 *

Predgovor.

^ /  _

eta 1837. sem začel slovenski pisati, torej je pre¬
teklo 50 let mojega literarnega delovanja. Jaz sem
pisatelj malega naroda, torej se ne morem ponašati s
stoterimi knjigami, kakor Kraszewski, dasiravno nisem
bil manj delaven in nisem manj ljubil svojega naroda.
Poskusil sem se kot pesnik, novelist in humorist; kot
mytho-, filo- in arheolog, spisal sem zgodovinske razprave,
natisnene v naših slovenskih, tudi v nekterih nemških
časnikih, mnogo mojih spisov je našlo priznanje, marsi-
kteri članki so že zastareli, ker znanosti napredujejo. —
Errando didici.

Kot sedemdesetleten starec ne bodem več mogel
krepko peresa voditi, naj me nadomestujejo mlajše moči
in v ljubezni popravljajo, kjer sem se jaz zmotil. Gra¬
diva jim zapuščam obilo. Bog varuj slovenski narod!

Stari trg pri Slov. Gradcu,  1. avgusta 1887.

JPisccteij.

I.

Etnografske razmere

v nekdanji Panoniji od pradobe do rimskega gospodstva,

s

||||red naseljevanjem Panoncev  v srednjedonavskik pokra-

? jinah je težko kako ljudstvo tukaj prebivalo. Donavsko
korito so napolnjevala jezera in močvirne ; nobenih sledov
ni najti, da bi pred naseljenjem Arjancev  bilo
kako drugo ljudstvo v teh pokrajinah.

Ko so posebne betve arjanskega  plemena iz azijske pra¬
domovine sem prišle, tekla je reka Donava gotovo skoz pusto
močvirnato zemljo, in to je storilo, da so si Illyri,  ktere bi jaz
imel za prve ar j anske  naseljence na balkanskem polotoku, potem
H e 11 e ni odbrali južno stran grškega polotoka za bivališča, in
da so se It ali ki proti zapadu obrnili in apeninski polotok ob¬
sedli. Kontinentalni del balkanskega polotoka napolnili so tudi
arjanski  Illyri in eranski  Thraki.

Odkod so prvotni prebivalci Norika in Panonije  v svoja
bivališča prišli, ali skoz veliko donavsko ravnino ali pa skoz so¬
teske Karpatov, bode se težko dalo določiti. T h rake  nahajamo
v pradobi na oboji strani Haema, zraven njih ob panogah dinar¬
skih Alp in v njihovem meridionalnem nadaljevanju pa Illyre.
Ko so Grki in Rimljani dežele, ki ležijo med reko Tiso in nori¬
škimi Alpami, spoznali, imenujejo nam njihovi pisatelji kot prebi¬
valce Panone in Noričane.

Panoni so menda že sredi zadnjega predkrščanskega tisoč¬
letja pokrajine med srednjim tokom Donave in Alpami zavzeli 1  in
tukaj mirno živeli kot lovci, ribiči in obdelovalci polja.

1  Strabo popisuje njihove meje tako-le : oQonevotov f.isv fJLŠjoi  z/«X-
imrlujv v.ai ^qdiaia>v diatavovta, nqog <xqktov de sni tov  D aroov
telsvtuivta, ngdg soj ds 2xo()dioxoig ovvdntovta.  (Strab. 7.) Appian
s Strabonom v soglasju poroča: (Illyr. 14) oi ds Tlaiovšg sioiv e&vog
iitya. naqa tov "hnoov, enij.irjxeg  ’Ianodiov sni Jagdavovg.  Se-

2

Celo predrugačile pa so se razmere v prebivalstvu srednjih
donavskih pokrajin po mogočnem navalu Keltov,  ki se je pričel
v začetku 4. stoletja pred Kr. Da se spremembe, ki so se vsled
tega vršile, prav predočijo, podamo kratek obris o onem gibanju
Keltov.

0 prvem preseljevanju Keltov iz Azije v Evropo vemo le
toliko gotovo, da se je godilo najmanje 1000 let pred Kr. in sicer
v štirih oddelkih. Najprej je dospel do zahodnjega morja tisti
rod, ki se je ohranil še do današnjega dne v pristnem plemenu
Ircev.  Njemu je sledil brit  s ki  rod in za njim galski,  ki se
je razprostiral nekaj časa črez celo Francosko od Garone do Rena * 1 .
Četrti rod, rod Belgijancev,  je takrat prej ko ne še bival v
dolinah ob Weseri, Labi in Odri; kajti v teh krajih se nahaja
obilno sledov, ki kažejo na nekdanje keltske prebivalce. Ko so
pa od zahoda sem germanski  rodovi nad nje prihruli, začeli so
se jim izogibati črez Ren, in tako so svoje rojake, prave Galce,
porinili v tesno pokrajino ob južni Seini.

Tukaj je menda ljudstvo Keltov vsled svoje plodovitosti na-
rastlo na ogromno število. Ta obilica se je razlila deloma črez
Pireneje;  tam so si med najstarejšimi evropskimi prebivalci, ki
so zgodovinsko dognani, med Iberci,  deloma samostalne države
osnovali, deloma pa so se z njimi spojili in nastali bojno ljudstvo
Keltiberov.  Najštevilnejši oddelek pa jo je udaril proti izhodu
in se delil v dve naselbini: jedna izmed njih se je razširila v ra-
vani ob Padu,  druga pa je na švabsko-bavarski  planoti
poleg Donave proti izhodu prodirala.

Kako se je obnesla italska  ekspedicija, o tem nam natanko
poroča Livij; le kar zadeva čas, ne' strinjamo se z njim, kakor ga
on določi, ampak mi ga pomaknemo nazaj v 1. 393 2 ; druga ekspe¬
dicija nam je veliko bolj v temo zavita, a tudi ona nam je v glavnih

verni Panoni so po Strabonu stanovali med Segestiko (ob ustju Kolpe) in
Istrom „JtQog agurov xcci eco u ,  vendar ker pristavi: vrgog de %alXa
fjLŠqrj em rcleov dianeivovoiv,  so proti zapadu bivali po dolenjem Kranj¬
skem in Štajerskem.

1  Miillenkof (glej njegovo: Deutsche Alterfchumskunde) misli iz
Aviena dokazati, da so Kelti še le 600 pred Krist, v Galijo prišli.

2  Bistroumnemu zgodovinoslovcu Niebuhru gre prvemu zasluga, da
je čas italske ekspedicije določil.

3

potezah znana, posebno ker so nam jo Adolf Schmidt, Zeuss in
Contzen 1  v svojih izvrstnih delih razjasnili.

V domovini galski se je sporočilo o tej naselitvi proti izhodu
do 1. stoletja naprej ohranilo. Ko je Caesar okoli leta 59. nabiral
sporočil o Galiji in Germaniji, zvedel je: „da je bila nekdaj doba,
v kteri so Galci hrabrejši od Germanov z Germani se zgrabili,
in množico preobilnega svojega ljudstva črez Ren kot naselnike
poslali/' Že Tacit, ki je te kraje natančneje poznaval, navaja, kako
so si naseljenci pridobljen delež razdelili.

On 2  in Strabo nam povesta, da so se H el ve ti med Renom
in gorovjem „frankovski Jura" imenovanim, na obeh straneh Majna,
Egera, do Donave nastanili.

Od njih proti izhodu v gornjem Palatinatu  ob reki Navi
bivali so Naristi;  deželo pa jednako kotlu z bregovi obrobljeno,
ktera se še dandanes Boienheim  imenuje, izvolili so si Boji
izmed dobljenega plena kot novo domačijo.

Boji so zasedli tudi pokrajine današnje iztočne Bavarske in
svoje meje raztegnili do zemlje nekeltskih noriških Tauriskov.
Zeuss ima prav pišoč: „Im Nordabhange der Alpen bis zur Donau,
vom Bode'nsee auf\varts findet sich keine Špur von Bojen. Soweit
die Geschichte dieser Gegenden reicht, haben Noriker  und Vin-
deliker dort gewohnt." (Zeuss libr. cit. pag. 245.)

Ali gibanje proti izhodu še ni bilo zaježeno. Treba se je
bilo boriti s thraškimi  rodovi v zgornji Ogerski — glavni del
izmed njih so bili gotovo K a r p i, ■— pa tudi z Germani  biva¬
jočimi ob izviru Visle; in vsa gornja Ogerska  do gozdnatih
bregov karpatskih prišla je v oblast Keltom.  Sicer nam zgodo¬
vina nič gotovega ne poroča o teh bojih, ali iz očividnih nasledkov
se daje sklepati na-nje. Tako na pr. najdemo gornje-ogersko go¬
rovje do zgornjega toka Tise  v oblasti nekega plemena, koje je
brez dvoma keltsko; Ptolomaj jih imenuje: Teuriske 3 ,  Strabo:

1  W. Ad. Schmidt, Olbisches Psephisma zu Ehren des Protagoras
v. Rhein. Museum fur Philol. 1836. — K. Zeuss: Die Deutschen und
die Nachbarstamme. Miinchen 1837. — Leop. Contzen: Die Wanderung
der Kelten. Leipzig 1861.

2  Tac. Germ. 28.

3  Ptol. 3. 8. 5. Strabo 313.

1 *

4

Tauriske 1 . Tudi druga ljudstva, z vso določnostjo keltovskim
prištevana, imenujejo se v teh krajih. Tako je še v 1. stoletju pred
Kr. v rudepolnem gorovju reke Vage  neko ljudstvo, zdaj v suž-
nosti Quadov,  zdaj podložno Sarmatom,  plavže stavilo: nazi-
vali so se Gothi  ni;  in ravno to ljudstvo Tacit izrecno keltsko
imenuje.

Malo časa potem, ko so B oj i Boienheim zasedli, naselili so
se na južni Moravski med njimi i Teuriski; — Tektosagi  (v
3. stoletju pred Krist., Caesar, bellum gall. 6, 24), kteri so ime
mesta Eburomagus  v obliki: Eburodunum 2  iz Languedoca
na Moravo presadili.

V tisti dobi vršilo se je brž ko ne tudi preganjanje Karpov
od centralnih Karpatov, koje so se po njih krstile, do srednjega
toka Dnjestrovega, kamor jih stavi Ptolomaj 3 , kakor tudi hudi boji
z Daki,  kteri so tako dolgo trajali, dokler se ni, kakor Strabo 4
poroča, po stari navadi zgornja Tisa  kot medsebojna meja
določila.

Tudi na zahod nji Ogerski  in v južnih na pritokih Do¬
nave ležečih pokrajinah, ki so bile obljudjene s Pan o ni, Thraki
in illyrskimi rodovi, stopili so celo drugi narodi na pozorišče. V
teh krajih so najprej začeli dregati od zahoda sem. Na desnem
bregu gornje Donave tja do Alp, in od Bodensee-ja do Inna so se
bili Vindeliki,  keltski rod, naselili. Prodirajoč v alpske doline
zadeli so na prvotno  ljudstvo tega pogorja, ktero seje  na južnem
robu Alp pod skupnim imenom euganskih  narodov ohranilo, v
Inovih  in v planjavah gornje Adiže  pa se je z naseljenimi
Kelti  spojilo v mešanico raetskega  naroda.

1  Jaz hi trdil,  da  so  ti  Teuriski-Tauriski tja prišli od do-
lenje Donave. Na iztoku Save v Donavo imenuje Strabo keltski rod
Teuriskov  s poglavitnim mestom Taurunum  (Zemun). Rimljani so
jim utegnili neugodni biti, ko so si te pokrajine osvojili, in tako so Tau-
riski potegnili jo proti Karpatom.

2  Eburodunum  iščejo arheologi v današnjem Brnu,  oboje ime
označuje mesto v muži  stoječe, irski: ebar  lutum, coenum, česk. brno,
blato. Ker so pred prihodom Keltov tukaj že Slovani stanovali, so Kelti
slovansko ime: Brno  pokeltili.

3  Ptol. 3. 5. 24.

4  Strabo p. 313.

5

Sicer pa je domače ljudstvo panonsko  zmagovite Kelte
glede duševne in telesne kreposti toliko prekosilo, da si je ohra¬
nilo svojo narodnost, čeravno je izgubilo ogromen del svoje zemlje k
Sploh se vidi, da se je keltski  jezik v Panoniji  raztezal le
črez gornje doline rek Litave in Morave. Gornje in spodnje toke

rek Save in Drave so Pano  ni  za vsem sebi in svojemu jeziku

obdržali, če tudi se je morda tu pa tam tudi kako krdelo Keltov,

kakor so že imeli navado, če jim je livada pri reki ugajala, sredi

med domačim rodom naselilo 1 2 . Pa vse take posamične naselbine
Keltov niso bile zmožne narodnost Panonije  znatno spremeniti.

Manj odločno pa se je branil illyrski rod na južni
strani Save  keltskih vsiljencev.

V hudih borbah so keltske trume udrle med Venete in Istre,
in ker so do morja pririle, so za zmirom raztrgali vez med Veneti
in njihovimi panonskimi rojaki.

Na izhodu poplavili so Kelti  vse soteske j ul s ki h Alp blizu
do Siscije (Sisek), kjer so zadeli na P a no n e.

Se enkrat se je predrla zveza med illyrskimi primorci. Med
I st rij a ni 3  namreč in Liburni  planili so Kelti  z vso silo nad
Jap o de, ki so bivali na obeh straneh dinarskih Alp; prisvojili so
si njih ime in njih nošo, in po odhodu obilnih keltskih trum so
se zmešali z Japodi in drugimi illyrskimi rodiči, tako da jih stari
zemljepisci temu ljudstvu prištevajo.

1  To je ona katastrofa, o kteri piše ruski analist Nestor, da so
Sloveni v pradobi ob Dunaju stanovali, a Vlahi (Kelti) so uje nadvladali
in v izseljevanje prisilili.

2  Takšno keltsko krdelo so po mojem mnenju bili Hercuniates
in Cornocates.  Na bivanje slednjih opominja rimska postaja: „Cor-
naco“,  deseta na cesti od Singiduna  (Belgrad) v Carnuntum  pri
današnjem Sotinu.  Dalje bi jaz imel za It el ts k o krdelo: Azale,
kteri so v vespremskem komitatu naseljeni bili, kakor se sklepati da iz
militarnega diploma najdenega pri E s ko iz dobe Antonina Pija z napisom:
TJrsio Bustoronis filius A z a 1 u s. Ti A z a 1 i so z zaostalimi Boji  imeli
občega praefekta, kakor se iz napisa: „Volcatio praefecto civitatum
duaram Boiorum et Azaliorum“  prepričamo. (Gruber 490, 2.)

3  Galli bello adversus Delphos infeliciter gesto eadem vestigia, cjua
venerant, anticpiam patriam repetivere. Ex his manus quaedam in con-
fluente Danubii et Savi consedit, Scordiscosque appellari voluit. Ex gente
Tectosagarum non mediocris populus praedae dulcedine Illyrium repetivit,
spoliatisque Istris in Panonia  consedit. (Justin. 22, 3.)

6

Iz teh Keltov „ob jonskem zalivu" je pozneje glavna sila na
jugu izhajala. Celih 90 let vojskovali so se s svojimi sosediVer¬
jetno je, da so po njih nagibu leta 376. pr. Kr. thraški Triballi
svojo domovino zapustili in mesto Abdera poplenili 1 2 3 . Ko je
Aleksander Veliki leta 335. pr. Kr. do Donave dospel, poslali so k
njemu poslance, in ko jih ta mogočni zmagovalec, ki je svetovno
oblast perzijsko razrušil, vpraša, česa se najbolj boje, odgovore mu
prav po galsko: „da ne bi kdaj nebo nad nje palo“. Še jeden-
krat za tem — ob času perzijske vojske — najdemo njih poslance
pri Aleksandru na dvoru babilonskem s .

Kmalu po smrti Aleksandrovi se je tem Keltom posrečilo, da
so Autariatom,  illyrskemu ljudstvu, ki je stanovalo v današnji
črni gori in Hercegovini, vodstvo iztrgali in jih tako uničili, da
jih je HO.000, kar jih je še ostalo, v Paeonijo  zbežalo; tam jih
je kralj makedonski Kasander na gori Orbelos 4  naselil. Ko so
pobili tudi thraške Triballe kraj Morave, ni ga bilo več nasprot¬
nika, ki bi se bil z njimi meril v vseh donavskih deželah; in raz¬
širili so sedaj svoja bivališča do višin Skardovskega  gorovja,
od kterega so tudi ime S kor diski  prejeli 5 .

Po vsej pravici stavi torej Strabo ta nova bivališča „v sredo
med Illyrce in Thrake“. Še natančneje določi on mejo Skordiške
države tako-le: „Sk or diski  so bivali v dve skupini razdeljeni
poleg Istra  ...  . Prva, Veliki Skordiski,  bili so naseljeni
med dvema rekama, ki se izlivate v Ister, namreč med Noarom pri
Segestiki tekočim in Margom (Moravo), Mali Skordiski  pa on¬
stran te reke mejili so s Triballi in Mysijci 6 .  Tudi nekoje
otoke imeli so Skordiski. Dospeli pa so do tolike oblasti, da so

1  Justin 24. 4.

2  Diodor 15. 36.

3  Arrian I. 4. 715. Diod. 17. 13.

4  Cf. Strabo 318. Appian Illyr. Polyaen. 7. 42. Diodor 20. 19.

5  Seneca nat. quaest. 3. II. Plin. h. n. 31. 4.

6  Zraven Skordiskov so stanovali ligursko - keltski Ta ur is ki: in
trgo montis Claudii  (Vrdnik). Da se „mons Claudius“ ima na koncu
dolnje Panonije iskati, prepričamo se iz Strabona, ki poroča, da se je
blago od Nauporta po Savi do Segestike (pri Sisku) v Panonijo do Tau-
riskov prevažalo. „Nauportum enim alluitur fluvio navigabili ex Illyrico
decurrente et in Savum exeunte, itaque facile Segesticam in Panoniam
et Tauriscos  (merces) devehuntur.“

7

celo do gorovja illyrskega (dinarske Alpe), panonskega (Schardagh)
in thraškega (Ilaemus) prodrli. “

Tako je postala na desnem bregu Donave velika galska
država, li kteri je spadala Srbija,  vzhodnja . B o s n a in obširni
deli Bolgarije in Rumelije. Kar zadeva nadaljna naseljevanja v
to državo, podvzetja proti Makedoniji in Greciji v letih 250. in 279.,
ustanovljenje keltske države: Tyle  na vzbodnjem rebru Haema, ki
si je za več desetletij celo ošabni Byzant podjarmila, — vse to so
podvzeli Skordiski Galli, kar pa ne spada k naši obravnavi. Omeniti
pa se mora tudi tukaj, da so se vsa ta podvzetja le s tem omo¬
gočila, ker so Galli okoli 1. 282—278. pr. Kr. iz stare domovine
izdatno število ljudij pridobili. Znano je namreč, da je bil v tej
dobi zavoljo bomatij v južni Galiji jeden del Tektosagov,  ki
so bivali od Aude do Garone in Pirenej, iz domovine prognan.

Drugi rodovi, kakor Trokmi in Tolistoboji,  pridružili
so se in so šli po staroznanem potu za Donavo navzdol. Izmed
njih so prišli slednji in pa jeden del Tektosagov,  potem ko so
že nekaj časa balkanski polotok pustošili 1 , v Azijo,  kterim je
apostol Pavel svoj list pisal; drugi del Tektosagov,  ki so se že
zgoraj omenjali, naselil se je na Moravskem,  in ti so, kolikor
se da spoznati, sklenili keltska naseljevanja v pokrajinah srednje-
donavskib.

Po naseljevanju Keltov  v Panoniji, so Pan o ni prišli pod
njihovo oblast, in sicer v gorenji strani pod jarem Bojev,  v do-
lenji pa pod igo Skordiskov.  Ogromna večina pase  je izselila
iz Panonije in Norika in si iskala za Karpati v pokrajinah, kjer
Slovene do 4. stoletja po Kristu naseljene nahajamo, novo domovino.

Keltsko gospodstvo v Panoniji so najpreje vznemirili Cimbri
in Teu  to  ni. Ti germanski divjaki so zapustili svojo domačijo ob
nemškem morju, napadli hercinske Boje,  kteri so jih pa črez
Donavo vrgli. Prestopivši desni breg Donave, navalili so Cimbri in
Teutoni Teuriske,  ktere Ptolomaj v gorenje-ogersko gorovje do
gornjega toka Tise  (Ptolom. 3, 8. 5.) postavlja. Tudi Strabo teh
Teuriskov  omenja, pa ne pove, kje so stanovali. Vendar, ker

1  Po Appianovem poročilu se je tem keltskim trumam tudi mnogo
Prapanonov  pridružilo, a vodja (Brennus) ni imel sreče, našli so v
Greciji svoj grob (prim. Polyb. II.).

8

poroča, da so Cimbri in Teutoni— „ad Istrum  ad  Scor-
d i s c o s Gallos descendisse, inde adTeuristas  ac Tauriscos ipsos
quoque Gallos —  in ker Strabo in Plinij Tauriske  stavljata
v okrožje ustja Savinega kot sosede Skordiskov, so ti od Cimbrov
napadani Tauriski  drugi, nego noriški. Freinsheimius piše o
teh Teuristih: Inde ad Teuristas Tauriscosque, quae et ipsae Gal-
licae originis nationes, vici nam Danubii partem tenent.
(Glej, Com. Coronini, Tentam. Genealog. p. 9—10.) Cimbri in Teu¬
toni so jo od iztoka proti zapadu obrnili, plenili skoz vso gorenjo
Panonijo 1 , iztočni Norik, in prihruli do No rej e (Strabo VII.).
Že leta 115. pred Krist, je konzul M. Aemilius Scaurus v Norik
dospel in se s kraljem Noričanov zavezal. (Liv. Epit. 50. Appian,
Illyr. 10.)

Rimljani so torej prišli Noričanom  proti Cimbrom in
Teutonom  na pomoč, a rimski vojskovodja Cnejus Papirius Carbo
je bil potolčen (113 pred Krist.); germanski divjaki pa so zmago¬
vito dalje naprej plenili, skoz Helvetijo v Galijo udrli, kjer jih je
C. Marius porazil. (Plutarch in Mario.)

Vendar tudi gospodstvu Skordiščanov  je ob istem času
odklenkalo. Sicer so, ko so Rimljani pred Cimbri in Teutoni
trepetali, Skordiski  v logih gorenje Srbije rimskega konzula M.
Pore. Catona potolkli in leta 113. pred Kr. rimsko Illy rij o izple-
nili, ali leta 110. je rimski vojskovodja M. Minucius na ledu Mo¬
rave uničil moč Skordiskov. (Liv. Epit. 63, 65. Florus I., 38.
Vellej. 2, 8.)

Tako je razpadlo gospodarstvo Keltov  črez Panone v do-
lenjih  njenih straneh.

Poglejmo še sedaj, kako se je uničilo gospodstvo bojotav-
r iški h Keltov v gorenjih  straneh Panonije.

Resničen je izrek Contzenov (Wanderung der Kelt. str. 47):
Unstreitig bilden die Bojen  das hervorragendste Glied der grossen
Keltenfamilie, bekannt durch ihre Tapferkeit in den blutigen
Kriegen gegen die Romer, Deutschen und Slawen, und

1  Sledove svojega bivanja v dolenji Panoniji so zapustili v imenih
rimskih postaj: „Cimbrianis“,  peta postaja na cesti iz Carnunta  v
Murso; starinoslovci jo iščejo v Vespremu; in „Teutoburgio“  v Anto-
ninovem Itineraru, prva postaja na cesti iz Murse (Osek) v Taurunum
(Zemun), glavno mesto ligursko - keltskih Tauriskov.

9

das tranrige sie ereilende Geschick, dem sie bis zum Untergange
erlagen.

Iz svoje galske pradomovine izselila se je jedna betva ob isti
dobi, kakor Insubri, Cenomani in Senoni v gorenjo Italijo,
druga betva pa v Germanij  o,  kjer jih je sprejel heroinski
gozd v deželi, ktera še danes nosi po njih ime Boienheim.

Marko mani  so jih vrgli črez Donavo, kjer so se do
nekdaj noriškega Carnunta  (Vellej. 2, 109.) raztezali. Od
izliva reke Inn v Donavo, kjer ime mesta Boiodurum na njih bi¬
vanje spominja, vzdolž levega brega reke Donave bili so njihovi
sedeži. Italski Boji  so bili 563 u. c. = 191 pred Krist, od Rim¬
ljanov poraženi. Rimljani so jim dali na voljo ali se podvreči, ali
pa izseliti se. Odločili so se za slednje. Julske Alpe prepotovavši
obsedli so zemljo nad Panonijo med Noričani  in reko Do¬
navo  ležečo Pelso 1  (Polyb. 2, 35. Strabo 5. Liv. 39, 55.), in so
tako postali sosedje sorodnih Tauriskov,  kteri so svoje sedeže
imeli od gorenje Tise do Tatre.  (Ptolomaj 3, 8,5.) Najdbine
iz brona in zlata v liptovski, novogradski, gemerski in boršodski
varmegji pričujejo še dandanašnji na njih bivanje v tej pokrajini.
Ti Tauriski  (Ptolomaj ima Teuriski)  so ali od dolnje Donave
sem tukaj se naselili, ali pa so bili betva Tektosagov.  Stali
so pod vlado Bojev  o času njih bojevanja z Geti. Ti keltski
B oj o-Tauriski  so gospodovali črez rodiče gorenje Panonije
in se v svoji prevzetnosti zapleli v boje s thraškimi Geti.  Od
gornjega toka Tise in Dnjestra do Donave in od spodnjega toka
Tise do Pruta prebivalo je thraško pleme, kolikor se zgodovina
spominja. Prišleci Kelti so jih proti iztoku porinili.

Te thraške rodove od Tise do Pruta, od gornjega Djestra do
Donave zjedinil je z močno roko kralj pri Thrakih imenovan Bur-
vista,  pri Grkih Boerebistas,  in sicer sredi prvega pred¬
krščanskega stoletja. Okoli 1. 60. pred Krist, počel je Burvista
boj z Bojo-Tauriski,  ki se je po Strabonovem poročilu končal

1  Že Zeuss je slutil, da bi ime Pelso  utegnilo jednoisto biti s
slov. plešo,  jezero. On piše: Der Name Pelso  ist wohl aus dem
Munde der anwohnenden Pannonier oder Kelten; vielleicht ein Wort mit
dem slaw. plešo,  See. (Zeuss, 1. c. p. 245.) Zeuss ima tudi dvombe, jeli
so ti Boji res iz Italije na jezero Pelso  prišli. On misli, da so se od
severa sem črez Donavo priklatili. (Glej Zeuss, 1. c. pag. 246 —147.)

10

s poraženjem  Boj o-Tauriskov,  kterim je takrat bil kralj
K r i t a s i r.

Muchar je tega Kritasira  imel za kralja noriških  Tau¬
riskov, tudi Mommsen (Corpus Inscr. L. III. pag. 288) je tega
mnenja 1 , ali poročilo Strabonovo nasprotuje  temu mnenju, ker
Strabo odločno imenuje Kritasira  kralja Bojev  — „Boiovg xai
clgdrjv rjcpaveoi Tovg vrn) Kgncajiooi, xai Tavoiar.ovg  — . Odlok tega
prepirnega vprašanja je odvisen od kronologičnega stala boj-
skega boja.

Jordanis (de reb. get. cap. II.) ima Boerebista  Zavrstnika
Sullinovega. A. v. Gutschmid pa je dokazal, da se je Jordanis,
sledeč Cassiodoru, zmotil. Boj Boerebiste z Bojo-Tauriski ima se
staviti okoli 73—71  pred Kristom, in uničenje Boj o-Tauriskov
se je moglo zgoditi pred letom 59. pred Kristom, ker v tem letu
se pokaže zapojen roj Bojev  v Helvetiji (Confer Caesar, beli. gall.
I., 5. 25, 29.). Nasledek poraženja B o j o-Taur iško  v je bil, da
so se Geti in Daki proti zapadu črez Tiso  razširili, če pa se
je poraženje Bojev in Tauriskov okoli leta 60. pred Krist, zgodilo,
ni mogel Kritasir  biti kralj noriških  Tauriskov, ker znano je,
da je v tem času kralj Voccio 2  v Noriku  vladal, kteri je bil
svojo sestro svabinskemu kralju Ariovistu,  ki je takrat s svojo
armado že v Galiji stal, za ženo poslal. (Caesar, beli. gall. I., 52.)

Pa Noričani  tudi zaradi tega ne morejo s Strabono-
vimi Tauriski  jednaki biti, ker se o njih piše, da so „popolnoma
uničeni bili“ z Boji  vred. Mi pa še iz Caesarja (Bell. civil. I., 13)
zvemo, da je Caesarju leta 49. noriški  kralj prišel na pomoč.
Noričanov  si tudi za tega del ne moremo z Boji  zvezanih
misliti, ker so Boji  glavno mesto Noričanov: Norejo  v 1. 59
do 60 napadli; kaj takšnega vendar ni med zavezniki navadno. Pa
poslušajmo Strabonovo poročilo: „ Jeden del te dežele so pokončali

1  Jaz sem izrekel nekdaj mnenje, da so ti ob Karpatih naseljeni
Tauriski utegnili biti Sloveni, in sem ime Kritasir  iz slovanskega jezika
razlagati poskušal. Ker sem se prepričal, da je Strabo bil dobro podučen,
opokličem rad svojo zmoto.

2  Imenu noriško - turščanskega kralja Voccio  primeri češko - mo¬
ravska stara osebna imena: Voka, V o ko, Vok-ač, Vok-man,
Vok-on,  srb. Vokosav, Vok-sa,  V o k c %  (Bokcn., Srb. spom. 1431,
112) Vok-al-ič, Vok-mir, Voč-ko = Voccio.

11

Daki, ko so pod Kritasirom stoječe keltske  Boje in Tau-
riske pobojevali, trdeč,  daje  ta dežela njihova, dasiravno jo reka
Pathissus, ki iz gor skoz deželo Skordiščanov v Ister teče, omejuje.
(OdoKOvzsg sivca zrjv %cb()av ocpszsqav, xaineq noza^iov dieiqyovzog
Ila&iaov, qsovzog dno rtov ioqojv sni tov } 'Iozqov).“  Iz tega popisa
spoznamo, da ni Strabon mislil na oddaljene po toku Do¬
nave  ločene, temveč na bližnje tokom Tise  ločene rodove 1 ,
s kterimi so Daki imeli večletne mejne boje. Če zdaj Ptolomaj
(UL, 8. 5.) severno nad Sedmograškim celo odločno rod T e u r i -
skov  imenuje ( Kazs%ovoiv ds zrjv daviav dqxzv/.(hzazoi (,iev
pitvoig dno dvapuov ^iAvagzoi, y.cd Tsvqi.oxol, ’/.cti Kiozo(3coxoi),  in če
Strabo v popisu Norika skoz svojo opazko „sv zotg Tavgiomtg rol g
Nojqixoig“  pokaže 2 , da so še drugi  nenoriški Tauriski bili, ter se
trdenju našemu nič ne zoperstavlja, moremo v mejnih sosedih,
ktere je Boerebista premagal, gorenje-ogerske Teu riške
iskati 3 , ki so preje pod oblastjo bojskega kralja Kritasira stali.
Ti Tauriski so bili kot posebna župa daškemu kraljestvu pritak¬
njeni, Boji pa večjidel uničeni. Jeden oddelek, 32.000 mož štejoč,
zbežal je, kakor smo ravno slišali, v Norik,  napadel N or e j o,
od ondot zapoj en se zvezal s Helveti, a bil s Helveti vred po Cae-
sarju potolčen, kteri jim je potem pri Haeduih odkazal stanova-
lišča. Bojsko deželo do desnega brega Donave posedli so Daki,
ki so zdaj vso ravnino med Donavo in Tiso napolnili. Posebni
keltski rodiči so se še ohranili v karpatskih jarugah in po Morav-

1  Zat6 nekteri preiskovatelji zgodovine Plinijevih: „de s erta Boio-
rum“  ne iščejo v okrožju neusiedlerskega jezera, marveč med Donavo in
Tiso; tako Eossler v svojem: Vorrom. Dacien pag. 5, not. 15, in v svojih
Eumanische Studien, pag. 29. To pokrajino so med 40—50 po Krist,
sarmatski Jazygi  v posest vzeli.

2  Strabo (lib. 4.) iz Polybija navaja, da se je obilo zlata nahajalo
v okrožju Aquileje pri noriških Tauriskih „sv zolg Tavqioxoig zolg
No}oi'/~oig“.  Po tem pojasnjenju poderejo se keltomanskim pisateljem vsi
dokazi za keltičnost noriških  Tauriskov. Iz Strabona se ne more do¬
kazati, da bi on imel noriške  Tauriske za Kelte, tudi ne iz nobenega
drugega grškega ali latinskega pisatelja.

3  Mucharju in Zeussu je Strabonovo poročilo: „err’ sni Tevpiordg
•mi Tavqioxovg xai zovzovg rdlazag u  služilo za podporo dokazov o
keltičnosti noriških  Tauriskov, a ker smo dokazali, da ti Strabonovi
Tauriski  niso v Noriku  stanovali, podere se dokazovanje, in opiranje
na ono poročilo je brez podlage.

12

skem.  Ombroni in Gothini so bivali od Vahe do virov Visle,
Tektosagi  po Caesarju ob reki Moravi, in južno od Donave okoli
jezera neusiedlerskega je životaril ostanek Bojev.  Opustošeno
njihovo zemljo imenuje Plinij: deserta Boiorum.

Ko so Rimljani moč keltskih Skordiskov zatrli, Daki pa vla-
darstvo Bojo - Tauriskov, so Pan oni,  ki so od ustja Save do virov
Rabe in od levega brega Save 1  do Donave stanovali, lahko svo¬
bodno dihali in v miru pod svojimi glavarji živeli, ali le kratek čas,
ker od iztoka in juga je prežil na nje nov sovražnik — mogočni
Rimljan.

Sedem sto štiri in dvajsetega leta urbis conditae ali 29. pred
rojstvom Kristovim je že Augustus triumfoval črez premagane Pa-
none. (Dio Cass. lib. 51.)

Rimljani so v panonska mesta pošiljali rimske koloniste, v
kterih je porimčevanje brzo napredovalo, tako da je že Vellejus
Paterculus (30 po Kristu) mogel pisati: in omnibus Panoniis non
disciplinae tantum modo, sed linguae quoque notitia Romanae, ple-
risque etiam litterarum usus et familiaris animorum erat exerci-
tatio. (Lib. II., c. 110.)

0 Panonih imamo mi mlajša in ne tako bogata poročila,
kakor jih najdemo pri Herodotu o Thrakih. Glavni viri za etno¬
grafijo so Appian 2 , Cassius Dio in Vellejus, med tem ko Strabo,
Ptolomaios in Plinius na etnografski moment le površno ozir jem-

1  Strabo (lib. VII.) opazi, ko o poraženju Bojo - Tauriskov govori:
Hi (Scordisci Galli) enim permixti Illyricis ac Thracibus babitabant. Verum
illos (Boios et Tauriscos) Dači deleverunt, his (Scordiscis) saepe usi sunt
sociis. Reliqua vero s e p t entrione m et orientem  tenent Pan-
n o n i i usque ad Segesticam et Istrum,  versum r e 1 i q u a s plagas
mag is extenduntur.  Torej so prebivali Panoni proti zapadu ob
gornji Savi in Dravi, ob Muri, Kolpi in Krki, po vsem zapadnem Oger-
skem in južno - iztočnem Štajerskem. Cassius Dio označuje bivališča
Pano  no  v takč-le: Pannonii  habitant ad Istrum  fluvium, a No¬
rico  usque ad Mysiam  Europaeam Dalmatis viciniA Vellej Paterc. pa
piše: „ Pannonii duobus saltibus et tribus fluviis Savo, Dravo et Istro
vallantur“. To je najkračje in najresničnejše omejenje.

2  Appian ni mogel nič zvedeti o narodnosti P a n o n o v ; zat6 tudi
druga ne pove, nego, da stanujejo Paioni nizdol Panonov.  O Paionih
reče, da so kolonisti Illyrov, vendar o Panonih,  ali kakor on piše:
„Paionih“  nič ne črhne — Hcuovig elaiv tcov  j mtio Ilaumov,

[ llvQLCug utcolkoi  (Illyr. XIV.).

13

ljejo. Cassius Dio (49, 36) poroča, da so Panoni telovnike (Unter-
kleider) z rokavi nosili, ktere so iz robe (Stoff) po domači šegi
prikrojili in sešivali. To robo, pravi Cassius Dio, imenovali so
panne,  in misli, da so menda po tej robi ime: „Panoni“  do¬
bili. Dasiravno se da beseda: „pannos“  tudi iz slovanščine raz¬
lagati, vendar zna tudi „pannos“  iz lat. p anus,  sukno, tkanina,
izposojena biti, ker so, kakor smo slišali, Panoni že za Velleja po
mestih bili porimčeni, Cassius Dio pa je v tretjem stoletju po Kr.
živel. Slovanski značaj se kaže v njihovi hrabrosti in v njihovem
svobodoljubju. Kakor so Rusi v francoskem boju pred sovraž¬
nikom požigali vasi in trge in požgali celo svojo drago matko
Moskvo, tako so Panoni pred Rimljani požgali bivališča svojih za¬
drug, in žene niso hotele preživeti svojih mož.

Isto tekmovanje najdemo pri noriških  ženah, ko so se pred
podjarmljenjem po Rimljanih branile.

Poročila klasiških geografov, etnografov 1  in zgodovinopiscev
le mimogrede omenjajo predrimskih političnih in industrijaluih
razmer med Panoni.

Panoni niso nikdar do tega prišli, da bi si bili ustanovili
narodno kraljestvo. Appian (Illyr. 22)  poroča, da so bili brez vse
politične zveze, da so v zadrugah po vaseh in pristavah živeli brez
vsake notranje organizacije, med tem ko so Thraki in Illyri imeli
kralje. Vendar Panoni, ki so ob trgovinskih cestah stanovali, bili
so že bolj urejeni. V Sisciji (Sisku) nahajamo že 1. 35. pred Kr.
družbeno uvrščenje patricijev in prosti polk.

Če še grobove, v kterih so svoje mrtve hranjevali, presodimo,
vidimo tudi veliko različnost. Kelti, ki so se bili v Panoniji na¬
selili, so mrtve pokopavali; to spričujejo tako imenovani ravni gro¬
bovi (Flachgraber), v kterih se nahajajo okostja. Ti grobovi nimajo
nasipov. Grobovi Panonov pa so mogile (gomile). Prostih Pa-
nonov gomile so dva metra visoke, poprečnik (Durchmesser) znaša
6—12 metrov.

1  Dion XLIX. 36, o narodnosti Panonov  nič no reče, kakor
toliko, da jih Grki Paione,  Rimci pa Panone  imenujejo in da jih
Rimci v illjrski državi naštevajo — Hcdovsg udv vno nov c Elhrjvcov
Xey6fievoL, xai 'Piof icaorL IlavvonoL  — d v a ql$ /.lov fiev o l  de vno
'Pcofitdojv %f i  7 ). I v (> L  d i , — Slo v.ai neol rdovdš (.ioi Soxsl vvv  y.md
ra J Illv(ir/.d elnelv.

14

V gomilah se najdejo posode s pepelom napolnjene, znamenje,
da so mrtve sežigali.

Gomile glavarjev so višje, do 6 metrov visoke, in obseg meri
pri nekterih 20 — 22 metrov. V takih gomilah se najdejo s kre-
menjem iztaracane duplje z raznim bojnim orodjem in kinčem.
Vse drugačne oblike imajo grobovi v Thrakiji in v Illyriji, kteri
so podobni južno-ruskim kurganom,  mnogokrat 50' visoki.
Ruska beseda kurgan  spominja na perzijsko: gorkhanek,
Grabdenkmal, kar spričuje, da so Thraki bili Eranci.

V žarih, ktere so hranjene v panonskih gomilah, nahajajo
se tudi j e dni ostanki,  prav slovanski običaj, ker je znano, da
so še krščanski Sloveni na grobe svojih mrtvih jedila polagali, in
še dandanašnji pokladajo na dušno štajerski Slovenci ob Ščavnici
vernim dušam v vicah črez noč jedila na mizo.

Način mrtve hraniti torej tudi spričuje, da so Panoni bili od
Thrakov, Illyrov in Keltov različen narod.

Kakor drugi starodavni Sloveni, niso tudi Panoni denarja
poznavali; nikjer se ne omenja panonski denar, med tem ko sta že
339 pred Kristom paionski kralj Andoleon in thraški vladar Seuthes
denar kovala. (Glej Eckhel, doct. n. II., 68 in 55 in izvrstni spis:
O dalmatinskih in ilirskih novcih najstarije dobe, spisao dr. F. Rački.)

Kar se v Panoniji denarja najde, je ali illyrski  (illyrskih
Amantinov) ali thraški;  ko so Kelti koncem 4. stoletja pred Kr.
v Panonijo prihruli, prinesli so tudi svoj denar, kterega je rimski
odpravil, ko so Rimljani postali gospodarji v Panoniji. Tudi ta
prikazen govori za raličnost Panonov od Thrakov in Illyrov.

Pač pa so bili Panoni kakor še zdaj Sloveni umetni lončarji.
V Panoniji nahajamo štiri keramične sloge, keltskega, illyrskega,
panonskega in rimskega. Ne morem o tem tukaj obširneje raz¬
pravljati; jaz samo slovanske starinoslovce opozarjam na to različ¬
nost. Med panonskimi božanstvi najde se na rimskem spomeniku
ime boginje Vide.  Spomenik je najden v Topuskem, in napis se
glasi: VIDAE SOLITANAE SACRVM. Vida  ne more druzega
označevati, nego „die sehende, vvissende, kundige“ (primeri tudi
srb. vid-ati,  heilen), pridevek: sojitana  menda razlaga sola-
tina 1  topuskili toplic. Že leta 1854. je učeni profesor Vaniček

1  Rusk. s o lot in a, vjazkoe židkoe, stojačee, kisloe i ržavoe boloto,
na tvrdoy podpoovč, bez trjasnjy, slov. slatina,  kisla voda, zato

15

(Program des Gymnas. zu Vinkovce) ime boginje: Vide  spoznal
za slovensko in Panone za Slovane, ktere so keltske trume rivale
deloma za Karpate, deloma tudi proti jugu črez Savo in Dravo.
Istina je, kar Nestor piše: Vol o h o m bo prišedšim na Slov j eni
na Dunajskyja  i sjedšim v nik, i nasiljajuščim im ... . Slov-

jene  že prišedše z Dunaja,  sjedoša okolo jezera Ilmera.

Vendar ne smemo prebivališč Slovenov samo ob ogerskem Dunaju
iskati, temveč tudi po dolenjem in gorenjem Avstrijskem na desnem
in levem pobrežju te reke; iz teli slovenskih prasedežev so jih de¬
loma k izseljevanju na sever Kelti prisilili, deloma si jih podvrgli
in uničili njihovo narodno in politično samostalnost.

Za slovanskost  Panonov govori tudi njihov miroljubivi
značaj.  Cassius Dio pripoveda, da Panoni niso dali Rimljanom
nobenega povoda jih pobojevati, in da je Caesar (Augustus) boj z
njimi začel samo zato, da svoje vojake v bojevanju vadi. Tudi strp-
ljivost in delavnost  Panonov javljate lastnost slovanskega zna¬
čaja. Njihovo življenje je bilo trudapolno; nemilo podnebje ni do¬
puščalo vinskega pridelka, tudi oljka ni rastla, večji del leta so
imeli mrzlo vreme. Živeli so o ječmenu in prosu in iz ječ¬
mena  si tudi varili pijačo. Ammian Marcellin in sv. Hieronim
pišeta, da se je pivo pri Panonih velelo: Sabajum to je: zabaj
—• zobaj,  rusk. zob,  ječmen (zaradi oblike primeri: kr a vaj,
krav  - aj  - ec,  Dampfel, Kleien fiir den Sauerteig ), * 1  z o b a n e c,
pohlebka iz ječmena.

Cassius Dio je bil cesarski namestnik v Dalmaciji in go¬
renji Panoniji.  Gorenja Panonija pa je obsegala gorat svet
dolenje Kranjske in dolenje Štajerske, zraven je bilo po dolinah v
onem času mnogo muž in jezer; vsaj še dandanašnji ljudstvo pravi
takim krajem „na jezer  11“, na primer: sv. Duh na jezeru (Loče,
v dravinjski dolini), Devica Marija na jezeru (v šmarski dolini pri
Jelšah), sv. Štefan na jezeru (v dolnji Pulskavi) itd. Dalje je bila
panonska dežela gozdnata, polna logov in dobrav, vse to je storilo,

Kisice, v starih listinah: Kissice, Kissitze, današnji  Kissingen
z imenitno slatinsko kopeljo.

1  Pri illyrskih Paioncik  se je pivo iz ječmena velelo: irivov,
pri Tkrakih: (3qvtov,  pijačo iz prosa pa so illyrski Paionci imenovali:
parabia. Ker Panoni  nimajo s Paionci  jednakega poznameno-
vanja za pivo, niso bili. jednake narodnosti.

16

da podnebje ni bilo ugodno. Zato tudi stari pisatelji ne poročajo
o Panonih, da bi pri njih bila cvetla trgovina; njih trgovinska roba
obstajala je jedino iz kož, rib, rogate in drobne živine, za ktero
so dobivali iz Italije vino in olje. Na svojih rekah imeli so Panoni
prav primitivne ladije — iz debla izdolbeno kopanjo, med tem ko
so illyrski narodi sloveli kot dobri brodarji, ki so imeli razne za
rop in trgovino pripravne ladije.

V tolstih gozdih bilo je obilo turov; na nje še opominjajo
imena krajev: Turje,  nad Savo pri Zidanem mostu, Turjak,
pri Mislinji, mnoga imena pohorskih kmetov: T u r i č n i k.

Plinij je slišal praviti, da je v Panoniji živela tudi posebna
žival s konjskimi grivami, drugače biku podobna s skrivljenimi rogovi.
Plinij sam te živali ni videl, zato poroča (Hist. nat. 8, 15): t r a -
dunt  in Pannonia feram, quae bonasus  vocetur, equina juba,
caetera tauro similem, cornibus ita in se flexis, ut non sit utilia
pugnae. Thimotheus Gazaeus ima obliko : fiovvaoog 1 , in reče, da
velika, da rast in obraz sta volovska, in koža njena lahko po-
* rije celo kočo 2  — „ou 6 fiovmffog sv Ilaiovia 'hmov eoti utya,
6  /Sodg (pvrjv sftcov v.ai eičog, to če avtov čepita v.olvu.zei olov oiv.ov.“

Beseda bunas  daje prav naravno in volu primerno razlago
iz slov. bun-im,  rusk. bun-it,  izda vat gluhoj zvuk, ršvet, myčat,
dumpftonnen, brullen; torej bi bil bunas,  žival, ki silovito buni.
Beseda bunas  torej označuje isto, kar nemški Buli  e = Briiller.
Suffht as ima funkcijo velikosti in moči; primeri: kluk-as,  Lang-
schnabel, mahaš,  ein grosser Bengel, durand-as,  ein starker
Dummkopf, m o d r - a s, kača sila modre barve.

1  Pri leksikografih najde se oblika: povvaooog  in Bonassus, prva
se mi dozdeva pravilnejša.

2  Tudi Paul Diakon (II., 8) omenja panonskih turov: „Bison
animal in Pannonia tantae magnitudinis, ut in unius pelle quindecim
homines cubare possint“. Trdi se, da je beseda: bison  keltska; zna¬
menito pa je, da med Pesnico in Ščavnico poznajo besedo: biz in bi-
vovina,  Murko ima: biz,  Auerochs, bizovina  pa označuje trdo žilavo
volovsko meso. Naj se dalje preiskuje. Slovenska korenika: biz,  stechen,
stossen, dala bi naravno razlago; bizon  bi bil: der starčke Stosser,
Stecher. Iz biz tudi slov. biz m a, oseter, Štor, ker z ostrimi plavu-
tami biza. Biz, bizon torej isto označuje, kar hrv. bušak,  iz bušim,
stosse, steche.

17

Ako Aelian in Solinus poročata, da je divji vol „Bunassos
in monte Messapo Poeoniae et Mysiae limite “ bival, ne sledi še iz
tega, da bi beseda bunas  bila iz jezika illyrskih Poenov ali thra-
gkili Mysijcev; kakor se je žival preseljevala, baš tako lahko tudi
poznamenovanje njeno. Nam zadostuje poročilo Plinijevo in Thi-
motkeja Gazaeja, da je divji vol bival tudi v Panoniji.

Še jedne okoliščine moramo omeniti. Vrli etnograf dr. C.
Fligier piše: Durch eine verdienstvolle Untersuchnng A. Conze-s
ist in Hellas eine Vasenclasse gleichsam neu entdeckt worden, die
sich durch geometrische Ornamentik und durch das Fehlen ge-
vvisser Thiere z. B. des L o w e n und Tiegers von den orientalisi-
renden unterscheidet. Professor Conze hat diesen Styl alteuro-
paisch, aber auch pelasgisch genannt. Unter den Pelasgern der
hellenischen und romischen Schriftsteller sind nach unsern Unter-
suchungen Illyrier zu verstehen. Professor Conze ist ebenfalls ge-
neigt diesen Styl der vorhellenischen Bevolkerung zuzuschreiben. 1
Denselben Styl fand Conze auch in Italien, welche Halbinsel ur-u
spriinglich auch von illyrischen Volkern bewohnt war. (Fligier, Ziii>
praehistorischen Ethnografie Italiens, pag. 22.) »p

Illyri niso tedaj levov  rabili za symbole. Poglejmo si sedaj
panonsko - rimske spomenike najdene v Celeji, Petoviju, Solvi, v
Sisciji itd.; skoro na vsakem je izobražen lev,  symbol solnca, v
družbi ovna (symbol mladoletnega solnca) in starčeve glave (symbol
zimskega solnca); dalje v družbi drugih solnčnih symbolov, kakor
psov, jastrebov ali sokolov, rac 2  itd.

Take symbolike iščeš zastonj na spomenikih illyrske zemlje,
Italije, Galije, Germanij e, Thrakije, in tako tudi archajološka pre-
iskavanja podpirajo etnološka. Kakor je še Slovan danes veren in
zvest svoji cerkvi, tako je tudi ostal v starih časih, dasiravno po-
rimčen, zvest svojim bogovom in njim postavljal spomenike, na
grobne kamne pa urezati dajal symbole svojih bogov. Obrazi  na
panonsko - noriških rimskih spomenikih imajo poseben, prav slo-

1  Ce Conze omenja, da se take vaze najdejo tudi dalje gor proti
severu do Donave, še to ne dokazuje, da bi Panoni tudi bili Illyri. Po-
sodva pride po trgovini, zat6 nahajamo v Noriku in Panoniji izdelke Etru-
ščanov, kteri niso nikdar v teh deželah prebivali.

2  Obširno govori o tem moj spis: Triglav, mythologično raziska-
vanje, Ljubljana 1870.

2

18

venski typus, ako je primerjamo z obrazi, ktere nahajamo na spo¬
menikih ali novcih Galije in Illyrika. Na to različnost opozarjam
slovenske archajologe, ki se bodo takoj pri prvem pogledu prepri¬
čali, da ne predstavljajo ne italskega, ne illyrskega, ne galskega
obraznega typa.

Panoni  so posebno sloveli kot pticevolhvovatelj  i
(augures). Da bi Illyri ali Thraki gadali po poletu ptic, ne
omenja se nikjer. Stari Čehi so augurom pravili: ptakopravci,
pri Rusih je znan izraz: „pticevolšebstvovat, ptice volh-
vovat“,  pri Medjimurcih sem slišal v svoji mladosti pripovedovati
o „ ptičjih vuhvecih“.  Panonske augure je posebno čislal
rimski cesar Septimius Severus. O njih govori Spartianus (Spar-
tianus in Severo, Editio Lugdun. I., pag. 213) v životu Septimija
Severa: „tunc solicitus Severus — cum consuleret Pa n n oni is
auguribus,  comperit se victorem futurum <£ . — Eo so illyrske
legije bile Septimija Severa (193—211) za imperatora izklicale, bil
je on generalni namestnik obojne Panonije in se učil od panonskih
augurov pticevolhvovstva, tako da Spartianus o njem piše: Aurus-
picinae quoque peritissimus fuit, orneoscopos magnus, ut et P a n -
noniorum augures vicerit.

Panonski narod so najpreje razkropili Kelti, zmučkali so ga
Rimljani in za njimi so deloma dediči Panonije postali Gothi. Pred
Gothi so že plenili po Panoniji švabski Markomani in Kvadi, dalje
sarmatski Jazygi. Grozno opustošenje se je godilo po Hunih. Sv.
Hieronim, rodom Panonec iz Stridova, poroča: „viginti et eo am-

plius anni sunt, quod - cunctas Pannonias  Gothus, Sar-

mata, (Juadus 1 , Alanus (sarmatski rod), Hunni, Vandali, (gotski

1  Že cesar Tiberius je Kvadom dal polja v Panoniji (Tacit. Annal.
libr. 12). Cesar Marcus Aurelius (163 — 180) pa je dal „ ter ram et agros
partim in Pannonia  partim in Myisa“ (Dio Cass. lib. 71). Pod Gal-
lienom (253 — 268) opustošili so še Samati Panonijo. Naj še na koncu
te razpravice Zeussovo argumentacijo pojasnim. Že sem rekel, da noben
ne rimski ne grški pisatelj nima izrecno Panonov za Illyre. Zeuss pa
meni: „Wenn auch Strabo die Pannonier nicht ausdriicklich Illyrier be-
nennt, so setzt er doch tiberall ikre illyrische Abstammung als bekannt
voraus. Illyrien liegt ilim (5, pag. 213) um den See bei den Bojen, bis
wohin Pannonier wohnten, dort ist der Anfang des illyrisohen Landes
(7, pag. 313), die Skordisken setzten sich zwischen die Tkraken und
Illyrier, unter welchen nur ihre Westnackbarn die Pannonier verstanden

19

rod), Marcomani, vastant, trahunt, rapiunt,“ in na drugem mestu:

n -testis in quo ortus sum, solum, ubi praeter coelum et

terram et crescentes vepres et condensa sylvarum cuncta pericrunt“.
Die Pannonier sind unter den Stiirmen der Volkerziige ver-
schvvunden, reče Zeuss (1. c. pag. 257). Gotovo ne do slednjega
moža. V gorah in planinah zapadne Panonije so se brez dvombe
še ohranili ostanki starega polčanstva, kteri so se stopili z novimi
slovenskimi naseljenci v 6. stoletju. Še Paulus Diaconus ve pove¬
dati, da so se četam longobardskega kralja Alboina, ko se je iz
Panonije (568) vzdignil in jo v Italijo potegnil, tudi trume P a -
nonov in Noričanov  pridružile.

II.

Kafiov  — Camum ime za pivo pri starih Panonih.

Grk Priskos pripoveda, da je dobil, ko je leta 448. šel na
povelje grškega cesarja na dvor Attilov v vsaki vasi proso mesto
rži za hrano, in mesto vina pa pijačo, ktero so ondašnji pre¬
bivalci : pedog imenovali; njegovim služabnikom, ki so ga pri

werden konnen (Zeuss lih. pag. 255). Ta argumentacija slabo dokazuje.
Strabo (4, pag. 206) ima tudi Vindelike in Noričane za 111 yre,
in vendar smatra Zeuss oboje za Kelte.  Poslušajmo Strabona: oi ds
OvLvči-ir/.m, v.al Nwqixot vrjv  ezrbg rtagiopsiav v.msjjrvai ra nkiov
f t-li d Boeimov  z al Fsvavviov, rjdrj rovzcov 1 X h v q t, oj v.  Skordi-
ščani, ki so stanovali „in confluente Danubii et Savi“, pa so se res med
Thraki, ktere so imelil na severu, in Illyri, ktere so imeli na jugu za
sosede, naselili; torej ni treba na P a no ne njihove zapadne sosede mi¬
sliti. Zeuss vendar sam (1. c. pag. 233) pove, kaj je Strabona nagibalo
Vindelike in Noričane  med 111 yri  navajati: „Der Bomer wahute
auf der entgegengesetzten Seite des (rhait.) Gebirges nach Illyrien hinab-
zusteigen, schon die ersten Volker im Nordabhange gelten ihm also fur
Illyrier“. Kesnično je torej opazovanje Contzenovo: „Da aber die Alpen-
lander, sowohl in ethnographischer, wie geographischer Beziehung den
Eomern erst spat genauer bekannt wurden, kann es nicht befremden,
dass noch Strabo sammtliche Bewohner derselben fur Illyrier  halt.
Welche verwirrte Vorstellung er sich von diesen Strichen gebiltet hatte,
beweisen klar die Stellen (Strab. 4, pag. 206 und 7 pag. 292), wo er den
See bei den Bojem  (lacus Pelso) fur identisch halt mit dem See bei
den Helvetiern,  und die Bojer um den Pelsosee zusammenstellt mit
den Vindelikern am Bodensee.“ Contzen, die Wanderungen der Kelten,
pag. 57.

2 *

20

tem poslanstvu spremljali, pa so prebivalci dajali pijačo iz ječ¬
mena,  kteri so x a^iov  pravili, — ^EyoqrjyovvTo de fj[uv v.ata mo^iag
TQ 0 cpceg drži fier otzov yeyyqog, avti de oivov 6 f.i e d o g 1  em%iOQiwg
y.aXov(.ievog, enofu^ov to  de y.ai ol eitd(.ievoi r.ulv bnr^tzai y.eyyqov
■/.cd to  yqi&u)v joorffoviievoL noim' ■Ka/.iov oi [jdq(3aQOi mlovoiv
avr6.“  (Priskos, ed. Niebuhr, pag. 55.) Zemlja, skoz ktero so po¬
slanci cesarjevi potovali, bila je ravna in zelo močvirna; morali so
se črez več rek na ladijah peljati, med kterimi Priskos reko Ty-
p hiši  s (brez dvombe: Tibiscus  rimskih pisateljev, današnja
Tisa) imenuje.

Safafik opazi k Priskovemu poročilu: „Od pritiskajočih Keltov
iz svoje stare domovine (Panonije) pretirani Sloveni  obrnili so
se večinoma, kakor Nestor poroča, k svojim soplemenikom za Kar¬
pati, vendar kakor se to pri izseljevanju navadno dogaja, ostali
so nekteri ostanki na južni strani Karpatov ob reki Vabi, Hronu,
Ipli, Sajavi, Torisi, Ondavi in gorenji Tisi pred napadom sovraž¬
nikov po mnogih gorah okovarjeni. Bili so pastirji in poljedelci."
Safafik dokazuje potem, da so „S ar m at a e ser vi" bili Sloveni,
ker so imeli stanovite sedeže v lesenih hramih, svoje vasi, pelo
mesta, in so se vojskovali kot pešci, med tem ko so „Sarmati
lih eri"  bili predrzni jahači.  Grški in latinski pisatelji vzamejo
te Slovane pod imenom njihovih zmagovalcev,  vendar so
hoteli dvojno narodnost s tem poznamenovati, da gospodarje ime¬
nujejo „1 ib eri",  podložnike pa „servi“.  Dalje razpravlja Safafik,
da tudi Grk Priskos v gore omenjeni pokrajini razločuje dvojne
prebivalce, naimer Hunne  in pa domačine, ker domačini so pijačo
, 1 fxedog u  imenovali, — 6 /itdog ertLycoQuog yalov/.ievog.  Beseda med
je izključljivo slovenska, Huni — Priskovi — so besedi:

„med“ in „kamon“  tako od podjarmljenih Slovenov prijeli, kakor
besedo: strava 2 .  (Glej Safafik, Starožit. I., 10.)

1  Starostov, medi,  /.isfa,  mel, m e dan,  pincerna, m e d v n n i c a,
cella vinaria, medi, oivog,  vinum. alth. metu, mitu  mhd. mete.

2  Jomandes pripoveda, da se je pojedina za mrličem pri Hunih
velela strava,  glej Thierrj, 1. c. pag. 178, Šafafik, Abkunft der Slaven,
pag. 131 confer. Jornandes, cap. 43, „postquam talibus lamentis est de-
fletus, s trava  m super tumulum ejus, quam appellant ipsi, in g en ti
comessatione  concelebrant", ker je strava  slovenska beseda, tudi
x df.iov  in f Udog .

21

Safafik še ni vedel, da je ime za pivo: A /.dunv  pri Pan o ni h
starejše,  nego Priskovo poročilo. Že Julius Sextus Africanus,
ki je živel v prvi polovici tretjega stoletja po Kristu pod cesarjem
Gordijanom in spisal: ^Ilevtdpiplov xqovoXoyr/j>v u ,  kteri obsega
kronologijo od stvarjenja sveta do 220 po Kristu, to je do 3. vlad.
leta cesarja Heliogabala, poroča, da so Pan o ni pivo iz ječmena
imenovali: ya(iov  (glej Diefenbach, Orig. europ. pag. 292, Nicolai,
Griech. Liter. II., 584) in ravno tako tudi slavni rimski pravdo-
znanec Ulpian, kar je Safafiku tudi neznano bilo, omenja pijače v
rimskih provincijah znane: camum  (neutr. = jcd^or). Ulpian je
živel za Aleksandra Severa (222 — 235) in piše: „ — si quis vinum
legaverit . . . nec camum nec cervisia continebitur nec hydromel“.
(Dign. XXXIII. t. 6. 1. 9.)

Kd(.iov  ni torej, kakor slavni francoski zgodovinopisec A.
Thierry (Attila und seine Nachfolger, deutscli v. Burckhardt pag. 74)
misli, ki tudi pijačo krivo „kamos“  mesto „kamon“  imenuje,
tatarski: kumys. Kumys  je bila iz zevretega kobilinega
mleka  napravljena pijača, vm^iov  pa iz ječmena. Vredno je uva-
ževati, kar o pijači: „m/xov ■— camum 11  bistroumni V. Hehn piše:
Die Pannonier  scliildert aucli Cassius Dio 49, 36, der sie
kennen musste, da er selbst als Legat Dalmatien und dann Ober-
pannonien vemvaltet hatte, als ein armseliges nordisches Volk in
winterlichem Klima, das weder Oehl noch Wein erzeugt, und seine
G e r s t e und seine H i r s e nicht bloss isst, sondern auch
trinkt.  Melir als zwei Jahrhunderte spater erhalten wir durch
den merlaviirdigen Bericht des Priscos, der im Jahre 448 nach
Chr. mit der griechiscken Gesandtschaft auf dem Wege zum Hunnen-
konig Attila die p a n n o n i s c h e n Ebenen durclistrich, ein an-
schauliches Bild des Landes, der Sitten, des Volkergemisches u. s. \v.
Statt Weizens erhielt die Gesandtschaft iiberall Hirse, statt des
Weines den von den Eingebornen sogenannten Meth,  auf den
Antheil der Dienerschaft und des Gefolges aber fiel gleichfalls
Hirse und ein aus Ge r st e bereitetes Getrank, von den Barbaren
'/Auov  genannt. W e 1 c h e Barbaren ihr Bier camum  nennen,
wird uns nicht gesagt, gewiss aber waren es nicht  die
Iiun n en, denn das Wort ist alter, als die Ankunft dieser Horde in
Europa. Bei Ulpian, also im Anfang des 3. Jahrh. soli bei Ver-
machtnissen das camum  nicht als Wein gerechnet werden, und

22

im sogenannten Edictum Diocletians wird II., 11. (ed. Waddigton)
neben dem Maximalpreis verscbiedener Lebensmittel auch der des
camum  vorgeschrieben. Das Wort scheint keltisch, und kdnnte
seit den Zeiten der grossen keltiscben Wanderung in Pannonien
heimisch geworden, oder auch durch romische Soldaten dahinge-
bracht sein. (V. Hehn, Culturpflanzen, pag. 127 — 128.)

Da bi v.af.iov  — camum  bila keltska beseda, ni verjetno,
ker to vrsto pijače Jul. S. Afric. očitno imenuje panonsko.  Kelti
so že za Posidonija okoli srede prvega stoletja pred Kr. pivo ime¬
novali: -/dppa, in sicer Kelti srednje Galije, vendar je v.ogua  bila
pijača prostega naroda, med tem ko so višji stanovi že pili
massaliotsko vino (Athen. 4, pag. 151). V glossah Philoxenovih l
se keltsko pivo veli: y.ovq(.isv,  in Zeuss navaja: cwrw, coruf,
coref, kuref 2 ,  stvarjeno iz c ur mi kot novokeltske besede za
pivo: Gram. celt. II., pag. 788).

Pa menda je beseda xdfj.ov  — camum  thraška? Težko, ker
pri Thrakih se je pivo velelo: pgvzov,  že starogrškemu pesniku
Archilochu znano ime, ki je 600 let pred Krist, živel in popeval:
„'QaTt£Q avh7> /3 qvto  vrj
Qqrji^ dvrjQ u .

Tudi illyrsko  ne more ime nafiov  — camum  biti, ker
Paionci,  illyrski ob gorovju rhodopskem stanujoč rod, so pivo
iz ječmena imenovali: mvov\  ravno tako njihovi sosedje in sorod¬
nici (glej Athenaios IX. cap. 63), pijačo iz prosa pa po Caeliju Rhodig.
(IX. c. 26): p a r a h i a.

Pri severnih Germanih je še znano ime za pivo: ale 3 ;  najde
se ta beseda tudi vpruščini: alu,  v litov. alus,  latv. ali us, in
pri koroških Slovencih: ol, v-ol,  Bier, olar,  Bierbrauer.

Znana je še ta beseda v starosl. oln. sicera, rusk. ol-ov-ina,
Treber. Grimm besedo ale izvaja iz lat. oleum,  olje 4 . Panonski

1  Dioscorides 2, 110 ima obliko: v.ovqj.u.

2  Iz coref, curef, ceref je: cervisia,  primeri bracisa
iz brace.

3  Škand. 61, aglos. eal,  dansk. 61, angl. ale.

4  Primerjave: ale, ol, oleum,  nikakor ne zapopadem, ker med
oljem in pivom ne najdem sličnosti ne po okusu ne po substanci ne po
učinkih. Čudovito, da besedo ale le poznajo severno - germanski narodi,
ne pa južno - germanski, kteri so vendar bliže bili domovini oljke in olja.

Slovenci, Srbi, Hrvatje in Cehi rabijo mesto ol, olovina  besedo
pivo,  in isto označuje, karpaionsko: rcivov,  Trank, napitek, samo
z drugim suffiksom.

Ker imam Panone za Slovene, mora „%df.iov,  camum“  tudi
v slovenskem jeziku razlago najti. Razlaga je mogoča iz dvojih
debel. Iz kam so nastale srb. kom,  die griine Nussschale,
kom-ina,  Treber, slov. kom-uš-ka  (Belostenec), gluma, pu-
tamen, lusk, lupina, mošnja, mehenica, kožica, Hulse, Schale,
Hautchen, srb. kom-iti, kom-ič-iti, kom-iš-ati, kom-
u š - a t i,  schalen, kom, komi  no  slačiti; primeri: kožuhati  =
kožo slačiti, likati,  lik (Bast) slačiti. Kauov  — c a m u m utegne
torej biti iz okomlj enega  ječmena napravljen napitek, kakor
gršk: TCTioavop,  Trank aus enthiilseter Gerste, iz mlaaco,  enthiilse.

Iz snovi kam -— kom imamo v slovanščini poznamenovanja
za pijače,  rusk. kom-yny,  čapra, drobina, vinogradnyja vy-
žimki (Dals), bulg. kom-ina,  isto, česk. kom-iny,  vinacea, srb.
kom-ov-ača, kom-ov-ica,  Treberbrantwein, to je pijača iz
grozdovih komov, komin,  kom  uš  k. Isto tako zna gotovo že
skaženi „x<i/,(or — camum“  označevati pivo iz ječmenovih kam o v,
komov.  Dalo bi se pri razlagi besede v. a i-iov  — c a m u m tudi mi¬
sliti na deblo: kam,  srb. kam,  Stein, starosl. kamy,  Stein, kar
se je po Miklošiču izpraoblike: kamon  izobrazilo, in nafiov  —
camum  znal je tudi biti koroški: „k am n o vi vu“, kamon pivo,
Steinbier. Res čudovito je, da kamnovega ola po celem svetu ne
poznajo, nego po slovenskem  Koroškem, nemški Korošci mu
pravijo sicer: Steinbier,  a ga ne varijo. Kuha se s peščanim
kamenjem * 1 ; to se žareče in razbeljeno v lesene kadi, v kterih je
za pivo pripravljeni ječmen, vrže, da zavre, zato ime: „kamnovi
vu“,  Steinbier.

Da se slovenski Korošci niso od Nemcev piva kuhati učili,
pričujejo tehnična poznamenovanja, kakor slad,  Malz, ozditi,
Malzdorren, vižla 2 ,  Malzofen. Viž la spada k deblu vi g, iz
kterega so: vig-enj, viž-e  c,  vignja, Esse itd.

Litovčan dobro razločuje alus,  pivo, in alej  us,  olje, tako tudi koroški
Slovenec: ou-vu,  cerevisia, in olje,  o le  j,  oleum.

1  Gutsmann imenuje ta kamen: ounjak,  Bierstein, = olnjak.

2  Gutsmann ima: fižla,  kar je ali tiskovni pogrešek, ali pa Guts-
mann besede ni prav zapisal.

24

\r

Čudovito je, da se je pri koroških Slovencih jedino ohranilo
ime ol za pivo iz ječmena. V jeziku onih Slovenov, v kterem so
pisani sv. evangelji, najde se sicer tudi beseda ol, ali v pomenu
sicera,  berauschendes Getranke. Beseda je še znana v litovščini
in pri severo-germanskih  narodih, od kterih pa si je niso
mogli koroški Slovenci izposoditi. Kako to, da štajerski, ogerski
in hrvatski Slovenci besede ol ne poznajo, in le ime pivo,  kakor
Rusi, Čehi, Poljaki, Srbi in Hrvati rabijo?

Da beseda ale,  eal  itd. ni nemška, spoznal je sam Grimm,
kakor Nemci sploh nimajo nobenega domačega imena za pivo,
ker nemški Bier 1  isti Grimm izvaja iz sredovečne lat. bibere.
Pri Gothih, od kterih bi bili utegnili Sloveni svoj ol najpreje do¬
biti, rabi se za sicera  beseda leithus,  a to ime so si Gothi
izposodili od keltskih Ircev; staroirski lind,  cerevisia (gl. Stockes
Irish. Gloss. 221). Leithus za linthus  po  istih pravilih, kakor
seiteins za sinteins.  V. Hehn celo dvomi, jeli so stari Ger¬
mani znali pivo variti, če Tacit (Germ. 23) omenja: „potui humor
ex hordeo aut frumento in quandam similitudinem vini corruptus“,
ne sledi še, trdi V. Hehn, da bi se ne bili Germani od Keltov piva
delati naučili 2  (V. Hehn, Culturpf. pag. 130).

Torej ale, eal,  dl  severnih Germanov tudi ni domače ime,
marveč litovsko-slovansko, in gotovo starejše nego grško-lat.
timov  — oleum  med Litvoslovani in severnimi Germani.

Gutsmann ima še jedno poznamenovanje za pivo: brezove  c,
Lagerbier. Zakaj to ime? Sme se li jednačiti rusk. braga,  Art
Getrank von Gerste und Hirse, nižjesrb. braž-ka,  Art Diinn-
bier? V. Hehn je mislil, da so te besede iz keltščine sprejete,
kjer nahajamo: brace,  s pomeni: Malz, Bierwiirze, Bier; izpe-
ljanci iz snovi: brace  pa poznamljajo: germinare, fermentari
(glej Diefenbach, Orig. Europ. pag. 263 seq.); vendar besede:
braga, bražka, braha  itd. nahajajo tudi v slovanščini svojo
prav naravno in pravilno razlago iz brg-brz-brez,  starosl.

1  Agls. beor,  fries. biar, bjar,  altn. bior,  ital. birra,  da-
korom. bere,  franc, bier  e,  raetsk. bierra,  brit. bier,  gadh. bečir.

2  Na severu Evrope še za kralja Alfreda (okoli 900) niso piva
poznali, ker so Esti še le med in zevreto kobilino mleko pili. Istodobni
letopisci poročajo: cerevisia apud Estos non coquitur (Antiquites russes,
2, pag. 469), in Esti so bili najbližji sosedje severnih Germanov.

25

o-brz-g-n^ti, o-br šz-g-n^ti. rusk. dial.  o-brez-nuti, in
acorem verti, torej bi b r e z o v e c utegnil biti: acorem habens cere-
visia. Vendar zna brezovec  tudi označevati pivo, ki se proti
koncu zime meseca brezna,  kedar breze začnejo listje poganjati,
vari in se v sodih v pečevnate kleti položi, zato ima to pivo pri
Nemcih ime: Marzen-Lagerbier.

Že je bilo na drugem mestu omenjeno, da so Panoni poznali
tudi še pijačo: sabaium = zabaj.  Ammian Marcellin poroča,
daje sabajum  bil: „ex hordeo vel frumento in licpiorem con-
versus paupertinus potus“, pijača ubogega prostega naroda, mest-
jani pa takrat že porimčeni po jeziku in načinu življenja pili so vino.
Zabaj (zaradi suffixa primeri: krav-aj,  Dampfel) je iz zobi
skuhan ol, rusk. slov. zob,  Hafer, tudi ječmen, rusk. zob-an-ec,
ječmenaja pohlebka, bulg. zob,  frumentum, Nahrung, poljsk.
zob,  Kornerfutter; magj. zab,  Hafer, še opominja na staro obliko.
Cesar Valens je zabaj  tako rad pil, da so mu vojaki dali ime:
sabaiarius — zabaj  ar.  (Amm. Marceli, 26, 8, 2.) Finci iu
Esti imenujejo pivo: kalja in taari;  jeli kitajski tarasum,
ime za pivo, s finskim taari  v kakšni zvezi, ni mi znano.

V onem okrožju, kjer je Attila imel svoj dvor, Šafafik ga išče
v današnjem Tokaji 1 , naselili so se v stari dobi raz ven Slovenov
keltske trume, pozneje svabinski Quadi, in utegnili so tudi sar-
matski Jazygi tam pomešano naseljeni biti, ktere že leta 51. po
Kristu ob Tisi nahajamo (Tacit. Annal. XII., 29). Ako bi kdo trdil,
daje „Y.af.iov,  camum“  svabinskokvadska beseda, moral bi nam
dokazati, da jo je mogoče iz germanščine razložiti. Sarmati, „Me-
dorum soboles“, niso bili polje obdelujoč narod, marveč Nomadi;
oni so živeli ob boju in plenu, torej niso tudi bili pivovari, in
beseda: k  a no v  — camum  ni sarmatska; tudi ni ftedog, kakor
Wietersheim trdi, ki ima zapor za  tatarski k u m y s in uečog  ne za
germansko, marveč za jazyško  besedo!! Ker Jul. Afric. zapor
kot pijačo Panonov  označuje, morala je ta pijača že pred pri¬
hodom Sarmatov v Panoniji znana biti; tudi so Sarmati večinoma

1  Dragi starinoslovci iščejo Attilov dvor v Budi. Vsi so jednakih
mislij, da je ta grad v današnji Ogerski stal. Priskos imenuje reko
Tiphisis, črez ktero so se poslanci na ladijah peljali, in pove tudi čas,
kolikor ga jim je bilo treba do dvora na višini stoječega, vse to kaže v
okrožje med Tokajem in Budo.

26

izven mej stare Panonije med Dunajem in Tiso po stari Dakiji
prebivali. Menim torej, da je y.d(iov —  camum ali napitek na¬
pravljen iz okomlj enega ječmena,  ali pa koroškoslovensko:
kamov  ol.

Gore smo slišali, da V. Hehn misli, da bi beseda: -/ d /a  o v  —
camum  utegnila biti keltska, ker se v latinščini srednjega veka
nahaja beseda, ktere prva slovka na v. d (.to v — camum  opominja,
in ta je camba,  ki pa je bila samo v zapadni Francoski znana,
in odonod se razširila na Niederlandsko. Po Du Cange-u ozna¬
čuje camba:  „brassiatorum officina seu locus ubi cerevisia co-
quitur, quam vulgo brassorium vel braxatorium 1  nuncupant“.
Torej se „camba“  za pivovarnico ni sploh rabilo, ker Du Cange
omeni, da je za pivovarnico sploh (vulgo) se beseda „brasso-
rium vel braxatorium“  rabila. Da v besedi „camba“  drug
pomen tiči, vidi se iz fraz „cambam aperire“,  kar Du Cange
razlaga: „apertam habere dominicam villam, in qua vicatim
(od vasi do vasi) et tributim  (od ceha do ceha, zunftweise)
panis ac potus ex hordeo  coquitur“, torej je camba  tudi
bila pekarna.  Ker so vaščani in cehi ječmenov kruh in pijačo
iz ječmena dobivali in so v onih časih, ko še denar ni bil splošno
občilo, zamenjavali  dobljeni ječmenov kruh in dobljeno pi¬
jačo iz ječmena z ječmenom, torej camba iz cambio,  zamenjam,
wechsle, vertausche, in camba  je bila zamenjalnica ječmena ža
produkt ječmenov — kruh in pivo.

Bistroumni in previdni Diefenbach sam ni upal očitno trditi,
da bi v. d (to v  — camum in camba  v kakšni zvezi bila. On
samo opazi: Es fragt sich der Zusammenhang dieses Wortes (v.duov)
mit ni. (bei Kilian) kam m e mit. camba  afrz. cambe,  Brauerei,
ni. k a m m e n, brauen, k a m m e r 2  afz. c a m b i e r, Brauer (1. c.
pag. 292). Ta poznamenovanja so tako nastala, kakor cervisia,
Bier in Bierfass  v lat. na Nemškem pisanih listinah. Latinski
leksikografi tudi besedo camba  rabijo za pivo in ne samo za pivo¬
varnico ; tako ima Belostenec pod besedo pivo,  sledeča lat. po-

1  Brassorium  je iz keltsk. brace,  pivo.

2  V germanskih jezikih se labialec b  staplja v labialec m,  primeri
bavarskonemško: Al m, Alpe, Albe, Falm,  Falbe (falbes Eoss), goth.
thimbrjan,  novon. zimmern,  tako tudi: kamine r iz kam b er,
kammen iz kamben.

27

znamenovanja: cerevisia, ceria, celia, zythus, brython, corma, curmi,
chylus ptisanae, sabajum, camba,  in to je menda Gutsmanna nag¬
nilo, da je kamba  tolmačil v Steinbier, misleč na kam, kamen,
Stein. Tudi so znali po samostanih menihi latinsko govoreči s
sredovečno latinsko besedo: camba,  ol s kamenjem kuhan po-
znamljati. Iz cambariusje  nastalo mytkično ime kollandskega
kralja — pivovara: Cambrinus — Gambrinus.

Ostane mi Se razlaga prvotnega pomena besed: kom, kom-
uška, kom-ina.  Korenika je kam.  Ker se kom  rabi za po-
znamenovanje kožice, mehenice, lupine, luščine itd., označevala je
korenika kam:  tegere, velare in slično.

V germanščini res nahajamo in sicer v aglos. hamian,  te¬
gere, v škand. hams, bamr,  althd. hamo,  cutis, v gotšč. ana-
bamon,  velare, v litovSčini kam e n s, cortex abiegna, torej
kom, komina, k amen  s,  «> tegens, velans.

Da pivo dobi bridek aroma, pridevlje se hmel, a hmela niso
v starih časih poznali; zato so pridevali hrastovo skorjo, brezovo
listje, bridke korene, divja zelišča, kakor zel, achillea millefolium,
jezičec trava (Schafgarbe), orehove rubine, ki se v srbščini veli:
kom;  znalo bi bilo kam o n Panonov tudi po teh pridevkih, skorjah
in rubinah ime dobiti. Illyrski Paionci so neko zel v.ovvtrj  k pijači
iz ječmena pridevali, in pijačo tudi po tej zeli imenovali: v.ovvtrj.
Nekteri glossatorji mislijo, da je v.ovvtrj  zel bolšinec, Flohkraut,
drugim inula grave olens, tudi erigeron viscosum . 1

Kam o n torej dopušča dvojno prikladno razlago — pijačo iz
kamov, komov, ali pa kamon pivo — Steinbier.

Narod je utegnil pijačo naravnost kamon  imenovati, kakor
se govori na pr.: Trinke Kronabether, Wachholder in se Brant-
wein ne pristavi.

Onim, kteri bi utegnili dvomiti nad pravilnostjo moje razlage
pri besedi: camba,  in trditi: to je keltska beseda, stavljam vpra¬
šanje: kaj pomenja? V keltščini sicer najdemo: camb, camm,
c a m, pa s pomenom: curvus,  kar za razlago besed: %df.iov  in

1  V slov.  kunica,  Schafgarbe, millefolium (Jambrežič) Inula
grave olens, veliki koren,  slov. srb. česk. o man, omej,  nemšk.
Alantwurz,  niso že samo v starih časih k pivu in vinu pridevali; tudi
danes še Slovenci veliki koren  nastavljajo v vinu in žganici in rabijo
za zdravila. Kusi velikemu korenu pravijo : d e v j a s i 1.

28

camba  ni prikladno. Beseda camba  zna tudi prav dobro slo¬
venska biti in poznamljati kraj, kjer se je ječmen ko mil,  ali s
kam  o m (Stein) pivo varilo. Suffix ba ima funkcijo lokalnosti
(primeri: shram-ba, zgrad-ba) in činjenosti (primeri: tvor-ba).
Beseda je lahko prišla po Burgundih, ki so bili dalje časa v de¬
želi: Antheib in Bantheib,  to je Antov in Vendov naseljeni
(glej Wietersheim, Geschichte der Volkemvand. II., 344), preje ko
so se v Galiji bili ustanovili. Tudi je lahko prišla beseda camba
in c a m bar  na Niederlandsko po onih Slovanih veletskega ple¬
mena, ktere že okoli leta 560. ob Renu in pozneje na Holland-
skem v okrožju utrehtskem in ad partem inferiorem Geltriae (da¬
našnji Geldern) najdemo. (Temeljito o Slovanih na Hollandskem
je pisal Safarik Star ožit. II., 44.) Ako bi beseda camba  bila
keltska, najti bi jo morali pri britanskih Keltih, dalje pri Keltih
južne Galije in gorenje Italije, vendar zapisana je le v listinah, ki
imajo svojo domovino v zapadni Francoski.

Že malo prej sem omenil, da je čudovito, da se je pozname-
novanje za pivo: o It, na Jugoslovanskem le od dolnjega Drau-
burga do Beljaka med koroškimi Slovenci ohranilo. V cerkveni
slovenščini, ktere domovino iščejo jezikoslovci v Panoniji, označuje
oli>:  sicera, opojni napitek, a Slovenci v nekdanji Panoniji stanu¬
joči besede ne poznajo. Rusi so ohranili: olovina,  Treber, droži,
tropine; beseda je prišla tudi v rumunščino olovin§,  v finščino
oling.  Znana je v litovščini in latvinščini: alus,  Bier, v staro-
nord. 61, agsak. ealu,  cerevisia, mogoče da izposojeno od Litvo-
Slovanov, vendar beseda ni v nikakšni zvezi z latinskim o 1 e u m,
ker že v staroind. nahajamo ali,  krepek napitek (Ilemicandra II.,
470). Bothlingh je ali prestavil v Brantwein. Jaz bi koroško-
slov. ol imel za ostanek iz jezika slovenskih Noričanov.

III.

Panonskonoriška boginja ADSALLVTA.

Pri Škarjah na Ribnikarjevi njivi v vasi: „Na Savi“ bil je
najden spomenik z napisom: „Savo et Adsallutae sacrum",
spomenik: Savo augusto  pa v rečišči Save. Profesor Miillner,
spreten starinoslovec, piše o teh spomenikih:

Diese auf einer Stelle am Ufer der Save gefundenen Weihin-
schriften beweisen, dass wir es an ihrem Fundorte mit der Stiitte

29

eines Heiligthums zu thun haben, welches den Flussgotern Savu s
und Adsalluta  geweiht war.

Eingeengt in eine schmale  Thalrine hat sich die Save von
West nacli Ost stromend e i n f e 1 s e n- und k 1 i p p e n r e i c h e s Bett
miihsam gebrochen, und die das beide Ufer begleitenden Wege zu
beiden Seiten des Stromes sind die kart an denselben heran-
tretenden Gebirgslehnen eingegraben, nur bei „Na Savi“ tritt das
Gebirge etwas zuriick, so dass einige Wiesen und Aecker sich an-
legen liessen. Etwa eine halbe Stunde Weges von der Kirclie in
Saudorfel gegen Westen hin tritt das Gebirge wieder dickt bis
zum Flusse heran und fiihrt gleichzeitig bei der Kibnikermukle
aus einer Waldschluckt einen Wildback demselben zu. Hier ver-
lasst die S a v e s c k 1 u c h t ikre westostliche Richtung, um eine sud-
ostlicke einzunehmen analog dem Thalverlaufe von Saudorfl ab-
warts. Diese Verhaltnisse bedingen, dass die Sckluclit  scheinbar
ganz von Bergen eingescklossen erscheint, einem langen sckmalen
Tkalkessel ahnlich, stili und gekeimnissvoll nur durckrauscht von
den ewig einformig dahin rollenden Wellen des „heiligen Savus“.
Hart am Wege, welcher dem Ufer entlang zieht, einige Hundert
Sckritte von der Ribnikermiihle entfernt ;  befindet sick ein sanft ge-
neigter Plan, ehemals als Acker benutzt, und nahe dabei die Sand-
riesen Škarje. An dieser einsamen Stelle stand das Heiligtkum
der Flussgotter: des Savu s und der Adsalluta.  Ein geeig-
neterer Ort ware auch kaum denkbar gewesen. Inmitten der ab-
geschlossenen Einsamkeit waldbedeckter Gebirge angesickts der
Verderben drohenden Klippen des Stromes, bei deren Anblick
man an die Mogkchkeit einer Besckiffung kaum denken mochte,
ist eine Cultusstatte zur Verehrung der launischen Flussgottheiten
ganz naturlich. (A. Miillner, Emona str. 309, 310.)

Te spominke so postavili, kakor se iz jednega teh rimskih
kamnov prepričamo: norici et pannonici scaphiarii, noriški in pa¬
nonski brodarji.

Jaz sem že pred mnogimi leti poskusil pomen imena Adsal¬
luta  razložiti, in rekel sem, da adsalluta  označuje: saxosa,
scopulosa, die felsige, klippige, vendar prepričal sem se, da moja
razlaga ni bila gramatično pravilna. Še tudi sedaj ne morem od¬
ločne razlage dati, ker ne vem, za kteri glasnik panonskega jezika
je rabil napravitelj spomenika črko: ds.

30

Ako je zareznik napisa hotel ds  rabiti za c,  dobili bi mi slo¬
vensko berilo: ACALLVTA; ako pa je hotel zaznamovati s črkama
ds  slov. 0 ,  bi dobili: AZALLVTA; mogoče pa je tudi, da je hotel
ds  izraziti slov. dš,  potem bi dobili slov. ADŽALLVTA.

Ako bi se ime boginje glasilo: Acalluta,  označevalo bi:
saxum asperum, rupes aspera, der ranhe Felsspitz, die rauhe Klippe.

Korenika a k v indoevropskih jezikih pomenja ostrino, in iz
nje so tvarine: oli-la  koroškoslov., ein aus dem Wasser hervor-
ragender spitziger Fels, dalje imena špičastih gora in hribov:
Uk-va, Uk-v-ica, Uč-ka,Ok-ič,Ok-on-ina,  dalje imena
prebivalcev kraj Špičastih hribov in gora: Ac-man, Ac-ula,
Oc-ol-nik, Uc-al-nik  itd., sansk. a § - a, Fels, Stein, v lat. iz
te korenike: a c - e r, v gršč. ctx-QO- g, v goth. a h - s.

Naravna kakšnost kraja bi tudi govorila za to razlago, ker
ne samo reka in njeno ozko rečišče je bilo brodarjem nevarno in
pogubonosno, temveč tudi okle, Skoli iz vode moleče in pod vodo
skrite.

če pa se ima brati: Azalluta,  dobimo tudi naravno raz¬
lago in kraju primerno.

Korenika a z označuje spalten, klaffen, rusk. az-et,  zevat,
az-va,  foramen, latvinski: aiza,  Spalt, Schlucht 1 . Azalluta
bi torej označevalo: guttur saevum, vehemens, violentum, vorago
saeva, die gevaltige Schlucht, der wilde grausame Schlund. Mo¬
goče je tudi berilo: Adžalluta  in tudi to berilo daje naravno
in kakoSnosti kraja prikladno razlago: Adža  = staroslov. *ažda
iz adja.  Korenika a d označuje: schwellen, intumescere, starosl.
a d - r o, Bausch, Schwellung, a d - r i -1 o, velum, Segel, proprie das
Schwellende, hrv. slov. prejotov. j-ad,  virus, strup, za-j-ad-riti
intumescere, j-ed-a,  pri pohorskih Slovencih: Schwellung des
Wassers, „pri jedi smo prijeliAdžal-luta,  die gewaltige
Schwellung. Od vrezevalca besed ne smemo pričakovati točnega
ločenja črk, dvojni 11 mu je znal služiti za pokrepčenje besede,
dasiravno tudi v slovanščini nahajamo besede s končnico al, pri-

1  Iz korenike: a z so se stvarile besede: staroslov. j - a z t.  , sto-
maclius, canalis, novoslov. j - e z, catarracta, bulg. srb. j - a z, vorago,
Schlund, Abgrund, bodenlose Tiefe im Wasser, Strudel, Wirbel, ruski
dial. ezi>, vorago.

31

meri: pečal — piščal, tako da znamo brati: Aca-, Aza-, Adža-,
pa tudi Acal-, Azal-,  Adžal-luta.

Iz korenike ad, intumescere, ima se tudi razlagati ime po¬
staje: Adrans,  ktere lego je prof. Miillner (Emona pag. 81 secp)
točno popisal. Po Miillnerju je postaja stala na hribu  (Berg-
riicken). Kakor je brežuljke Latin imenoval: tu muli  iz turne  o,
anschwellen, tako tudi Slovenec takim mestom pravi: Adrije —
v Adrijah,  in na Štajerskem se še nahajajo taka vzvišena mesta.
Oblika Adrans  bi utegnila odgovarjati novoslov. končnici: os
(modros), vendar še zna tudi polna praslovanska biti, kakor jo še
v litevščini in latvinščini nahajamo.

Iz latinščine ni noben starinoslovec razlagal imena ADSAL-
LVTA; komur so Panoni Illyri, naj poskusi to ime tako naravno
iz škipetarskega jezika razložiti. Ker so spominek skupno posta¬
vili panonski in noriški brodarji, je to znamenje, da so bili jedne
narodnosti in govorili jeden jezik. Kdor hoče ime Adsalluta
dalje zasledovati, dodamo mu še pomene iz debla; ljut,  starosl.
ljutina,  acrimonia, asperitas, ljuto, labor nimius, ljut o vati,
aegre ferre, ljutovj etrun  ventis vexatus, torej lahko: aza-
luta,  voragine vexans, ali pa undis turgidis vexans, srb. tudi
ljut  (fem.), petra, tako da tudi azaluta  zna izražati: Felsen-
strudel, Felsenwirbel, ali pa adžaluta,  Felsenschwellung, hrv.
lit-ica,  petra, starosl. ljut,  acerbus, saevus, austerus, contumax,
terribilis, violentus, vehemens, temerarius. V keltščini ne najdem v
svojih virnikih nobenega debla: adsa;  deblo: lut iz kterega je
po Zeussu (Gramm. Celt. I., 82) ime mesta: Lutetia,  glasi se v
novokeltskih narečjih: loth,  in je sorodno z latinskim lut um,
coenum, Koth, blato.





i






i



*

S-




• •• -









NARODNA IN UNIUERZITETNA
KNJIŽNICA

00000380973