Zgodovinski zapisi - 5 - Sonja Posavec* PRVIH DESET LET GIMNAZIJE ORMOŽ Prispevek je posvečen 10-letnici Gimnazije Ormož. Popelje nas skozi dogajanje na tej za Ormož tako pomembni izobraževalni ustanovi ter nam predstavi uspehe njenih dijakov in njihovo vključevanje v širše družbeno okolje. Uvod »Tisoč milj dolgo potovanje se začne z enim samim korakom.« Lao Ce Gimnazija Ormož je v desetih letih svojega obstoja vsako šolsko leto začela z enim samim korakom in jih vsako šolsko leto naredila veliko, vsako leto je bilo tisoč milj dolgo potovanje in vendar izjemno kratko, dolgo le dvanajst mesecev. Pred šolskim letom 1998/1999 Že oktobra 1996, ob odprtju športne dvorane v Ormožu, je takratni župan v svojem nagovoru predstavil idejo o ustanovitvi gimnazije v Ormožu. Spomladi 1997. leta so se začele prve aktivnosti s pripravo ustreznih elaboratov kot strokovnih podlag za pogajanja. Temelje Gimnazije Ormož sta postavila dva moža, ki sta s svojo strokovnostjo, prodornostjo in z vztrajnostjo delovala zanjo že dve leti pred njeno ustanovitvijo. Brez njiju Gimnazije Ormož še danes zelo verjetno ne bi bilo. To sta takratni župan Občine Ormož Vili Trofenik in ravnatelj Osnovne šole Ormož mag. Bojan Burgar. Pot do ustanovitve Gimnazije Ormož se danes zdi enostavna, vendar je bilo potrebnega veliko prepričevanja na različnih ravneh, veliko pogajanj, tako političnih kot strokovnih. Prvi informativni dan je bil 14. februarja 1998, dan pred informativnimi dnevi po šolskem koledarju, v prostorih OŠ Ormož. V do zadnjega kotička polni jedilnici v OŠ je prisotne pozdravil in popeljal skozi program gimnazije ravnatelj OŠ mag. Bojan Burgar. Ob pestrem kulturnem programu je bilo čutiti v zraku pričakovanje, ponos, vznesenost. Vpis prve generacije ormoških gimnazijcev je vodila svetovalna delavka OŠ Ormož ga. Majda Podplatnik Kurpes. Prvi vpis je bil ravno dovolj velik za dva oddelka prve generacije dijakov v Ormožu. * Sonja Posavec, prof. matematike in nekdanja ravnateljica, Gimnazija Ormož, Hardek 5, 2270 Ormož. 1998/1999 Dogovor o ustanovitvi Gimnazije Ormož sta dne 24. junija 1998 podpisali Republika Slovenija – Ministrstvo za šolstvo in šport, ki ga je zastopal minister dr. Slavko Gaber, in Občina Ormož, ki jo je zastopal župan Vili Trofenik. Občina Ormož se je zavezala, da bo zagotovila ustrezno kadrovsko strukturo učiteljev in laborantov in da bo v letih 1998 do 2000 zagotavljala zagonska sredstva za začetek delovanja gimnazije. Pogoj za ustanovitev je bil, da je do 20. marca 1998 prijavljenih vsaj 50 učencev za vpis v splošni gimnazijski program, v naslednjih dveh letih pa naj se pripravi vse za začetek gradnje prve srednje šole v Ormožu. Pogodbo o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal- nega zavoda Gimnazija Ormož je sprejela Vlada Republike Slovenije 9. julija istega leta. Za vršilko dolžnosti ravnatelja je bila imenovana gospa Marjana Surič, profesorica nemščine, ki je bila zadolžena, da opravi vse potrebno za začetek dela šole, za konstituiranje organov šole, za vpis šole v sodni register in za vpis prve generacije dijakov. 31. avgusta 1998 je bila v Domu kulture v Ormožu svečana prireditev ob začetku dela Gimnazije Ormož, na kateri je bil predstavljen prvi učiteljski zbor Gimnazije Ormož. Slavnostna govornika sta bila župan Občine Ormož Vili Trofenik in državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Alojz Pluško. V Domu kulture v Ormožu se je ob tej priložnosti zbralo okoli 350 občanov, staršev prihodnjih dijakov in seveda prihodnjih dijakov. 1. septembra 1998 je prestopilo prag Gimnazije Ormož prvih 64 ormoških gimnazijcev, 58 iz občine Ormož, 5 dijakov iz občine Gorišnica in 1 dijak iz občine Markovci. Prvi razredničarki sta postali profesorici Blanka Erhartič in Karmen Plavec. Prvo leto je poučevalo na šoli 12 učiteljev, zaposlitev za polni delovni čas so imeli le trije učitelji, tajnica in računovodkinja, ostali so bili zaposleni drugje in so dopolnjevali svoje obveze na Gimnaziji Ormož ali so delali pogodbeno. Pouk je potekal v dopoldanskem času v objemu prostorov, ki jih je gimnaziji prijazno odstopila OŠ Ormož, v starem delu osnovne šole, Občina Ormož pa je dijakom subvencionirala prevoz v šolo. UDK 373.54(497.4Ormož)"1998/2008" Zgodovinski zapisi - 6 - 4. novembra 1998 je bil prvi roditeljski sestanek. 16. marca 1999 je bila prva seja Sveta šole, ki so ga sestavljali Irena Kumer, predstavnica ustanovitelja, Boris Skok, predstavnik soustanovitelja, predstavniki zaposlenih Jože Foltin, Karmen Plavec, Blanka Erhartič, Majda Podplatnik–Kurpes in Klavdija Zorjan–Škorjanec, predstavnici staršev Tatjana Majdič in Marjeta Meško in predstavnika dijakov Tomaž Kosec in David Sok. Za predsednico Sveta šole je bila izvoljena Karmen Plavec. Najpomembnejša sta vsekakor bila kvaliteten pouk in čim boljše znanje dijakov. Že prvo leto obstoja pa so začele na šoli delovati prve interesne dejavnosti, literarno-recitacijski krožek in športne dejavnosti. Gimnazijci so pod vodstvom mentorjev pripravili slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, kratek kulturni program ob informativnem dnevu in priložnostni program ob koncu šolskega leta. Ob začetku počitnic je skupina dijakinj in dijakov sodelovala na mladinskem arheološkoraziskovalnem taboru Hajndl 1999. Dijake pa so se tudi pomerili na tekmovanjih pri slovenščini, fiziki, angleščini in angleški bralni znački. Dijakinja Karmen Vizjak je dosegla srebrno Cankarjevo priznanje, kar je bil prvi večji uspeh dijakov Gimnazije Ormož v slovenskem merilu. Slika 1: Častitljivo poslopje stare šole na Hardeku 5, kjer so se poti in prostori gimnazijcev in osnovnošolcev prepletale, »vendar sta strpnost in razumevanje vseh prispevala k dobremu počutju vseh otrok in učiteljev na obeh šolah«, je v šolski kroniki zapisala ravnateljica Marjana Surič. 1999/2000 Gimnazija Ormož je vpisala drugo generacijo – 53 dijakov. Skupaj je šolo obiskovalo 119 dijakov, od tega 88 vozačev. V članku »Tudi gimnazijci so naši« in pod naslovom »Osnovnošolci odstopajo čedalje več prostora gimnazijcem«, ki je bil objavljen v Večeru, 24. septembra 1999, je novinar Jože Rakuša zapisal: »Kljub nekaj 'kroničnim' skeptikom in dvomljivcem v uspeh 'županovega projekta' gimnazijo v Ormožu v tem šolskem letu obiskuje že druga generacija dijakov.« Gimnazija Ormož je bila to leto gostiteljica srečanja gimnazij Ptuj, Ljutomer in Ormož. Pod okriljem Fundacije dr. Antona Trstenjaka in tradicionalnega srečanja Prlekov je pripravila ustvarjalne delavnice za likovno, glasbeno in plesno ustvarjalnost, v katerih je svojo ustvarjalnost preskušalo po dvajset udeležencev vsake od prleških gimnazij. Gimnazija Ormož je bila prvič nosilka občinske proslave ob dnevu reformacije, v začetku oktobra in ponovno junija je organizirala bolšji sejem v Ormožu. V tem šolskem letu so dijaki prvič v okviru obveznih izbirnih vsebin pokukali preko meja Slovenije. Drugi letniki so potovali v München, kjer so si ogledali tehnični muzej, olimpijski stadion in druge mestne znamenitosti. Šest dijakinj, ki so v tem šolskem letu obiskovale fakultativni pouk francoščine, pa je spomladi odpotovalo za pet dni v Pariz. V drugem letu obstoja sta na vseslovenskem tekmovanju iz materinščine dosegli dijakinji Karmen Vizjak in Nataša Pajek srebrni Cankarjevi priznanji. Javnosti so se predstavili tudi učitelji. Aprila 2000 je bila postavljena v centru Renault razstava likovnih del likovnega pedagoga in slikarja Jožeta Foltina, junija pa je profesorica Blanka Erhartič predstavila svoj pesniški prvenec Prosti pad. 2000/2001 To šolsko leto se je na Gimnazijo Ormož vpisalo 61 novincev, skupaj pa 173 dijakov, od tega 115 vozačev. Na šoli je poučevalo 20 učiteljev. Pouk je potekal še vedno v prostorih OŠ Ormož. Najpomembnejši dan v tem šolskem letu je bil 20. oktober 2000. Postavljen je bil temeljni kamen za novo gimnazijsko zgradbo, ki so ga svečano položili državni sekretar za investicije v šolstvu Matevž Vrčko, župan Občine Ormož Vili Trofenik in predstavniki izvajalcev. Že marca 2000 je bil na podlagi javnega razpisa za opravljanje storitev svetovalnega inženiringa pri izvedbi investicije novogradnje Gimnazije Ormož izbran Proplus, d. o. o., iz Maribora, za izdelavo projektne dokumentacije pa Inženiring IBT, d. d., iz Ljubljane. Novembra 2000 je začela rasti današnja zgradba Gimnazije Ormož. Hkrati z rastjo gimnazijske stavbe so potekale nabave najnujnejših učil in učnih pripomočkov. Temeljna skrb je bila, tako kot vsako leto, kvalitetno izvajanje pouka, s poudarkom na pripravi učiteljev in dijakov na maturo. V sodelovanju z osnovnimi šolami so potekale predstavitve gimnazije osmošolcem in njihovim staršem po vseh šolah v občini Ormož. V okviru Zgodovinski zapisi - 7 - obveznih izbirnih vsebin je bilo dijakom prvič ponujeno v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ormož, Vzgojno-varstvenim centrom Ormož in OŠ Stanka Vraza Ormož opravljanje socialnega dela v teh ustanovah. Dijaki drugih letnikov so se vključili v socialno delo v varstveno-delovnem centru, v delo z otroki s posebnimi potrebami v razvojni skupini otrok v vrtcu in v OŠ Stanka Vraza, v pomoč pri delu z otroki na domu ali pa v delavnice Ne uči me, pusti me, da se učim in opravili okoli 700 ur dela na tem področju. Za tretje letnike sta bila organizirana tečaj prve pomoči in delavnica o bančniškem poslovanju v sodelovanju z NLB. Konec januarja je bil na šoli organiziran dan odprtih vrat, sodelovali so strokovnjaki z različnih področij. Dijaki so se lahko vključili v delavnice in predavanja o nevarnosti drog, alkoholizma, težavah v odraščanju, literarni pomenek s pisateljico Majo Novak, v likovno, glasbeno in predstavitveno delavnico tae bo. Obiskovalci so se lahko gibali med posameznimi delavnicami. Srečanje prleških gimnazij je to leto potekalo na Ptuju. Dijakinja Polona Korpar se je oktobra 2000 na povabilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer pridružila sodelovanju v mednarodnem projektu Model evropskega parlamenta Avstrije na Dunaju. Poleg 96,5% šolskega uspeha in 14 odličnjakov je šola dosegla tudi to šolsko leto pomembne rezultate na tekmovanjih, dve srebrni Cankarjevi priznanji sta ponovno osvojili Karmen Vizjak in Nataša Pajek, srebrno priznanje na tekmovanju iz nemščine pa si je prislužil tudi dijak Niko Majcenovič. To šolsko leto so dijaki prvič tekmovali tudi na šolskem in regijskem tekmovanju iz znanja matematike. Januarja 2001 je začel na šoli delovati tudi sindikat zavoda, ki je ob ustanovitvi štel 11 članov. 2001/2002 Ob začetku novega šolskega leta so bili vsi pogledi uprti proti novi stavbi, ki je zrasla ob OŠ Ormož. 3. septembra 2001 je začela obiskovati pouk tudi četrta generacija – 62 gimnazijcev, skupaj z ostalimi 169 dijaki in 21 učitelji še vedno v objemu stare hardeške kraljice, kjer je gimnazija z vsemi osmimi oddelki ob strpnosti učencev osnovne šole, gimnazijcev, obeh učiteljskih kolektivov in precejšnji prostorski stiski delovala do začetka novembra 2001. 12. novembra 2001 je bil tisti veliki dan, ko so se vsi dijaki in učitelji prvič zbrali v avli nove šole in ob slovesnih besedah župana Občine Ormož Vilija Trofenika občudovali novo pridobitev in globoko zadihali v novih svetlih prostorih. Spominjam se, da smo se učitelji zbrali v novi veliki zbornici in si vsi izbrali svoje prostore na isti strani sicer velikega omizja, kot smo bili navajeni ob bivanju v prostorih, ki so nas prijazno gostili več kot tri leta. Slika 2: Nova šola je velika pridobitev za Ormož. Pridobitev je bila velika, obsegala je deset učilnic, prostor za vaje iz naravoslovja, kabinete za učitelje, veliko knjižnico, jedilnico z razdelilno kuhinjo in ostale spremljevalne prostore, kar je predstavljalo prvo fazo izgradnje novega objekta. Opremljenost prostorov se je dopolnjevala še vse šolsko leto. Gimnazija je z lastnimi sredstvi dokupila najnujnejša učila, MŠŠ pa je opremilo računalniško učilnico s 16 računalniki in s priključkom na svetovni splet. Za ureditev knjižnice in nakup knjižničnega gradiva je bilo pridobljenih 1.000.000,00 SIT sponzorskih sredstev od Telekoma in 150.000,00 SIT od Tovarne sladkorja Ormož. V tem šolskem letu je gimnazija zaposlila tudi dve čistilki in hišnika. Uradno odprtje gimnazijskih prostorov je bilo 14. junija 2002. Svečanega odprtja so se udeležili ministrica Ministrstva za šolstvo, znanost in šport dr. Lucija Čok, državni sekretar za investicije pri Ministrstvu Herman Tomažič, Rudi Moge iz Odbora za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in šport pri vladi RS, župan Občine Ormož Vili Trofenik in ostali gostje. Slika 3: 14. julija 2002 je bilo slavnostno odprtje Gimnazije Ormož. Zgodovinski zapisi - 8 - Šolsko leto 2001/2002 pa je pomembno tudi zato, ker so to leto opravljali maturo prvi ormoški gimnazijci. Začetek slovesa prve generacije je bil prvi maturantski ples Gimnazije Ormož, ki je bil v začetku februarja 2002 v Kidričevem. Prvi maturanti so postali elegantne dame in gospodiči in v svojem maturantskem programu odplesali maturi naproti. Slika 4: Maturantski ples prvih maturantov Gimnazije Ormož. Šolsko leto je uspešno zaključilo 97,9% dijakov, 24 jih je doseglo odličen uspeh. Maturo je v junijskem roku uspešno opravilo 91,1% maturantov. Gimnazija Ormož se je okitila s svojo prvo zlato maturantko Karmen Vizjak. Maturante je jeseni sprejel župan Občine Ormož gospod Vili Trofenik. Slika 5: Zlata maturantka Karmen Vizjak. Sicer pa je bilo šolsko leto pestro, organiziranih je bilo veliko dejavnosti. Omeniti velja prvo druženje dijakov Gimnazije Ormož z dijaki Gimnazije Vič, veliko ur socialnega dela dijakov drugega letnika, skupno prireditev vseh udeležencev konec šolskega leta, sklop petnajstih popoldanskih delavnic s skupnim naslovom Zorimo skozi ustvarjalnost, ki so potekale na Gimnaziji Ormož od 19. novembra 2001 do 5. februarja 2002 in so bile odprte za javnost, ob sodelovanju številnih zunanjih mentorjev in predavateljev. Delavnice so vabile z domiselnimi naslovi, npr. Kaj me lahko zasvoji, literarni delavnici Povabili smo besedo in Nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami…, jezikovne delavnice španščine Espanol sin fronteras, latinščine Non csolae sed vitae, italijanščine Una pizza? Si, grazie!, govorica gluhih in naglušnih v delavnici Svet govorice, prednovoletne delavnice izdelave novoletnih okraskov iz naravnih materialov Narava naravi okras … Prvim maturantom je bil namenjen tabor, na katerem so se v Centru obšolskih dejavnosti Štrk v Spuhlji intenzivno pripravljali na maturo pri naravoslovnih predmetih in matematiki, in predstavitev študijskih programov Univerze v Mariboru in Ljubljani, v kateri je sodeloval Klub prleških študentov. Seveda tudi sodelovanja na tekmovanjih niso izostala. Dijaki so tekmovali na šolskem tekmovanju iz angleščine, slovenščine, nemščine, fizike, matematike, za angleško bralno značko, na regijskem tekmovanju iz angleščine in matematike in na vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, državnem tekmovanju iz nemščine, biologije, angleščine in fizike. 2002/2003 V novo šolsko leto se je v ponedeljek, 2. septembra 2002, podalo 232 dijakov, od tega kar 70 novincev, ki so bili razporejeni v dva številčno nadnormativna oddelka. Na šoli je poučevalo 22 učiteljev. V novembru se je kolektivu pridružila domačinka knjižničarka, januarja 2003 pa še Ormožanka, učiteljica informatike. Problem poučevanja psihologije je že vsa leta obstoja šole reševal učitelj Marijan Škvorc, sicer zaposlen v OŠ Velika Nedelja. Po odhodu ravnateljice Marjane Surič je bila imenovana 18. septembra 2002 za ravnateljico Sonja Posavec. 16. marca 2003 je potekel štiriletni mandat prvemu Svetu šole in 17. marca je bila prva seja Sveta šole v novi sestavi: Irena Kumer – predstavnica ustanovitelja, Slavko Kosi – predstavnik soustanovitelja, dva predstavnika dijakov – Mateja Podlesnik in Valentina Pšak, predstavnika staršev Viktor Ozmec in Romana Šumak in pet predstavnikov zaposlenih – Renata Bezjak, Nina Cerkvenik, Blanka Erhartič, Peter Luknjar in Karmen Plavec, ki je bila ponovno izvoljena za predsednico Sveta. V tem šolskem letu je bila predana svojemu namenu druga faza izgradnje gimnazijske zgradbe, telovadnica s spremljevalnimi prostori v izmeri 900 m2 in decembra še pokriti bazen, v katerem so tudi gimnazijci dobili termine za izvajanje športne vzgoje. Zgodovinski zapisi - 9 - Šola je glede na velik vpis v tekočem šolskem letu pripravila vlogo in na Ministrstvu za šolstvo in šport dosegla razpis treh oddelkov prvega letnika, vendar je bilo konec junija v prvi letnik vpisanih 65 novincev in MŠŠ je omejilo vpis na dva oddelka prvih letnikov. Tako kot prejšnje šolsko leto so dijaki drugih letnikov opravili okoli 850 ur prostovoljnega socialnega dela. Projekt se je končal s skupnim kulturno–zabavnim druženjem vseh udeležencev iz vseh sodelujočih ustanov. Poleg ostalih stalnih sodelujočih je del projekta potekal tudi v sodelovanju z na novo odprtim Centrom za starejše občane Ormož. Tudi v tem šolskem letu so potekali dnevi odprtih vrat v obliki devetih izobraževalnih delavnic pod skupnim naslovom Znanja ni nikoli dovolj. Projekt je bil uspešen, saj so mladi pridobili veliko novega znanja in informacij, delavnice pa so razgibale tudi dogajanje v kraju, saj so privabile veliko zunanjih obiskovalcev. V tem šolskem letu se je začel projekt Raziskovanje in zbiranje prleških besed. Pod vodstvom mentoric Aleksandre Štih in Blanke Erhartič so dijaki poiskali starejše občane in navezali stike s tistimi, ki dobro poznajo prleško narečje. Projekt je popeljala na večletno pot raziskovanja s predavanjem o narečjih priznana slovenska dialektologinja dr. Zinka Zorko s Pedagoške fakultete Maribor. Na Gimnaziji Ormož je bil v tem letu ustanovljen dekliški pevski zbor, prvo leto je v njem prepevalo 29 deklet pod vodstvom Alenke Šalamon. Že v prvem letu delovanja se je zbor večkrat javno predstavil. Sodeloval je na območni reviji mladinskih pevskih zborov in dobil pozitivno in spodbudno oceno strokovnega ocenjevalca Mitje Reichenberga. Uspeh dijakov ob koncu šolskega leta je bil 94,4%, maturo je uspešno opravilo 42 maturantov od 49. Maturanti so v povprečju dosegli ocene, primerljive s povprečnimi ocenami v Sloveniji. Dijaki so tekmovali na tekmovanjih iz večine predmetnih področij, prvič tudi v Pfiffikus, bralnem tekmovanju in bralnem maratonu v nemščini. Leto 2002/2003 je tudi prvo leto debatne dejavnosti v slovenščini in v angleščini na šoli pod mentorstvom Nine Cerkvenik in Renate Bezjak. Prvi večji uspeh je dosegla ekipa v sestavi Alen Bevk, Anej Ivanuša in Nina Kralj s prvim mestom na regijskem turnirju v Ormožu, Nina Kralj je bila proglašena za najboljšo debaterko turnirja. To leto je bilo pomembno tudi za športnike Gimnazije Ormož, ki so sodelovali na tekmovanjih v različnih športnih panogah. Prišel je tudi prvi veliki uspeh rokometašev, ki so dosegli drugo mesto na državnem tekmovanju srednjih šol v rokometu. Dijaki Nina Polak, Mateja Kirič in Igor Rakuša so v okviru mednarodne izmenjave potovali na Nizozemsko, spremljala jih je mentorica Nina Cerkvenik. Gimnazija Ormož je organizirala prednovoletni knjižni sejem na Kerenčičevem trgu v Ormožu. Sodelovala je ob dnevu knjige v aprilu, ko je bil izveden na Kerenčičevem trgu priložnostni program ob svetovnem dnevu Zemlje in mesecu in dnevu knjige s skupnim naslovom Zemlja nam daje življenje, knjiga znanje. Druga generacija maturantov je zaplesala na maturantskem plesu v športni dvorani na Hardeku. Organizacija plesa je bila zaupana plesni šoli Pingi iz Maribora. Uspešne maturante je na dan razglasitve rezultatov sprejel na ormoškem gradu, že tradicionalno, tudi župan Občine Ormož in jim skupaj z ravnateljico podelil maturitetna spričevala. 2003/2004 Vpisanih je bilo 68 novincev, skupaj pa 245 dijakov. V drugih letnikih je bila oblikovana poleg dveh oddelkov še dodatna skupina 19 dijakov. Na račun tega je MŠŠ preklicalo sklep o dodatnem financiranju nadnormativnih oddelkov v prvem letniku v obsegu 140 ur za vsak oddelek. Seveda delo v nadnormativnih oddelkih v prvem letniku kljub manjšim oddelkom drugega letnika ni bilo nič lažje. Na šoli je poučevalo 23 učiteljev. V tem šolskem letu je pri pouku angleščine sodeloval asistent za angleščino. Pouk je bil realiziran 96,9%. Učni uspeh dijakov ob koncu šolskega leta je bil 97,5%, negativnih je bilo 6 dijakov, tretji in četrti letniki so dosegli 100% uspeh. Maturanti so bili 94,2%, mature niso opravili trije maturanti. Med najpomembnejše projekte v tem šolskem letu gre uvrstiti že tradicionalne dneve odprtih vrat, v okviru katerih je bilo organiziranih 10 delavnic s skupnim naslovom Izrazi se. Šolsko leto 2003/04 je pomenilo bistveno širitev sodelovanja šole v mednarodnih projektih. Tako je šest dijakov potovalo skupaj z mentoricama v okviru projekta Euroscuola na jesensko in spomladansko srečanje mladih Evrope v Evropskem parlamentu v Strasborgu. Projekt je namenjen seznanitvi srednješolcev EU z delovanjem parlamenta in z drugimi državami članicami EU. Teme, o katerih so mladi debatirali, so bile evropska demokracija, okolje, mesto evropskih vrednot v svetu, mir, varnost, kultura, človekove pravice, mladina v EU… Dva dijaka sta sodelovala na zasedanjih Modela Evropskega parlamenta za mlade, po eden v Varšavi, kjer je sodelovala tudi mentorica naše šole, in v Luksemburgu. Štirje dijaki so se udeležili mednarodnega srečanja dijakov in profesorjev obmejnih regij na Gimnaziji Varaždin. Konec marca 2004 se je osem dijakov Zgodovinski zapisi - 10 - udeležilo na povabilo Trgovske akademije iz Hollabrunna petdnevnih prireditev ob vstopu desetih novih držav v EU. Dijaki so se srečali z vrstniki s Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in iz Avstrije in z njimi razpravljati o EU. V tem šolskem letu so dijaki ob pomoči mentorjev nadaljevali s projektom zbiranja prleških besed. Delo je potekalo predvsem na terenu. Drugo leto je potekal tudi projekt Označevanje dreves v ormoškem parku, ki pa žal ni dosegel svojega cilja, predvsem zaradi omejenih finančnih sredstev za ta namen. Nadaljevalo se je tudi socialno delo v približno enakem obsegu kot prejšnja leta. Šola se je sistematično spopadala s spremljanjem izostajanja od pouka z opozarjanjem dijakov. Z namenom zmanjšati izostajanje od pouka so bila uvedena vnaprej pripravljena in oštevilčena opravičila. Slika 6: Državni rokometni prvaki. V drugem letu delovanja je bil debatni klub ponovno uspešen na več turnirjih. Marca 2004 je potekal na Gimnaziji Ormož regijski debatni turnir. Med desetimi ekipami je zmagala domača ekipa v sestavi Nino Miličič, Anej Ivanuša in Nina Kralj, vsi trije so bili proglašeni za prvega govorca turnirja. Sicer pa so dijaki tekmovali na tekmovanjih v znanju pri večini predmetov in dosegli veliko zavidljivih uspehov, devet srebrnih priznanj na tekmovanju iz matematike, srebrno priznanje pri zgodovini je dosegla dijakinja Lea Hošnjak, srebrna priznanja na Cankarjevem tekmovanju so dosegle Tanja Sok, Tjaša Jurinec in Mateja Munda. Leto 2003/2004 je bilo posebej uspešno za športnike Gimnazije Ormož. Rokometaši so postali državni srednješolski prvaki. Na domačem terenu so v finalu premagali zelo močno ekipo Prve gimnazije Celje. Z ekipno zmago na državni ravni so razveselili tudi strelci. Na državnem prvenstvu v streljanju s standardno zračno puško je ekipa Maja Prejac, Lea Majcen in Nina Nemec zasedla prvo mesto med dijakinjami, fantje Rok Šumak, Božo Lalič in Igor Lah so bili tretji, obe ekipi skupaj sta dosegli za šolo odlično prvo mesto med srednješolci na državni ravni. Slika 7: Državni prvaki: Maja Prejac, Lea Majcen, Nina Nemec, Rok Šumak, Božo Lalič in Igor Lah. Poseben uspeh sta dosegla plesalca Nuša Novak in Jure Masten. Šolo sta zastopala na 12. državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev v okviru tekmovanja OPUS1, Plesna miniatura 2004 s koreografijo na temo Andersenovih pravljic. Pod mentorstvom Tomaža Bolcarja sta zasedla četrto mesto v državi. Na natečaju Zavoda za šport je rokometna ekipa dijakov prejela posebno nagrado za športno obnašanje, kot posameznik pa ga je dobil rokometaš Marko Bezjak. Gimnazija Ormož je osvojila zeleno zastavico za kakovostno izvedbo tekmovanja in organizacijo finala državnega tekmovanja srednješolcev v rokometu in posebno medijsko nagrado za bilten Finale državnega prvenstva v rokometu za srednje šole – dijaki. Kot posebnost v tem šolskem letu velja omeniti modno revijo maturantskih oblek, s katero je šola sodelovala na Novoletnem koncertu Pihalnega orkestra Ormož. Na reviji je sodelovalo 24 bivših dijakinj in dijakov Gimnazije Ormož, ki so za sklep programa ob zvokih orkestra odplesali četvorko. Zelo se je razmahnilo tudi računalniško delo, računalniška skupina se je poskušala v pripravi spletne strani Gimnazije Ormož, pripravi predstavitev, plakatov in drugega promocijskega materiala. V organizaciji šole sta potekala sejma knjig in spomladi tudi sadik ob dnevu Zemlje na Kerenčičevem trgu v Ormožu. Junija so dijaki sodelovali v Državnem zboru na Javni razpravi o prihodnosti Slovenije v EU. 2004/2005 Pouk se je začel v sredo, 1. septembra 2005. Prag Gimnazije Ormož je prestopilo 251 dijakov, od tega 64 novincev. Poučevalo jih je 21 učiteljev. Zgodovinski zapisi - 11 - Slika 8: Kolektiv Gimnazije Ormož 2004/05. Ob koncu šolskega leta je bilo uspešnih 96 % dijakov. Maturo je uspešno opravilo 94,2 % maturantov, zlata maturantka je postala Janja Ozmec, ki je dosegla na maturi 30 točk in je maturitetno spričevalo s pohvalo prejela na državni slovesnosti 3. septembra 2005 v Mariboru. Na sprejemu maturantov pri županu Občine Ormož pa ji je župan izročil zlatnik Občine Ormož, ki ga je prejela kot šele tretja občanka. Slika 9: Sprejem za zlate maturante pri ministru dr. Milanu Zveru. Kaj je posebej zaznamovalo to šolsko leto? Zagotovo sodelovanje v dvoletnem Comenius šolskem projektu z naslovom Zgodbe in legende, skupna zibelka Evrope, ki je bil financiran iz sredstev EU. V njem so sodelovale še šole iz Bruslja, Prage in Nikozije. V prvem letu so bili realizirani trije projektni sestanki, v Bruslju, v Nikoziji in v Pragi. V Prago in Nikozijo so potovale tudi dijakinje naše šole. Vsaka šola je izdelala brošuro z analizo ljudskih zgodb in legend, ki so si jih šole med letom izmenjale. Nastale so tudi grafike in risbe. Ves zbrani material je bil objavljen na spletni strani. Dijaki in mentorji so pripravili predstavitev dela šol, dežel in različnih zgodb in legend, ki so si jih izmenjali. Pomembno je bilo sodelovanje v mednarodnem projektu MUDRAnet. Potekal je dve šolski leti, njegov namen pa je bil večja regionalna povezanost šol ob mejah držav članic projekta in vzpostavitev trajnega sodelovanja med šolami ter prenos take prakse na druge sfere življenja obmejnih regij – od gospodarskega do kulturnega, socialnega itd. Tako je od 3. do 10. julija na Gimnaziji Varaždin potekal projektni teden Regional Training dijakov in profesorjev obmejnih regij (Gimnazij Čakovec, Varaždin, Nagy Kanisza, Ptuj in Ormož) z delavnicami na temo zgodovine, ekologije, kulture, državljanske vzgoje itd. Projektni teden je bil zelo odmeven in uspešen. Meseca maja 2005 je Gimnazija Ormož gostila 7 dijakov in dva profesorja. Predstavljali so svojo državo, šole, kulturo, zgodovino na Gimnaziji Ormož in na šolah v okolici. Gimnazija Ormož se je januarja 2004 odzvala na povabilo k sodelovanju v razvojnoraziskovalnem projektu MŠZŠ, Urada za razvoj šolstva, Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter organizacijah za izobraževanje odraslih in bila izbrana v pilotski fazi projekta kot ena od 12 srednjih šol, ki so se odločile za sodelovanje oziroma za samoevalvacijo. Marca 2004 je bil oblikovan projektni tim, ki ga sestavlja pet profesorjev in dva predstavnika staršev. Na začetku šolskega leta 2004/05 je bil na podlagi evalvacije stanja zastavljen načrt sodelovanja s starši, poimenovan Starši enakopravni partnerji v pogovoru o dijaku v Gimnaziji Ormož. Program je določil oblike sodelovanja s starši in akcijski načrt za šolsko leto 2004/05. Na področju informiranja, spodbujanja staršev k sodelovanju in vključevanja staršev v dejavnosti šole je bil storjen pomemben korak naprej. V tem šolskem letu se je Gimnazija Ormož priključila projektu Partnerstvo fakultet in šol, katerega nosilec je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v sodelovanju z Naravoslovno–tehniško fakulteto – Oddelkom za kemijsko izobraževanje in informatiko. Projekt je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada. Vanj se je poleg omenjenih fakultet vključilo še 17 osnovnih in srednjih šol. Cilji partnerskega odnosa so razviti učinkovit model stalnega strokovnega spopolnjevanja učiteljev kemije, povezati strokovno – teoretično in praktično – pedagoško usposabljanje učiteljev kemije. Stalnica dela na šoli je postalo veliko dejavnosti, ki so bile začrtane v prejšnjih letih, kot so dnevi odprtih vrat, projekt vnaprej pripravljenih opravičil, prostovoljno socialno delo, priprava občinske komemoracije ob dnevu mrtvih, proslave ob dnevu reformacije, maturantski ples in številne druge dejavnosti. Nekatere dejavnosti so bile izvedene v tem letu prvič. Dijaška skupnost je tako prvič novembra organizirala uspešno akcijo zbiranja starega papirja, Zgodovinski zapisi - 12 - novembra je šolo obiskal gospod Erwan Foure, veleposlanik EU, ob dnevu Zemlje so dijaki po prireditvi pred šolo zasadili deset javorov, maja 2005 pa so maturanti javno na Kerenčičevem trgu predali ključ šole tretjim letnikom in še enkrat odplesali četvorko. Maja je postala šolska knjižnica v okviru akcije Za-pisano veselje na literarnem dopoldnevu ob pomoči Ljubljanske banke bogatejša za zajeten kupček knjig. Maja pa je šola uspešno organizirala sejem prostega časa v Mestni grabi, udeležilo se ga je okoli 350 dijakov, staršev in občanov. V tem šolskem letu so bile prvič javno predstavljene tudi najboljše projektne in raziskovalne naloge dijakov. Dijak Andrej Rihtar je predstavil svojo raziskovalno nalogo Lipa, s katero je uspešno sodeloval na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev, kjer je prejel zlato priznanje, na državnem tekmovanju pa bronasto priznanje. Dijakinje Anita Ferjuc, Doroteja Kardum, Nataša Krajnc in Lea Majcen so predstavile delo pri projektu Comenius. Izjemen uspeh je zagotovo bila projektna naloga dijakinj Nataše Pušenjak, Aleksandre Ramić, Barbare Slavinec in Mire Štucl: Žlahtna kapljica življenja, ki so jo dijakinje v tem šolskem letu ob različnih priložnostih 11-krat predstavile na različnih prireditvah ter ob glasbeni spremljavi Katje Vunderl vedno navdušile občinstvo. Ena najuspešnejših dejavnosti na šoli je bila debatna dejavnost, ki se je v tem šolskem letu razmahnila še na debato v nemščini. Mladi debaterji so dosegli zavidljive uspehe. Druga mesta so osvojile ekipa Sanja Kovač, Aljaž Caf in Tamara Meško na državnem in mednarodnem turnirju v angleški debati v Ormožu, ekipa David Trstenjak, Domen Zavec in David Belovič na turnirju v nemški debati v Ravnah na Koroškem in ekipa Anej Ivanuša, Nino Miličič in Nina Kralj na Slovenskem državnem srednješolskem turnirju v Izoli. Ekipa Anej Ivanuša, Nina Kralj, Nino Miličić je zmagala tudi na turnirju v Murski Soboti in dosegla drugo mesto na finalni debati v Državnem zboru 18. aprila 2005, kjer so debaterji Gimnazije Ormož morali priznati premoč debaterk iz Gimnazije Ledina. Nino Miličič je bil med 117 govorci proglašen za drugega najboljšega govorca. Poseben uspeh pa je bila uvrstitev Aneja Ivanuša v slovensko ekipo za Svetovno srednješolsko debatno prvenstvo v Calgaryju, kjer je ekipa dosegla odlično osmo mesto. Odlično so se odrezali tudi rokometaši in ekipa strelk z drugim mestom v državi. Sicer pa so dijaki šole dosegli številna priznanja na tekmovanjih iz znanj posameznih predmetov. Dijaki Nina Zamuda, Andrej Rihtar, Anita Ferjuc, Andrej Kolarič, Anej Ivanuša, Sanja Kovač, Valentina Pšak, Rok Šumak so dosegli srebrna priznanja na tekmovanju iz logike, Klavdija Lipnik, Anita Ferjuc, Andrej Kolarič, Petra Zamuda, Dean Hasaj, Rok Šumak in Valentina Pšak srebrno Vegovo priznanje za znanje matematike, Klavdija Lipnik in Mateja Munda srebrni Cankarjevi priznanji za znanje slovenščine, Lea Hošnjak in Grega Vernik srebrni priznanji iz znanja zgodovine. Dijakinje Maja Prejac, Nina Nemec in Lea Majcen so dosegle drugo mesto na državnem tekmovanju v streljanju s standardno zračno puško, rokometna ekipa dijakov pa prav tako drugo mesto na finalu državnega tekmovanja srednjih šol v rokometu. Slika 10: Debaterji v Državnem zboru. Omeniti je treba prvo mesto, dosegla ga je dijakinja Maja Lašič, ki je sodelovala na razpisu likovnih del za natečaj Ljubezen, s čimer je šoli prislužila sodelovanje na likovnem taboru za štiri dijake šole. 2005/2006 V novo šolsko leto se je šola podala z 254 vpisanimi dijaki, od tega s 66 novinci. Dijaki so bili razporejeni v osem oddelkov, v prvih in drugih letnikih po dva oddelka s po 33 dijaki v vsakem, MŠŠ je izdalo pozitiven sklep o dodatnem financiranju nadnormativnih oddelkov v prvem letniku, v obsegu 140 ur za vsak oddelek. Na šoli je poučevalo 23 učiteljev. Realizacija pouka je bila zadovoljiva 96,6%, kar potrjuje tudi realizacijo učnih programov in vsebin po predmetih in oddelkih. Učni uspeh ob koncu šolskega leta je bil 97,6%, šolsko leto je uspešno končalo 246 dijakov. Maturo je uspešno opravilo 50 dijakov od 59 maturantov. Najpomembnejši projekt v tem šolskem letu je bil za šolo gotovo mednarodni projekt Comenius. V drugem letu projekta je delo potekalo brez partnerske šole s Cipra. Gimnazija Ormož je gostila že kar prvi projektni sestanek med 8. in 12. novembrom 2005. Naslednjega sestanka v Pragi, od 8. do 11. marca, sta se udeležili profesorici Nina Cerkvenik in Renata Zgodovinski zapisi - 13 - Bezjak. Na tem srečanju so se dogovorili o podrobnostih sklepne prireditve v Bruslju, ki je potekala med 1. in 5. majem 2006. Na njej je v Bruslju poleg treh profesoric sodelovala skupina 12 dijakinj, ki so uprizorile kratko igro v angleščini, enega izmed končnih izdelkov projekta, zgodbo z 8 junaki narodnih pripovedk Francije, Irske, Cipra, Češke in Slovenije. Slika 11: Skupna evropska pravljica. Drugo leto projekta so zaznamovale aktivnosti širjenja zbranega gradiva, domačega in tujega. V Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož je med oktobrom in aprilom potekalo sedem delavnic, osma pa je bila v obliki kratke igre v slovenščini na dan Evrope (9. maja 2006) v atriju gimnazije. Ostale delavnice so bile izvedene v Vrtcih Velika Nedelja, Ormož in Sv. Tomaž ter na Osnovnih šolah Ormož, Sv. Tomaž in Velika Nedelja. Ustvarjalno dopoldne je bilo izvedeno tudi v Domu starejših občanov Ormož v sodelovanju z Muzejem Ormož. Dekleta so z največjo vnemo predstavljala, prebirala, dramatizirala in po bralnem dogodku motivirala mlade udeležence k ustvarjalnim aktivnostim v obliki delavnic. Učinek projekta na šolo je bil zelo pozitiven, saj je zvišal raven osveščenosti o drugih kulturah in dvignil raven motivacije za učenje jezikov. Dvignila se je raven kompetenc ravnanja z IKT, jezikovnih kompetenc, povečala se je učna avtonomija dijakinj udeleženk in širila evropska dimenzija na šoli. Šola si je dvignila ugled v okolju. Dijakinje, ki so sodelovale v tem in podobnih projektih, so uživale v neformalnih in sproščujočih oblikah dela, ki spodbujajo profesionalno rast in osebnostni razvoj. Comenius je pri večini prerasel dimenzije projekta: postal jim je način življenja. Sklenil se je tudi projekt MUDRAnet. V drugem letu projekta je šola gostila del delovnega obiska hrvaških dijakov, del obiska pa je potekal na Ptuju. Projektni obisk je potekal od 20. do 22. oktobra 2005. V teh dneh so se dijaki med seboj še bolj spoznali. Gimnazija Ormož je pripravila program za dobrodošlico, razkazala šolo, hrvaški dijaki so predstavili svoji šoli (Gimnaziji Varaždin in Čakovec). Obisk so nadaljevali na Ptuju, kjer so skrb zanje prevzeli gimnazijci ptujske gimnazije. V Ormož so se vrnili v soboto, 22. oktobra, ko jih je sprejel župan Občine Ormož, pozneje pa sta v Domu starejših občanov potekali debata in javna tribuna o možnostih mladih v lokalnem okolju. Razpravljali so tudi o tem, kaj se je spremenilo v šoli od vstopa Slovenije v EU. Cilji projekta so bili: spoznavanje regij, komunikacija med dijaki in s tem povezano učenje jezika, utrjevanje vezi znotraj regije brez meja, ne samo na formalni, ampak tudi na neformalni ravni. Tako profesorji kot tudi dijaki so bili nad projektom navdušeni in so upali, da se bo projekt nadaljeval in razširil na več šol in na druge institucije na več ravneh in plasteh družbeno- ekonomskega in regionalnega razvoja. Od 27. do 30. septembra 2006 so dijake Gimnazije Ormož obiskale dijakinje Trgovske akademije Hollabrunn iz sosednje Avstrije s svojim mentorjem. Gostje so nam tako vrnili obisk. Naši dijaki so si skupaj z gosti ogledali znamenitosti Ormoža in Ptuja. Obiskali so tudi Ljubljano. V marcu je 7 dijakov s profesorjem vrnilo obisk šolam na Nizozemskem, od koder smo gostili dijake v maju 2005. Podobno kot nizozemski vrstniki v Sloveniji so naši dijaki na Nizozemskem predstavljali slovensko kulturo, zgodovino, umetnost, politiko in državo ter svoj kraj in šolo. Cilji projekta so bili povečati ravni medsebojne osveščenosti, spodbujati medsebojno učenje tako dijakov kot tudi profesorjev in stkati vezi, ki vodijo v druge projekte. Dijaki drugih letnikov so sodelovali v projektu Phare 2003, tehnika za sedanjost in bodočnost. Nosilec projekta je bil Šolski center Ptuj. Na šoli so potekali še mnogi drugi stalni projekti in dejavnosti, kot so prostovoljno socialno delo, sejem prostega časa, dnevi odprtih vrat, Zbiranje in zapisovanje prleških besed, Projekt vnaprej natisnjenih opravičil, sodelovanje v mladinskem parlamentu. Organiziran je bil tečaj badmintona, rokometni, geografski in naravoslovni tabori v Centrih obšolskih dejavnosti oziroma na Rogli in cela paleta krožkov, tako kot že prejšnja leta: debatni krožki v slovenščini, angleščini in nemščini, astronomija, računalniško novinarska skupina, programiranje, logika. Dijaki so ob pomoči mentorjev sodelovali na veliko prireditvah, kot so občinska komemoracija ob dnevu mrtvih, občinska proslava ob dnevu reformacije, ob dnevu samostojnosti, ob dnevu državnosti, radijska proslava ob slovenskem Zgodovinski zapisi - 14 - kulturnem prazniku, sklepna prireditev ob koncu pouka, sprejem novincev, maturantski ples, sodelovanje pevskega zbora na božičnem koncertu, na prireditvi Pozdrav pomladi v CSO, letni koncert pevskega zbora, javna predaja ključa, sejem prostega časa, konec prostovoljnega socialnega dela, obisk evropskega veleposlanika Ervana Fourjeja, prednovoletne delavnice, zbiranje starega papirja, prireditev ob dnevu Zemlje, zbiranje pomoči žrtvam cunamija, sadni dan, sodelovanje na zasedanju Modela evropskega parlamenta za mlade, okrogle mize, organizacija in sodelovanje na debatnih turnirjih, sodelovanje debaterjev v oddaji Tekma na TV Slovenija, snemanje ob konca projekta zdrave prehrane in gibanja za TV SLO, organizacija in sodelovanje na kvalifikacijskem turnirju za svetovno srednješolsko rokometno prvenstvo … Poseben pečat sta dali temu šolskemu letu v šoli razstavi nakita bivše dijakinje Nuše Topolovec in kipov iz lesa Zdenke Tojnko. Na koncu šolskega leta so dijaki, ki so se pri pouku informatike še posebej potrudili, svoje projektne naloge predstavili tudi staršem in ostalim občanom – tako so lahko starši dobili občutek za delo in vpogled v delček celoletnega dela svojih otrok pri pouku. Eden največjih uspehov dijakov v tem šolskem letu je udeležba dijaka Aneja Ivanuše s slovensko ekipo debaterjev na svetovnem debatnem prvenstvu v Walesu. Dijaki so sicer tako kot vsako leto dosegli vidne uspehe na tekmovanjih iz znanja. V tem šolskem letu velja posebej omeniti 4 srebrna priznanja pri matematiki, ki so jih dosegli Anja Lukner, Klavdija Lipnik, Anita Ferjuc in Dean Hasaj, srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine Tine Čuš, srebrno Cankarjevo priznanje Anite Ferjuc. 2006/2007 V šolskem letu 2006/2007 se je pouk začel v petek, 1. septembra 2006, in končal za zaključne letnike 18. maja 2007, za ostale pa 22. junija 2007. V novo šolsko leto se je vpisalo 59 novincev, skupaj je šolo obiskovalo 252 dijakov, ki jih je poučevalo 21 profesorjev. Preko občinskega razpisa za sofinanciranje kulturnih dejavnosti smo pridobili sredstva za delno pokrivanje materialnih stroškov delovanja pevskega zbora in orkestra, šolske dramske skupine, preko občinskega razpisa za sofinanciranje športnih dejavnosti pa sredstva za pokrivanje materialnih stroškov delovanja rokometnih ekip. Skoraj vsako leto so na šoli opravljali svojo prakso tudi študenti. V tem šolskem letu je marca na šoli opravljalo pedagoško prakso deset študentov, od tega osem bivših maturantov Gimnazije Ormož. Dne 16. 3. 2007 se je prvič sestal Svet šole v novi sestavi. Volitve v Svet so bile izvedene v skladu z novelo ZOFVI, ki določa, da Svet šole sestavljajo trije predstavniki zaposlenih, trije predstavniki staršev in trije predstavniki ustanovitelja oziroma soustanovitelja zavoda. V Svet šole so bili tako izvoljeni oziroma imenovani naslednji člani: – predstavniki zaposlenih: Anton Lah, Simona Meglič in Irma Žuman, – predstavniki staršev: Milan Munda, Irma Murad in Julija Oravecz, – predstavnika ustanovitelja: Nives Štefančič in Ciril Tanko in – predstavnik soustanovitelja: Miroslav Hanželič. Najpomembnejša tema sej Sveta šole je bilo imenovanje ravnatelja šole. V tem času sta bila speljana dva postopka imenovanja, nobena od kandidatk ni dobila ustrezne večine, da bi bila imenovana za ravnateljico Gimnazije Ormož. Na 5. redni seji je bila imenovana vršilka dolžnosti ravnateljice Sonja Posavec za obdobje do 1. septembra 2008. Šolsko leto je uspešno končalo 98,8% dijakov, maturo je uspešno opravilo 75% maturantov. Glede na slab uspeh dijakov na maturi, se je v lokalnem okolju o tem veliko razpravljalo, velikokrat so ljudje operirali z napačnimi podatki, razprave so potekale predvsem v krogih, ki se s šolo ukvarjajo zlasti takrat, ko se zgodi za šolo, dijake, starše in učitelje kaj neprijetnega. Zato je vprašanje gospe svetnice o tem na seji občinskega sveta Občine Ormož učiteljski zbor spodbudilo k še podrobnejši analizi dela na šoli. Odgovori so pokazali veliko angažiranost učiteljev, da bi bili dijaki uspešni in bi po končani gimnaziji imeli kvalitetno in trajno znanje. Največ skrbi je bilo v tem šolskem letu namenjene delu na področju motivacije dijakov za doseganje boljšega učnega uspeha in večjega vključevanja v dejavnosti na šoli. Delo na tem področju je potekalo v okviru projekta Partnerstvo fakultet in šol v partnerstvu s Pedagoško fakulteto v Ljubljani, pod naslovom Učitelj raziskovalec in medpredmetne povezave Partnerstvo–Model IV, Učna motivacija na Gimnaziji Ormož. Pod tem naslovom je bil objavljen članek avtoric Polone Krajnc in Sonje Posavec v zborniku prispevkov Učitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na področjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli, ki je plod dela raziskovalcev v okviru Projekta partnerstvo, Model IV. Najpomembnejši sklepi raziskave so strnjeni v zadnjem delu članka. Zgodovinski zapisi - 15 - Ugotovitve akcijskega raziskovanja so bile naslednje. Dijaki imajo v povprečju slabše razvite učne navade, njihovo znanje o načinih učenja je pomanjkljivo. Želijo si sprememb, vendar o tem nimajo dovolj znanja. Pri vseh predmetih se učijo na enak ali zelo podoben način, manjkajo jim specifični pristopi k učenju. Učijo se v povprečju manj kot eno uro na dan in ne uporabljajo dovolj raznolikih načinov učenja. Dijaki so pripravljeni spremeniti svoje učne navade: pripravljeni so se učiti več in iskati druge načine učenja. Njihova temeljna motivacija za učenje je zunanja (ocena). Ta karakteristika je značilna za vse letnike Gimnazije Ormož in iz letnika v letnik narašča. Vzrok za to lahko morda pripišemo intenzivni usmerjenosti k maturitetnim dosežkom in omejitvam na fakulteto (ocene, točke). Starši svoje življenjske cilje vežejo na cilje svojih otrok. V zelo nizkem odstotku postavljajo v ospredje popolnoma osebne cilje, vezane na lastno osebno kariero in napredovanje. Njihov temeljni cilj v času šolanja je otroka »spraviti do kruha« in mu omogočiti čim boljše možnosti za izobraževanje in osebnostni razvoj. Starši so bili z rezultati akcijske raziskave seznanjeni. Vanjo pa smo jih želeli vključiti tudi preko izobraževanj in predavanj različnih strokovnjakov s področja motivacije. Vendar odziv oziroma prisotnost na srečanjih s starši ne dosega naših pričakovanj. Šola se je intenzivno ukvarjala s problematiko izostajanja od pouka, tako kot že zadnjih nekaj let. Uvedena so bila vnaprej natisnjena opravičila, v preteklem šolskem letu so bila natisnjena za vsakega dijaka posebej. Ves čas spremljanja te problematike je vse udeležence spremljalo nezadovoljstvo, ker še ni bilo vidnega premika na boljše. Vendar je podrobna analiza pokazala premik v pravo smer. Predvsem se je pokazalo, da se izostajanje od pouka pri prehodu v višji letnik v primerjavi s prejšnjimi generacijami pri zadnjih vpisanih generacijah povečuje v bistveno manjšem odstotku ali se celo zmanjšuje. V šolskem letu 2006/07 so bili na gimnaziji prvič realizirani projektni dnevi na temo – voda. Cilj projektnih dni je bil v čim večji meri informirati in osvestiti dijake ter ostale prebivalce tega planeta, kako pomembno je ohraniti čisto to najosnovnejšo prvino za življenje na Zemlji, saj pomeni voda temeljni vir slehernega življenja. Projektni dnevi so potekali od 20.–22. marca 2007, kjer se je zvrstilo preko 20 različnih delavnic na skoraj vseh predmetnih področjih, tudi na terenu. 22. marca 2007 pa je v počastitev svetovnega dneva voda v popoldanskem času v Domu kulture Ormož potekala sklepna predstavitev tridnevnega ustvarjanja, kamor so bili povabljeni tudi širša javnost ter lokalni mediji. Ob koncu projekta so dijaki pripravili zloženke, plakate ter se v izvirni in vsebinsko bogati obliki predstavili na odru Doma kulture Ormož ter v lokalnih medijih. Skupina dijakov je projektni teden predstavila tudi na nacionalnem radiu v mladinski izobraževalni oddaji Gymnasium. Na Gimnaziji Ormož je med 13. in 15. aprilom 2007 potekal mednarodni debatni srednješolski turnir. Na turnirju je sodelovalo 35 ekip iz naslednjih držav: Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Nemčije, Romunije, Srbije, Velike Britanije in Slovenije. Organizirana sta bila 2 paralelna turnirja – v Karl Popper formatu in v Svetovnem srednješolskem formatu. V Karl Popper formatu je zmagala ekipa z Madžarske, v Svetovnem srednješolskem formatu pa ekipa iz Velike Britanije. Ob dogodku je bila 6. 4. 2007 na šoli pripravljena tiskovna konferenca. Skozi vse šolsko leto je potekalo prostovoljno socialno delo, vanj se je vključilo 22 dijakov šole, ki so opravili okrog 300 ur dela v Centru za starejše občane Ormož. Osnovna dejavnost prostovoljcev je bila pomoč starostnikom iz Centra za starejše občane Ormož in druženje z njimi. Že tradicionalno je bila pred koncem šolskega leta na šoli predstavitev raziskovalnih nalog, s katerimi so se dijaki udeležili Srečanja mladih raziskovalcev Slovenije. Dijaki 1. letnikov, ki so se pri pouku informatike še posebej potrudili, so v obliki debate predstavili svoje projektne naloge. Dijaki so tudi v tem šolskem letu tekmovali na tekmovanjih v znanju različnih predmetov in na športnih tekmovanjih ter dosegli lepe uspehe. Na področju matematike so prejeli srebrna priznanja Klara Rakuša, Kaja Plohl, Anja Lukner, Klavdija Lipnik, Anita Ferjuc in Andrej Kolarič. Na državnem tekmovanju iz nemščine je dosegel srebrno priznanje David Antolič, na vseslovenskem tekmovanju iz slovenščine sta Katarina Horvat in Klavdija Lipnik dobili srebrno priznanje, drugo mesto v državi so dosegli tudi rokometaši. Debaterji so uspešno sodelovali v oddaji Tekma na nacionalni televiziji, v treh oddajah so premagali svoje tekmece. Izpeljali so debatni maraton za radio Prlek. Na tekmovanju v digitalni fotografiji sistema za zeleno elektriko – Ljubljana, februar 2007 – so si Anja Lukner, Amadeja Malec, Sabina Zore in Simon Zore (dijaki drugega letnika) z nalogo "Veter in sonce" prislužili prvo nagrado med 62 udeleženci. Pomembni so rezultati mladih raziskovalcev, ki so sodelovali na Regijskem srečanju mladih raziskovalcev na Ptuju in dosegli odlične rezultate. Zgodovinski zapisi - 16 - Andrej Rihtar je za raziskovalno nalogo "Pogostost prirojenih srčnih napak ter dejavnikov za bolezni srca in ožilja v občini Sveti Tomaž" prejel zlato priznanje (mentorici Vesna Pintarić in Helena Grašič), Sabina Zore in Simon Zore (2. b) sta za raziskovalno nalogo "Ali je pridobivanje energije s pomočjo lesne biomase ekonomsko upravičeno?" prejela zlato priznanje (mentorici Jasmina Jančič in Lenka Keček Vaupotič). Anja Lukner (2. b) in Amadeja Malec (2. a) sta za raziskovalno nalogo "Uporaba obnovljivih virov energije v občini Ormož" prejeli srebrno priznanje (mentorici Lenka Keček Vaupotič in Jasmina Jančič). Na Državnem srečanju mladih raziskovalcev v Murski Soboti pa je Andrej Rihtar za raziskovalno nalogo »Pogostost prirojenih srčnih napak ter dejavnikov za bolezni srca in ožilja v občini Sveti Tomaž« prejel bronasto priznanje, Sabina Zore in Simon Zore sta se z raziskovalno nalogo »Ali je pridobivanje energije s pomočjo lesne biomase ekonomsko upravičeno?« prejela srebrno priznanje. Na šoli in v organizaciji šole je tudi v tem šolskem letu potekalo veliko dejavnosti in prireditev, ki jih šola pripravlja že več let. Po daljšem obdobju je ponovno zaživel fakultativni pouk francoščine. Intenzivno so začele delovati dramska skupina, plesna skupina, in predvsem pevski zbor in orkester, ki sta se ob božično–novoletnem koncertu predstavila še na celovečernem letnem koncertu v okviru Ormoškega poletja 2007. Odlično je deloval tudi literarno recitacijski krožek, ki je ob sodelovanju zbora in orkestra pripravil od septembra do novega leta kar štiri proslave, slovesnost ob odkritju spomenikov dr. Antonu Trstenjaku in Dušanu Moškonu, občinsko proslavo ob dnevu reformacije, občinsko komemoracijo ob dnevu mrtvih, ki je bila ponovljena kot recital ob dnevu mrtvih na radiu Prlek, in občinsko proslavo ob dnevu samostojnosti. Na šoli pa so potekali še druge prireditve in dogodki, kot so prireditev ob Evropskem dnevu jezikov, okrogla miza Mladi in spolnost, odlična modna revija dijakinj Gimnazije Ormož, pomladni dan, sadni dan, prednovoletne delavnice, zbiranje starega papirja… 2007/2008 Pouk se je začel v ponedeljek, 2 septembra 2007. Prvič je prag Gimnazije Ormož prestopilo 49 novincev, skupaj se je v tem šolskem letu vpisalo na šolo 239 dijakov. Uspeh ob zaključku pouka je bil približno 85%, ob koncu šolskega leta pa 94,5%. Na spomladanskem roku mature je uspešno opravilo maturo 87,5% maturantov, uspeh je bil torej za več kot 20 % boljši kot leto poprej. Posebno uspešna je bila zlata maturantka Klavdija Lipnik, ki je dosegla na maturi 30 točk in prejela maturitetno spričevalo s pohvalo. Slika 12: Zlata maturantka Klavdija Lipnik. Šola si je za to šolsko leto zastavila obširen načrt. Vključili smo se v projekt posodabljanja gimnazij. V ta namen je bil imenovan šolski razvojni tim, ki je sodeloval na izobraževanjih ZRSŠ in pripravil delavnice za kolektiv. Gimnazija Ormož je bila izbrana med pet gimnazij v Sloveniji, ki so sodelovale v pilotskem uvajanju dela z nadarjenimi dijaki. Pripravljen je bil obširen program ob praznovanju desete obletnice obstoja šole z 22 prireditvami in dogodki. Do konca šolskega leta smo jih realizirali skoraj dve tretjini. Pripravljen je bil elaborat Vloga za razmestitev programov farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik in zdravstvena nega v šolskem letu 2009/10 v Gimnaziji Ormož, s katerim se šola poteguje za dodatne programe na šoli. Šolsko leto 2007/08 je bilo leto preventive, program je obsegal preventivno delo v smislu izobraževanja in osveščanja dijakov, staršev in učiteljev za zdrav način življenja, varovanja zdravja in zdravih odnosov med ljudmi. Slika 13: Dramska skupina v komediji Poslednji mož. Med šolskim letom je ob pouku potekala pestra paleta dejavnosti. Odmevna prireditev je bila Prleški večer. Zgodovinski zapisi - 17 - Zelo aktivna je bila dramska skupina, ki je pod vodstvom mentorjev Aleksandre Štih in Antona Laha kar enajstkrat odigrala komedijo Poslednji mož. V okviru programa Ormoškega poletja je šola sodelovala z glasbeno-literarnim večerom – V naročje poletja. Dijaki so tekmovali na številnih tekmovanjih iz znanja posameznih predmetov, v debati, v športu, na srečanjih mladih raziskovalcev. Vse štiri mlade raziskovalke so na regijskem srečanju prejele zlato priznanje, Katarina Majdič za nalogo Pascalov trikotnik, Urška Andromako in Ana Brajković za nalogo Ugotavljanje prednosti in slabosti rastlinske čistilne naprave in Mateja Čurin za nalogo Ali je rdeči hrast tuj vsiljivec v domačem okolju? in se uvrstile na državno tekmovanje, kjer sta prvi dve nalogi prejeli srebrno priznanje, tretja pa bronasto priznanje. Slika 14: Predstavitev raziskovalnih in projektnih nalog v Trgovskem centru Holermous Odlično so se odrezali Simona Hanželič, ki je na državnem tekmovanju iz nemščine prejela srebrno priznanje, Katja Skoliber in Katarina Horvat srebrno Cankarjevo priznanje, Klavdija Lipnik srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz biologije. Šola je s petimi prispevki dijakov sodelovala na natečaju Goethe Instituta »Rap-Dihtung« ob Evropskem dnevu jezikov in dosegla zavidljive rezultate, Jernej Korošec in Tomaž Zidarič sta s svojim prispevkom osvojila prvo mesto. Jasmina Kuharič, Andreja Pongračič, Renata Vajda in Ivo Veber so prejeli prvo nagrado na natečaju za izdelavo multimedijskih vsebin na temo trajnostne mobilnosti. Na mladinskem debatnem tekmovanju v Ljubljani je bil 12. maja 2008 Rok Klemenčič iz. 2. letnika med 100 tekmovalci izbran med 12 tistih, ki potujejo v jeseni 2008 na Mednarodno debatno tekmovanje v Bruselj. Rokometna ekipa dijakov je zastopala Slovenijo na svetovnem srednješolskem prvenstvu na Danskem, kjer je zasedla 16 mesto. Sicer pa je v državnem merilu dosegla na polfinalnem turnirju tretje mesto. Vsa leta delovanja Gimnazije Ormož je šola s svojim delovanjem skrbela za svojo prepoznavnost v okolju, vsako leto je dodala v svoj program kaj novega. Naj bo tako tudi naslednjih deset in več let. Ključne besede Gimnazija Ormož, 1998–2008 Pisni viri – Šolska kronika 1998/1999 do 2007/2008. – Poročilo o realizaciji LDN za šolsko leto, 1998/1999 do 2007/2008. Povzetek Za Gimnazijo Ormož je leto 2008 posebno leto. Pred skoraj desetimi leti, 1. septembra 1998, so prestopili prag Gimnazije Ormož prvi gimnazijci. Besedilo z naslovom »Prvih deset let Gimnazije Ormož« je pregled delovanja in rasti šole od njenih začetkov leta 1998 do vključno s šolskim letom 2007/2008. Razdeljeno je na deset delov, vsak del je kratek povzetek dela, pomembnih dogodkov v posameznih šolskih letih. Za vsako šolsko leto je zapisanih nekaj najpomembnejših statističnih podatkov, kot so vpis, vpis novincev, število zaposlenih strokovnih delavcev, učni uspeh dijakov ob koncu šolskega leta, od leta 2002 naprej tudi rezultati dijakov Gimnazije Ormož na maturi. V šoli se v vsako šolsko leto dogaja potovanje, dolgo tisoč milj, ki ga ne zaznamujejo le pouk, učenje, šolski uspeh, matura. Vsekakor sta v šoli učenje in znanje najpomembnejše. V besedilu je za vsako šolsko leto zbranih nekaj najpomembnejšega dogajanja na šoli, največjih dosežkov dijakinj in dijakov, učiteljic in učiteljev, ki so prav tako močno zaznamovali dogajanje na šoli in v ožji in širši okolici šole. Gimnazija Ormož je vsako leto dodala v svoj program kaj novega, dijaki so skupaj z mentorji dosegli boljši rezultat na tekmovanju, delovati je začel nov krožek,…, kar kaže tudi dolžina besedila za vsako naslednje šolsko leto. Vendar se dogaja v šoli še marsikaj drugega, veliko, toliko, da bi o desetih letih lahko napisali knjigo, morda dve ali tri, kar naj bo komu izziv v prihodnjih desetih letih.